letnik 32 številka 4 ' - j '. " kLUM, p-©-, KIDRIČEVO 2325 Kidričevo X Tj s f POŠTA &LQ décember 1996 študijska IH ljudska RICEVO ksjižhioa ' S V 0^3 OQ. 6 /z''' 9250 PTUJ L// Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci Novo leto! Priložnost za obračun s starim, iztekajočim se letom, pa tudi priložnost za nove načrte, obljube, zaobljube,... Kot da bi bilo mogoče življenje stlačiti v predalčke, katerih vsebino bi označevala le suhoparna letnica. In vsebina bi naj bila po možnosti vedno popolnoma drugačna, enkratna, neponovljiva, ... Pa ne gre! Niti v življenju posameznika, kaj šele v življenju družbe, kot jé npr. TALUM. Dogodki se pojavljajo, trajajo in se ponavljajo v popolnoma drugačnem ritmu, kot je koledarsko leto, predvsem pa so le redko enkratni, neponovljivi. Takšnih je tudi minulih 42 TALUM-ovih let in takšno je bilo tudi zadnje med njimi: leto 1996. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s I. strani) Upam, da mi ne bo kdo očital lažne skromnosti, ali pa celo ignorance, če posebej ne poudarjam uspešne realizacije projekta proizvodnje homogeniziranih drogov, dokončanja remonta peči v obeh elektrolizah, vrste manjših, vendar za poslovni proces prav nič manj pomembnih projektov tehničnih izboljšav in dograditev, uspešno realiziranega projekta uvajanja sistema celovitega obvladovanja kakovosti in s tem pridobljenega certifikata ISO 9001, uspešnega osvajanja zahtevnega tržišča primarnih livarskih legur,... Moj namen ni bil ne eno ne drugo! Želim le poudariti, da so ti dogodki le del uresničevanja tiste vizije, za katero smo se odločili že pred mnogimi leti: biti med najboljšimi, tako v panogi kamor spadamo, kakor tudi širše! Kako uspešni smo pri uresničevanju te vizije je merljivo in primerljivo, pa naj gre za podatke o obsegu proizvodnje, dodani vrednosti, produktivnosti, kvaliteti, normativih porabe surovin in energije na enoto proizvoda, varovanju okolja, izvozu, skrbi za zaposlene, izobraževanju,... Na žalost ne moremo govoriti o primerljivosti okolja in pogojev v katerih poslujemo, če seveda izvzamemo svetovno tržišče aluminija, ki je več ali manj enaka skupna usoda vseh nas, ki se bavimo s proizvodnjo te kovine. Pogoji v katerih posluje slovensko gospodarstvo so vse bolj uničujoči za tiste, ki edini ustvarjajo novo vrednost, predvsem za neto izvoznike. Nenehne dodatne davčne obremenitve, nerazumnjivo favoriziranje uvoza tudi s pomočjo tečajne politike, oderuška politika na plečih gospodarstva saniranih bank, ipd., so tisto, v čemer se izrazito ločimo od okolij, kjer posluje naša konkurenca. V primeru TALUM-a moram omeniti še nerazumljiv odnos države do problematike oskrbe z električno energijo, pa čeprav je tudi njenim predstavnikom jasno, da plačujemo zanjo več kot katerikoli proizvajalec Tovarniški praznik -podelitev priznanj, seja sveta delavcev vin rušenje dimnika aluminija v Evropi in da ni problem v ceni teh 9-10% porabe slovenske elektične energije, temveč v ostalih 90%, kjer znaša cenovno zaostajanje za Evropo cca. 30%. Toda Resolucije, Politike, usmeritve, ipd. šara so eno, konkretno življenje pa nekaj čisto drugega! Ce bi verjeli še vsem sladkobesednim izjavam in obljubam zadnjih mesecev, s katerimi so nas politiki vseh barv prepričevali v to, da je že danes vse v redu, jutri pa bo še bolj, bi nas moralo pravzaprav resno zaskrbeti: postajamo namreč odvečni! V Indiji Koromandiji namreč baje ni potrebno delati, mi neumneži pa počnemo prav to. Pa jim ne gre verjeti! Še vnaprej se bomo morali dokazovati predvsem s trdim delom, znanjem in iznajdljivostjo, pa tudi nepopustjivostjo do tistih, ki bi želeli na vsak način, rezultatom in dokazom navkljub dokazati pravilnost svojih resolucij, študij in usmeritev, pa tudi do tistih, ki bi se teh rezultatov želeli na lahek način polastiti. Oboji so nevarni: eni zaradi neumnosti, drugi pa zaradi pokvarjenosti! Naj končam z enim od Murphyjevih zakonov — z zakonom optimizma in pesimizma: Optimist verjame, da živimo v najboljšem vseh možnih svetov. Pesimist se boji, da je to res. Se sprašujete kam spada vaš direktor? Ce bi ocenjeval le tisti svet, ki mi je že dolgih dvanajst let nadvse pomemben, potem brez dvoma v prvo skupino. S takšnimi sodelavci, kot jih imam v TALUM-u, ne moreš biti drugo, kot prepričan optimist! Srečno in optimistično leto 1997 vam želim. Direktor TALUM-a Danilo Toplek PODELITEV PRIZNANJ "Leta nazaj, ko smo bili še TGA, smo imeli lepo navado, da smo vsako leto izbrali ljudi, ki so s svojim delom in odnosom do sodelavcev odstopali od povprečja in jih nagradili z zlatim znakom. Letos to uvajamo ponovno." Tako je začel nagovor na podelitvi zlatega metulja direktor TALUMA Danilo Toplek. Slovesnost je bila v prisotnosