P»itnin» platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1'5U, TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za M> leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. ■leaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11*961 LLTO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 7. junija 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 67. Krošnjarstvo v polnem razmahu. Krošnjarenje na vpreženih vozovih — z inozemskim blagom. Po pritožbah, ki nam prihajajo, se je nedovoljeno krošnjarenje na deželi v prav nevarni meri razpaslo. Ne samo, da število krošnjarjev stalno raste, se je začelo krošnjariti 7. neobičajno velikimi zalogami in tudi z neobičajnimi vrstami blaga. Zato je potrebno, da na to opozorimo oblasti, pa tudi vse trgovce, ker je uspeh pobijanja takega nedovoljenega trgovanja odvisen predvsem od agilnosti trgovcev samih! Od nekega trgovca iz Č. smo prejeli poročilo, da prihajajo na trg krošnjarji z vpreženimi vozovi, polnimi inozemskega manufakturnega blaga, najslabše kakovosti. Vpraša se nas, kake zaščitne mere bi bilo podvzeti proti takemu početju, ki v resnici ogroža eksistenco vsega našega podeželskega trgovstva. Predvsem moramo tu ponovno podčrtati, da so v Sloveniji še vedno v polni veljavi določila krošnjarskega patenta iz leta 1852, po katerih je pri nas urejen, ali bi vsaj moral biti urejen krošnjarski promet. V smislu člena 15. krošnjarskega patenta se sme krošnjariti samo s takimi količinami blaga, ki jih more prenašati sam krošnjar in je uporaba vpreženega voza za prevoz krošnjarskega blaga po določilih zakona izrecno prepovedana. V tem oziru ni torej nobenega dvoma, da kršijo krošnjarji, ki prevažajo svoje blago na vpreženem vozu, določila zakona, ki so v tem oziru jasna in da bi se jih moralo za tak prestopek kaznovati. Kakor je razvidno iz gornjega poročila in kakor bo najbrže tudi vsakemu podeželskemu trgovcu iz lastne skušnje znano, se pečajo krošnjarji pretežno s prodajo importiranega ma- Ugoden razvoj velesejm-skega vrvenja. Vrvenje v vseh velesejmskih prostorih se razvija najlepše. Rekorden dan je bil seveda v nedeljo, ko je ve-lesejmsko prireditev obiskalo poleg stalnih dnevnih posetnikov iz Ljub-Jjane še nad 15.000 posetnikov iz krajev izven Ljubljane. Ta dan smo videli na sejmu zastopnike vseh slojev iz vseh krajev Slovenije. V prvih 4 Kako je u poslednje vreme primeče-no, da mnogi trgovaoki putnici koji iz unutrašnjosti zemlje dolaze u Prizren, pod firmo kao agenti raznih trgovačkih radna — vrše nmogobrojne prevare nad ovd.. trgovcima, koji su večin o m nepismeni ili polupismeni te kao takvih lahko ih je zavesti i prevariti ali isto tako vvše špijunažu i dr. antidržavne radnje i da bi se oviin prevarama stalo na put, to na osnovu § 326. kaz. zak. naredjujem da se svaki trgovački putnik, koji dolazi u Prizren iz unutrašnjosti zemlje radi oba vi jan ja trg. agent, radnje, bilo za sebe lično bilo za račun koje druge tr-govačke radnje, pre nego što odpočine rad, ima javiti ovome poglavarstvu sa svojim dokumentima, koje če mu, pošto se uveri u ispravnom dokumenata odobriti boravak i rad u Prizrenu. Sops\venici hotela in kafana, koji pri-maju ovake putnike na prenočišče bitča dužni, da ovaku naredbu istaknu u vidnim mestima svoga lokala i da je sa-opšatavju trgov, potnicima, jer če se u protivnom i sa njima postupati po § 326. kriv. zakona. Za svako protivno postupanje činov-nici bit če najstrožje kažnjeni po prepisu § 326. kriv. zak. — Iz kancelarije jjoglavara sreza Šarplankiskog, 15. IX. 1927 godine.« KREDIT ZA ŽELEZNIŠKE DELAVNICE. Prometno ministrstvo je otvorilo direkcijam državnih železnic v Ljubljani, Zagrebu, Subotici in v Sarajevu velike kredite za nabavo raznega električnega materijala, ki je potreben za dela na posameznih železniških postajah. Obenem jim je dovolilo posebne kredite tudi za nabavo raznega materiala, potrebnega za železniške delavnice. Direkcije bodo ves material nabavile potom javnih licitacij še tekom tega meseca. * * * TRGOVSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO IN ČEHOSLOVAŠKO. Trgovska pogajanja z Avstrijo, ki gredo za tem, da se revidira sedanja trgovska pogodba iz leta 1925, se prično na Dunaju sredi tekočega meseca. Pogajanja s Čehoslovaško za tarifno trgovsko pogodbo se prično v Pragi najkasneje začetkom meseca julija t. 1. Enake pravice — enake dolžnosti. Trgovstvo nima pričakovati od naše državne uprave posebnih dobrot. Pritiskajo ga k tlom davki, carine, trošarine in razne druge dajatve. Kar pa še ne more državna uprava, pa še pripomorejo samouprave. Borimo se za olajšanje davkov z malim uspehom. V zadnjem času je na dnevnem redu borba zoper davek na poslovni promet. Oglašajo se proti njemu eden za drugim; posamezne pokrajine, korporacije in organizacije, a vlada je po svojem predstavniku za davčne zadeve, podtajniku v ministrstvu financ izjavila, da za enkrat na odpravo davka na poslovni promet niti misliti ne moremo. V borbi proti temu davku se je ponovno naglašalo, da je asocilen, da ja krivičen itd. Naprtilo se mu je razne grehe, katerih ga ne more niti finančna uprava odvezati. Vendar se je v dosedanji borbi le premalo naglašalo, da zadeva ta davek samo en del našega prometa, da ga ne plačujejo ravno nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, ki uživajo poleg te prostosti še nebroj drugih' ugodnosti, katere jim omogočava-jo, da z večjim ali manjšim uspehom konkurirajo legalni trgovini, ki nosi vsa bremena, od katerih ni najlažji ravno davek na poslovni promet. Za svoj materialni dobrobit se tudi državni uslužbenci borijo leta in leta z nič večjimi uspehi nego se bore gospodarski krogi za svoje interese. Njihov položaj ni zavidljiv. Razmere so naravnost obupne. Namesto da bi jim vlada segla pod rame in jim izplačala razlike, na katere čakajo leta in leta, jim prejemke še zmanjšuje. Najpreje so morali državni uslužbenci prispevati za poplavljence, pred kratkim se jim je naložil na njihove prejemke povišani davek, v bližnji bodočnosti pa bodo morali plačevati še prispevke za pokojninski fond. V borbi za izboljšanje svojega položaja gredo torej državni uslužbenci ne naprej, ampak nazaj, rakovo pot. Težak položaj državnih uslužbencev ima svoj odsev tudi v naših gospodarskih prilikah. Naši gospodarski krogi najbolj vedo, da se državnim uslužbencem slabo godi. Ponovno so zaradi tega že opozorili našo vlado na nujno potrebo, da izboljša gmotni položaj svojim uslužbencem. Pred kratkim je na občnem zboru trgovskega društva »Merkur« predsednik g. di\ Windischer s pregnantnimi besedami očrtal vpliv slabega gmotnega položaja državnih uslužbencev na naše gospodarsko življenje. Namesto kruha, dobivajo državni uslužbenci kamenje. Te dni je izšla v Uradnem listu novela k uredbi o na-bavljalnih zadrugah državnih nameščencev. S to uredbo se vsem državnim nameščencem nalaga obligatorno članstvo v nabavljalnih zadrugah. Vsak državni nameščenec se mora vpisati za Člana nabavljalne zadruge in plačati vpisnino 5 Din in delež 100 dinarjev, če kdo še ni včlanjen, mu mora državna blagajna, ki mu izplačuje službene prejemke, na predlog Zveze nabavljalnih zadrug uradoma odtegniti te zneske. Ako v kakšnem kraju še ni nabavljalne zadruge, ga to dejstvo še ne oprosti članstva. Včlaniti se mora pač v zadrugi, ki je najbližja kraju, kjer dotični državni uslužbenec službuje. Namesto izboljšanja svojih prejem- kav so državni uslužbenci dobili nove dolžnosti in nove odbitke. Vlada si je ubila v glavo, da more samo na podlagi samopomoči rešiti državne uslužbence. Uredila jim je sedaj nabav-ljalne zadruge z obligatnim članstvom in sporedno z njimi z neobveznim članstvom še stanovanjske in kreditne zadruge. Težko je razumeti, kaj je dovedlo vlado, da je odredila obvezno članstvo državnih uslužbencev v na-bavljalnih zadrugah. Ali je morda pomagal vpliv visokih gospodov v ministrstvu financ, ki sede v upravi Zveze nabavljalnih zadrug? Ali rabi Zveza nov povečani obratni kapital? Vsekakor bi bilo zanimivo, da bi vlada pojasnila in utemeljila svoj ukrep. S tem ukrepom je vlada ubila dve muhi na en mah. Državne uslužbence jo spravila ob deleže, trgovini pa prizadela škodo, ker ji bo zopet odvzela en del odjemalcev v prilog nabavljal-nih zadrug, ki si sicer ne morejo pridobiti zaupanja med našimi državnimi uslužbenci. Kljub vsem ugodnostim ne morejo namreč nuditi svojim članom istih ugodnosti nego trgovci, ki plačujejo davek na poslovni promet in še nebroj drugih bremen. Enkrat smo dobili trgovci z državnimi uslužbenci vred skupaj plačilo za vsa prizadevanja po izboljšanju. Dobili smo dobro lekcijo, da smo vsi skupaj odvisni od dobre volje vlade, ki vedri in oblači nad našimi glavami. V boju za svoje pravice kljub temu ne bomo omagali, dobra volja vlade nas more streti, ne pa tudi podreti. Navzlic vsemu ostane naš boj proti nenaravnemu pritisku vlade, ki sili svoje uslužbence v nabavljalne zadruge, neomejen in znova moramo z vsem povdarkom naglasiti, naj iščejo oni, kateri vidijo svoj spas v konsu-mih, v teh svoje rešenje, nasprotno pa ne zahtevamo zase nič drugega, nego izenačenje konkurenčnih pogojev: znižanje davkov in oprostitev od davka na poslovni promet. Pri izenačenih konkurenčnih pogojih se bodo razni konsumi sami ubili, čeprav tudi mi ne bomo ostali brez ran. Zahtevamo samo pri enakih pravicah enake dolžnosti! Poljska zunanja trgovina na bližnjem vzhodu. Poljska zunanja trgovina je razvila veliko aktivnost, da si osvoji tržišče na bližnjem vzhodu. Najprej moramo omeniti rumunski trg, kamor pošilja Poljska velik del svojega blaga in sicer največ tekstilije. Toda v zadnjem času ji je začela Nemčija na rumun-skem tržišču zelo 'konkurirati. Ta okoliščina je takoj v znatni meri vplivala na izvoz iz Poljske v Rumunijo. Leta 1923 je Poljska izvozila v Rumunijo za 136 milijonov zlotov blaga, leta 1924 za 78 6 milijonov zlotov, leta 1925 za 61‘3 milijonov zlotov, leta 1926 za 41 4 milijonov zlotov in leta 1927 za 47 7 milijonov zlotov. Poljski gospodarski krogi pričakujejo, da se bo letos izvoz v Rumunijo znatno povečal in to radi liberalnejšega razmerja rumunskega trga do poljskega blaga, ker se je tudi uvoz iz Rumu-nije v Poljsko povečal. Zelo hitro raste poljski izvoz v Jugoslavijo. Leta 1924 in 1925 je ta izvoz presegal 3 milijone zlotov, leta 1926 je znašal že 6-3 milijone zlotov, a leta 1927 11 4 milijone zlotov in to kljub temu, da je bila vsled slabe letine kupna moč Jugoslavije zelo oslabljena. V Jugoslavijo se je največ izvažalo tekstilno blago, dalje železnina in stroji. Razvoj poljsko-turških trgovskih odnošajev razvidimo iz sledečih številk: Leta 1924 je izvozila Poljska v Turčijo 344.000 zlotov blaga, leta 1925 za 622.000 zlotov, 1. 1926 že 3,635.000 zlotov in leta 1927 za 2,433.000 zlotov. Tudi Turčija je uvažala v prvi vrsti tekstilno blago, dalje steklo, železno blago, špirit, poljedelske stroje in orodje. Stalno napreduje tudi poljski izvoz v Bolgarijo. Leta 1924 je Poljska izvozila v Bolgarijo za 248.000 zlotov, leta 1925 za 183.000 zlotov, leta 1926 za 819.000 zlotov, a leta 1927 že za 1.393.000 zlotov. Bolgarska uvaža tekstilno blago, konfekcijo in poljedelske stroje. Izvoz Poljske v Grčijo tudi stalno napreduje. Leta 1924 je izvoz znašal 88.000 zlotov, leta 1925 1,439.000 zlotov, leta 1926 855.000 zlotov in leta 1927 1,266.000 zlotov. V Grčijo je Poljska izvažala živino, premog, cement, sladkor in tekstilno blago. Posebno veliko se je uvozilo v Grčijo premoga. Od ostalih tržišč na bližnjem vzhodu moramo še omeniti Egipt in Perzijo. Egipt se interesira v prvi vrsti za stroje, cement, premog in tekstilno blago. Poljski izvoz v Egipt v letih 1924—1927 izgleda v številkah takole: 588.000 zlotov, 844.000 zlotov, 1.023.000 zlotov in 1,002.000 zlotov. Trgovina s Perzijo se nahaja šele v povojih ter zato ni ravno velika, a vseeno se hitro razvija in lahko igra v poljskem izvozu veliko vlogo, ako doseže Poljska potom pogodbe s sovjetsko Unijo ugodno tranzitno tarifo. Poljski izvoz v Perzijo je v zadnjih 4 letih stalno in hitro rastel ter izgleda po vrsti za vsako leto posebej tako-le: 8000 zlotov, 16.000 zlotov, 66 tisoč zlotov in nazadnje 831.000 zlotov. Perzija je v prvi vrsti uvažala steklo, cement in tekstilno blago. Četudi živi v Palestini mnogo Judov, emigrantov iz Poljske, kateri so s starim krajem vedno v zvezi, vseeno poljski izvoz v Palestino stalno pada. Leta 1925 je Poljska izvozila v Palestino za 2,000.000 zlotov blaga, a leta 1927 pa samo za 448.000 zlotov. Navedene številke potrjujejo poljsko težnjo, da zavzame na tržiščih bližnjega vzhoda prvo mesto kot izvoznik fabrikatov, in to v prvi vrsti tekstilnega blaga, dalje stekla, ce-m> uta in železnih proizvoiov. Na ta način postaja Poljska vedno bolj nevaren konkurent češkoslovaški, angleški in nemški industriji, ki so do sedaj z blagom zalagale bližnji vzhod. Položaj ameriškega delavstva. Pojmi o delavskih zaslužkih in življenskih pogojih v Severni Ameriki pri nas niso popolnoma jasni. Za naše delavce in izseljence velja Amerika za obljubljeno deželo. Ne pomišljajo dosti, ko se izseljujejo. Zanašajo se skoro praviloma na optimistična poročila svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, pa tudi na dobro srečo, ki jih največkrat ogoljufa. O razmerah delavskih zaslužkov in življenskih pogojev delavca v Severni Ameriki nam daje izčrpno sliko študija nemškega žurnalista Sterna o ameriških delavskih razmerah. Na čelu poglavja, ki razpravlja o mezdah, postavlja ugotovitev ameriškega delovnega ministra: »V Združenih državah je veliko število delavcev, ki tudi pod najugodnejšimi pogoji ne dosegajo normalnega življenskega položaja. Z rodbinami vred je 10 do 15 milijonov ljudi delavskega stanu, ki niso deležni ameriškega blagostanja.« Ta izjava iz ust moža, ki podrobno pozna delavske razmere v Ameriki, je značilna in naj bi jo dobro premislil vsakdo, ki hoče v Ameriko. Je sicer res, da so nekatere kategorije delavcev izredno dobro plačane, vendar pa je število takih delavcev — gre zključno za kvalificirane delavce — vsled mehaniziranja produkcijskega procesa vedno manjše. Pretežna večina delavstva se kljub najboljši volji ne more dvigniti na nivo povprečnega blagostanja in tone v revščini in pomanjkanju. Povprečni tedenski zaslužek delavcev vseh produkcijskih industrij je znašal po uradni statistiki v mesecu januarju t. 1. Din 1472-48. Pri posameznih industrijah so v povprečju izkazani v tej statistiki sledeči zaslužki: papirna in tiskarska industrija 1872 dinarjev, avtomobilska industrija Din 1719-72, kemična industrija, električna industrija Din 1672 80, železarska in jeklarska industrija dinarjev 1624-52, kovinska industrija dinarjev 1516-40, cementna in keramična industrija Din 1113-16, usnjarska indu- strija Din 1284-11, tekstilna industrija Din 1113-16. Najnižje mezde se plačujejo v industriji bombaža, v kateri znašajo Din 886-72. Ta povprečni zaslužek velja za delovni čas 47 ur, to je za omejeno produkcijo, kajti normalni delovni čas znaša v Ameriki na teden 49 do 54 ur. Poleg izkazanih mezd je torej upoštevati še deloma zaslužek od delovne ure, ki znaša od Din 12-24 do Din 27-47. Vseh delavcev v Ameriki je približno 28 milijonov. Od teh jih za- i služi približno 3 milijone na teden ! _____ , . _ .. , . , od Din 2380-— do Din 3400—. Tudi VIII. Ljubljanski velesejem. plače preko Din 4000-— niso redke, j Oficijelni katalog letošnjega velesej- se smatra lahko že kot urejena, odprti pa sta še vedno zadevi glede romunsko-madžarskih optantov in glede odnošajev Poljske z Litvo. Proti koncu meseca se bo sestal pod predsedstvom Beneša odsek za varnostna in arbitražna vprašanja. Odsek se bo predvsem bavil z nasvetom nemške vlade, naj se v slučajih težke krize, vojne opasnosti ali pa že pričete vojne priznajo Svetu Družbe narodov večje pravice. Med tem časom se bo sestal tudi odsek za postopno kodifikacijo mednarodnega prava. vendar pa vedno izjemne. V splošnem zasluži od 28 milijonov delavcev samo 12 milijonov preko povprečnega zaslužka Din 1472-48 na teden, vsi ostali delavci — preko 16 milijonov — pa zaslužijo manj nego povprečje, navadno še manj nego Din 1360-— na teden. Normalna potrebščina delavske rodbine, obstoječe iz 3 otrok, mora znašati, da ni ogroženo niti zdravje niti morala, na teden Din 2516-—. Ta normala velja za Njujork, je pa v posameznih mestih in na deželi manjša, v Čikagi in nekaterih drugih večjih mestih pa celo večja. Delavci torej v splošnem ne zaslužijo niti toliko, kolikor bi normalno potrebovali za hrano, stanovanje in obleko v takem stanju, kakor rabi naš povprečni delavec, da more izhajati. Posledica tega je, da morajo biti zaposlene tudi žene in otroci in s svojim zaslužkom prispevati k skupnim potrebščinam. Obseg te zaposlitve kaže dejstvo, da je zaposlenih približno 2 milijona omoženih žensk in približno 1 milijon otrok v starosti izpod 15 let. V Evropi se je ukoreninila navada, da se gotove simptome ameriškega blagostanja precenjuje. Tako na primer dejstvo, da poseduje delavstvo precejšnje število avtomobilov. To dejstvo je razumljivo, ako pomislimo, da so avtomobili v Ameriki tako razširjeni, da poseduje vsaka premožnejša rodbina po ^c voz, katere večkrat menjuje. V*d tega so stari avtomobili na razpolago v izdatnem številu in tak star voz si more nabaviti že vsak, ki zmore enkratni izdatek 100 do 200 dolarjev. ma je izredno lep in pester. Vsebina zelo zanimiva in poučna. Katalog bo najboljši priročnik trgovcem in drugim pri dobavljanju raznega blaga tudi po zaključku velesejma. Istočasno pa je izboren vodič po Sloveniji. Stanovanjsko vprašanje je danes na dnevnem redu. Oboleva in umira največ takih ljudi, ki žive v nezdravih stanovanjih. Slaba stanovanja so velikokrat vir jetike in alkoholizma. Brez zdravega stanovanja ni zdravja. Na Stalni higijenski razstavi na velesejmu v Ljubljani vidiš, kako je možno tudi malo stanovanje napraviti prijazno in ob rednem snaženju in zračenju za zdravje manj škodljivo. Trgovina. Plenarna seja beograjske trgovske zbornice. Beograjska trgovska zbornica se je na plenarni seji, ki se je vršila te dni, bavila z vprašanjem potov in cest v Srbiji, z zadolženjem poljedelcev in z zadnjimi demonstracijami, kolikor vplivajo na poslovanje. Glede potov in cest se je sestavil program, po katerem naj se ceste v Srbiji popravijo ali zgradijo v interesu trgovine in poljedelstva, ki *edaj ravno vsled slabih prometnih zvez ne more vnovčevati svojih produktov. Glede poljedelskih kreditov je zbornica zavzela stališče, da bi kredit poljedelca jako pospešilo, ako bi se dovolilo, da podpisujejo menice; glede zadnjih demonstracij pa je zbornica mnenja, da so prekoračile meje patrijotizma in dajejo možnost, da se iz njih razvijejo dogodki, ki bi slabo vplivali na gospodarstvo, ker se ljudstvo straši in plaši. Za trgovske zveze s Kanado. Tvrdka Pri presoji ameriških mezd se ne Elias Ilieff & Co. Inc. Bankers & Bro- sme pustiti iz vidika dveh jako važ- kers, Steamship and Tourist Agents nih dejstev. Na zaslužek vpliva jako Montreal, Canada 1604 St. Lavvrence izdatno menjajoča se zaposlitev v klvd. Phone Lancaster 7852, bi pre- posameznih obratih, posebno vplivajo j vzela zastopstvo naših tvrdk za razpeča-na višino zaslužka večkrat dolgotraj- ■■ - ne omejitve delovnega časa. V poštev prihaja nadalje tudi, da Amerika ne pozna socialne zakonodaje. Delavec mora gledati sam, da si prihrani toliko, da bo mogel živeti, ako zboli, ako se ponesreči, ako ne dobi zaposlitve itd. Za te namene zbrane rezerve, ako je njihovo zbiranje sploh mogoče, nikakor ne zadostujejo. Ne-dostatek socialne zakonodaje v polni meri paralizira napram evropskemu delavcu navidezno blagostanje ameriškega delavstva. ; SREDNJEERVOPSKI KONGRES HMELJARJEV. 1 Po poročilih srbskih časopisov se vrši j v mesecu avgustu t. 1. kongres hmeljar- • jev iz vse srednje Evrope v Novem Sa- j du. Ob priliki tega kongresa si bodo udeležniki iz tujih držav ogledali h meljske nasade v Vojvodini in v Sremu, i Ako se bo ogled izvršil po programu, j inozemski interesenti ne bodo videli na- j ših hmeljskih nasadov v Savinjski doli- ; ni, dasi je Savinjski hmelj že svetovno- i znan in bi značilo le podcenjevanje na- ! ših interesentov, ako bi se inozemcev ne opozorilo tudi na lvmeljstvo v Sloveniji. DELOVANJE DRUŽBE NARODOV. V mesecu juniju bo imela Družba narodov več važnih zasedanj. Pred vsem se bo vršilo 50. zasedanje Sveta, ki se bo otvorilo prihodnji pondeljek. Briand in Stresemann bosta radi bolezni odsotna in verjetno je, da se seje niti Chamberlain ne udeleži, ker je že večkrat izrazil željo, da bi odbor imel le tri zasedanja in - ne štiri letno. Zanimivih točk na dnevnem redu ne bo: Monoštrska afera vanje blaga v Kanadi, kjer ima dobre trgovske zveze. Trgovski položaj v Rumuniji. Težka kriza, v kaleri se v zadnjem času nahaja rumunska trgovina, se kaže v vedno naraščajočem številu insolvenc. V rumunskih trgovskih organizacijah se pojavlja želja, da se za olajšanje položaja naprosi vlado, naj uvede splošen moratorij. Za moratorij so se že izrekle organizacije v Bukarešti in v Brajli, dočim se osrednja trgovska organizacija in trgovske zbornice še niso odločile, kakšno stališče naj zavzamejo. En del trgovcev je namreč mne-! nja, da bi moratorij v preizdatni meri i škodoval rumunskemu kreditu v ino-■ zemstvu in da je po tem sredstvu po- »VORHIMKEM.mOH.BAWLIUOVJIRNtlAl.<5TllUCtf» ^^lORIENTi^- W/-&r <£v/ ■pROD/UALNA : DUNAJSKA C.l ! UOBDANA POIEGTAGOVINA | SCHNEIDER8VEROVŠEK \%\ 'M štev. 67. '■mammmmmmmammmm železa, Ta v č a rj u in < za Stajarsko: v o e 1 a v u Gre; I v a n u J e r m dr. Franu Ro za Koroško: L a m b e r t u E i g a t u in Fran za Goriško: g Motvoz Grosuplje IK Sl!! i izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d. GROSUPLJE pri LJUBLJANI seči šele v skrajnem slučaju. Vlada zavzema napram vprašanju moratorija za enkrat še pasivno stališče, dokler se o njem ne izjavijo še vrhovne organizacije. Izvoz poljskega sladkorja. Letos se je znalno povečal izvoz poljskega sladkorja na Holandsko, ki je glavni konsument poljskega sladkorja, dalje se je povečal izvoz v Francijo, Ilalijo in Balliške države. V primeri z lanskim leiom je padel izvoz v Anglijo, Švedsko, Nemčijo in Finsko, a izvoz v Indijo je popolnoma odpadel. Zelo je poskočila tudi domača polreba sladkorja na Poljskem, v kampanji 1926/1927 je znašala domača potreba 139.434 ton belega kristalnega sladkorja, a v kampanji 1927/1928 pa 168.984 ton. Industrija. Oblastne davščine in interesi pivovarn. V Centrali industrijskih korporacij včlanjene pivovarne so potom Centrale opozorile vlado, kako kvarno vpliva na produkcijo piva neenakomerno pobiranje oblastnih davščin na pivo. Davščine niso le različne po svoji izmeri, ampak se v posameznih oblastvih tudi neenako pobirajo. Dočim jih nekatere oblasti pobirajo od pivovarn, jih pobirajo druge od točileev. Centrala je naprosila vlado, da se oblastne doklade na pivo pobirajo v vseh oblastih v enaki izmeri hkratu z državno trošarino in naj potem vlada iz donosa trošarine predodkaže oblastim gotove tangente. Hkrati je Centrala prosila, da se oblastna trošarina za 1. 1928 pobira v smislu zakona o oblastni in sreski samoupravi šele od 15. dne po objavi oblastnih proračunov, a ne tudi -za prejšnji čas, kakor to, delajo posamezne oblasti. Ustanovitev zveze lesnih producentov na Sušaku. Lesni producenti iz Like, Gorskega Kotarja in Primorja so imeli 2. junija na Sušaku sestanek, na katerem so definitivno sklenili ustanoviti zvezo lesnih producentov tega okoliša. Zveza se je lakoj konstituirala. Rudarska in topilniška produkcija v naši državi. Gen. rudarska direkcija je -sestavila statistiko o rudarski in topilui-čarski produkciji v naši državi v I. 1927. Po teh podatkih je bilo preteklo leto nakopanih 57.003 tone pirita, 288.040 bakrene rude, 336.099 železne rude, 1066 Ion cinkove rude, 8756 kromove rude, 1971 ton manganove rude, 1162 antimonove rude, 3070 ton marmorja, , 100.327 ton bavksita, 3,399.854 hi slane vode, 603.946 wi3 zemeljskega plina, 1680 ton magnezita in 1063 ton gipsa. Topilniška produkcija kaže za preteklo leto naslednji rezultat. Proizvedeno je bilo 12.863 ton bakra, 22.650 ton 16.671 ton svinca, 149 ton i 3184 ton cinka in 54.765 ton sol Denarstvo. Izredni zbor Narodne banke. Upravni odbor Narodne banke je na zahtevo ministra financ sklical izredni občni zbor za dan 8. julija t. I. Na zboru se bo razpravljalo o izpremembah zakona in statuta o Narodni banki. Sklicanje tega zbora je v zvezi s pogoji, katere so stavili inozemski bančniki za naše posojilo. Iz tega se da sklepati, da je minister za finance mnenja, da je posojilo že gotovo. RAZNO. Borzno razsodišče v Ljubljani. ozirom na sodne počitnice se v od 15. julija do 25. avgusta 1928 borznem razsodišču ne bodo ustne razprave, pač pa se bodo jemale tožbe. Veliki špansko-ameriški velesejem v Sevilji se otvori 15. marca 1929 in morajo do tega dne biti dogotovljeni vsi paviljoni zainteresiranih držav. Obenem se otvori 1. maja 1929 mednarodna razstava v Barceloni. Kako delajo v Angliji. V angleški spodnji zbornici so pred par dnevi spre- jeli zakonsko predlogo za pospeševanje angleškega poljedelstva. Zakon predvideva ustanovitev kreditne banke za pospeševanje poljedelstva, ki ji bo dala angleška vlada 750.000 funt- šterlingov in sicer za dobo 60 let brezobrestno. Nadalje naj banka jamči za izdajo zastavnih listov v višini petih milijonov funt-šter-lingov. Gospodarski položaj v Nemčiji. — Iz poročila pruskih gospodarskih zbornic posnemamo, da se je v mesecu maju t. 1. gospodarski položaj poslabšal glede produkcije premoga in glede produkcije sirovega železa. Strojna in tekstilna industrija kažeta tendenco navzdol, dočim sta kemična in elektrotehnična industrija še vedno zadovoljivo zaposleni. Stremljenje gospodarstva, da izenači prodajo doma s povečano prodajo v inozemstvu, se v zadnjih mesecih ni izvedlo, kajti vrednost izvoza je padla za sko-ro 160 milijonov mark. Kljub temu se je brezposelnost zmanjšala. Borza je živahna, cene blaga kažejo naraščajočo tendenco. Izgledi za svetovno žetev. Iz vesti, ki prihajajo iz Zedinjenih ameriških držav, izvemo, da je tam lelina ogrožena radi suše. Radi deževnega vremena uspevajo v Evropi setve precej slabo. V Kanadi je stanje povoljno. Letos je za 4—6 odstotkov več posejanega nego lani. Poročila o skorajšnji žetvi v Avstraliji in Argentini so zadovoljiva. Borza dela v Mariboru. Od 27. maja do 2. junija je pri tej borzi iskalo dela 118 moških in 47 žensk, 67 službenih mest je bilo prostih, 59 oseb je dobilo delo, 48 jih je odpotovalo in 155 pa odpadlo. Od t. januarja do 2. junija pa je iskalo dela 3437 oseb, 1627 službenih mest je bilo prostih, 1020 oseb je dobilo delo, 1587 jih je odpotovalo 785 pa odpadlo. Pri borzi dela v Mariboru dobe delo: 4 hlapci, 2 viničarja, 1 vrtnar, 2 kotlarja za delavnico drž. železnice v Nišu v Srbiji, 1 čevljar za šivano delo, 1 šofer, 1 krojač, 1 mlinar, 4 lakirarji, 2 zidarja, 4 sobbslikarji, 1 črkoslikar (starejša moč), 1 klepar, 1 tesar, 1 natakar, 1 slaščičar, več vajencev (pekovske, ključavničarske, mizarske, kovaške, čevljarske, soboslikarske obrti ter trgovske stroke), dalje tudi 5 kuharic, 6 služkinj, 2 vzgojiteljici, 3 varuške, 1 kavarniška kuharica, 2 kuharici v grajščino, 2 plačilni natakarici, 1 postrežnica, 1 prodajalka, 1 gospodinja. V mariborski zastavljalnici bodo prodani 13. junija t. 1. zastavljeni predmeti in sicer od efektov štev. 34.842—36.409 ir. od dragocenosti št. 6188—8147, ako se do 9. junija ne podaljšajo ali pa dvignejo. TRŽNA POROČILA. Položaj na hmeljskih tržiščih. Na šaleškem hmeljskem tržišču je bila tudi pretekli teden tendenca mirna, promet pa slab. Ponudba v žateškem hmelju se je povečala, vendar zahtevajo producenti popolne dosedanje cene. Promet je znašal 150 starih stotov žateškega in 100 stotov tranzitnega hmelja. Koncem tedna je notiral žateški prvovrstni hmelj 1700 do 1750 Kč po 50 kg, srednji 1600 do 1650 Kč in tranzitni 250 do 700 Kč (8-40 do 23-60 Din za kg). V žateškem okolišu je stanje hmeljske rastline na-pram prejšnjim letom zelo zaostalo. — Tudi na numberškem tržišču je bilo razpoloženje mimo. Povpraševanje je predvsem za srednjevrstno blago. Cene so dalje tlačene. Hallertauski prvovrstni hmelj notira 230 do 260 mark za 50 kg, srednjevrstni 110 do 200 mark in tranzitni 40 do 100 mark (10 90 do 27 20 Din za kilogram). MARIBORSKI TRG, dne 2. junija 1928. Trg je bil kakor običajno dobro založen in obiskan. Slaninarjev je bilo 30 in 5 s krompirjem in drugo zelenjavo naloženih voz. Cene mesu in mesnim izdelkom so ostale od pretečenega tedna nei/.premenjene. Pertunime in drugih domačih živali je l ilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem Din 10—25, kokošem 30—40, racam, gosem in puranom, mladim 35 do 60 dinarjev, starim 50 do 100, domačim zajcem 10—25, kozliičem 75—125, j koštrunom 100—150, kanarčkom 50—150 komad. Krompir, zelenjava, sadje, druga živila, cvetlice: (Cene v dinarjih.) Krompirju 1—125, hrenu 8, kislemu zelju 3 do 4, kisli repi 1'50—2, čebuli 5, česnu 10—14, grahu v stročju 10, radiču 12, letošnjemu krompirju 8—10, maslu surovemu 36—40, kuhanemu 40—44, čaj--nemu 50—65, siru 25—85 za kg. Glavnati solati 050—1'50, karfiolu 7—15, kolerabi 3 za komad, špargeljem 16 do 18 za kg. Sadju: Črešnjam 16—26, posušenim slivam 12, orehom 36—40 za kg. Cvetlicam 3—25, z lonci vred 15—75 za komad. Sadik in vinskih trst ni bilo več videti. Lesena in lončena roba od 1—100 Din, lesene grablje 6—8, vile za seno 8—9, cepci in držala za kose 10—12, brezove metle 2*25—6 za komad. Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 30. maja 15 voz sena in 6 voz slame; v soboto 2. junija pa 16 voz sena in 5 voz slame na trg. Cene so bile senu Din 65—110, slami pa Din 40—50 za 100 kg; slami tudi Din 1*75—2 za snop. ITALIJANSKI ŽITNI TRG. Tendenca italijanskih žitnih trgov je neprestano mlačna. Efektivno blago se se neglede na omejeno kupčijsko poslovanje v cenah vzdržuje. Argentinska pšenica je notirala L 140—143 franko vagon Trst. Krušna moka je nazadovala za dve liri. Vagonsko blago iz mlinov, ki prihajajo za našo pokrajino v poštev, se je gibalo na bazi L 178—184. Riž je čvrst, toda cene merkantilnega blaga so pri L 186 franko rižarna neizpremenje- ne. V koruzi ni še mogoče bele/iti kakega oživljenja kupčije. Argentinske vidljive zaloge sicer naraščajo, ali štrajk pristaniških delavcev traja nepretrgoma dalje in zato se prav malo tovori. Romunska efektivna koruza se je podražila. Notira L 108—109 franko vagon Trst. Na isti višini se drži staro rumpno lap-latsko blago. Potujoča koruza nove letine notira L 95—96, dobava v juliju—-septembru L 91—96. Oves je pri ceni L 120—123 neizpremenjen. Po debelih otrobih je prenehalo vsako povpraševanje. Ivan Hribar: Moji spornimi. (Na Vaše cenjeno pismo od 20. t. m. nisem mogel odgovoriti prej, dokler o njegovem obsegu ni storil sklepa izvrševalni odbor hrvatske zedinjene opozicije. Sedaj Vam moreni naznaniti, da imenovani odbor rad pritrjuje sestanku slovenskih in hrvatskih rodoljubov tukaj v Zagrebu dne 30. decembra t. L, da se dogovore o skupnem delu na političnem in narodnem polju. Ta sestanek naj bo po našem mnenju čisto zaupen in brez zunanjega hrupa. Zato bi bilo potreba, da pridejo sem iz vseh krajev Slovenije kar najuglednejši možje, ki dobro poznajo razmere one pokrajine. Ni jih ravno treba veliko, pač pa, da so uplivni v svojem kraju. Morebiti bi bilo dobro, da se Vi Slovenci prej sestanete in dogovorite ter nam naznanite osobe svojega zaupanja, katerim naj bi se poslala vabila. Ce je do 30. decembra prekratek rok; lahko bi se odgodil.) Na to pismo odgovoril sem takoj tretji dan, no prejemu, da priporočam poslati vabila tende ospb^m: Za Kranjsko: Dr. Karolu B 1 e i w e i s u v i -T r st en i š k e m u , dr. Andreju Ferjančiču, Ivanu G o g o 1 i, Ivanu Hribar-j u , K a r o 1 u K tunu, Josipu Kušarju, I v a -" "b L u ki Sveten, dr. Iva n u dr. Karlu Trillerju; dr. Ivanu Dečku, dr. L a - Franjo Rački. g o r c i č u in dr. A 1 e k s i j u R o j c u ; za Trst in okolico: Viktorju Dolencu, I v a-n u Gorjupu, dr. Gustavu Gregorin u, M a-t e t u M a n d i č u, d r. O t o k a r j u R y b a r u in Ivanu Nabergoju; za Istro: Slavoju Jenku, dr. Matku L a -g i n j i, V j e k o s 1 a v u Sp i n č i č u in dr. J. Vola r i č u. tDalje prihodnjič.) KNJIGOVEZNICA Industrija Šolskih zvezkov in trgovskih knjig A.JANEŽIČ - LJUBLJANA FlORIJANSKA ULICA 14 Telefon 3220 priporoča in Vam nudi uajugodneje vie vrste trgovskih knjig kot: amerlkanske Journal«, glavne knjige, bla> gajniSke knjige, vsakovrstne Strace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolskih zvezkov. Na veliko! Na malo I Malinovec sajamCeno pristne, Izborne kakovosti. Izdelan samo iz praviti gorskih malin, kakor tudi ne oslajen MALINOV SOK (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvoinlea „ALKO« družba z o. z. LJUBLJANA, KollzeJ. eeeeeeeeeeeee ••••••' KASTELIC IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM na veliko LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 6 oenerae.no zastopstvo Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Slad> kogorske tovarne papirja in lepenke d. z. o. z. v Ljubljani. ...... n :: i _ 1 1 1 I t PAPIROORAFIJA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, Gosposvetska 10 TELEFON INT. 2747 En gros prodaja papirja 1 Stalna zaloga papirja vseli vrsti Konkurenčne tvorniške cene! 1 I 1 ii i I Tovarna perila ■- „Triglav“ —— Ljubljana, Kolodvorska ulica St. 8 nasproti hotela štrukelj PRIPOROČA veliko izbero moSkega perila po konkurenčnih cenah Izdeluje se tudi po naroiilu NajboliSa ,o P(JCH-KOLESA Se vedno Solidne cene! Plačljivo tudi na obroke! obstanek y » aoiiane cene: macijivo tuai na . I6H. VOK,Ljubljana-Novo metlo Tiskarna MERKUR, Uubtiana tri^ind. d. d. - Simon Oregoriitava uHm 33 se pripore ta sa tlak vsakovrstnih tiskovin sa trgovce, ohrtelhe, ladustrijca In urade. • • Lsstna fca^gnasto Veletrgovina Konfeti, serpentine. o kolonijalne in & Špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga sveie praZene kave, mletih diiav In rudninske vode 1 Teina In solidna \ postrelba! | Zahtevajta ceniki lampijone, trgovske kniige, šolske zvezke, albume, beležnice i. t. d. izdeluje v največji izberi knligoveina industrija V. WEIXL MARIBOR Lastna irtalnica za vse vrste trgovskih knjig. g 1 Knjigarna in veletrgovina papirja. Bss~ — VELETRGOVINA A. ŠARABON je potrebno, da preskočite Vašega konkurenta. — Medo-kava je blago — priznano najboljše kakovosti — kdor jo poskusi — je noče več pogrešati. Medo-kava je za vsakega trgovca hiter — dober — in trajen zaslužek. Zahtevajte ponudbe. Tvnrnita-Hf.llfl-VBltBra Maribor. Špecerijsko K UVERTA družba z o. z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA iiuiiiiiuinun Karlovška c. 2 Volarski pot 1 mihiimiiihihi ) Trgovci in industrij ci TRGOVSKI LIST se priporoča za oglašanje inseratovt IVimi Najpopolnejši stroji! I1V1I111 || h HI “ s.ru- hH KR ■J LHL T'"‘ '“S:"""" LI1II1H Zagreb Sajmište 56 Ljubljana Gradišče 10 Ustanovljeno leta 1906 Telefon Stev. 2268 Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.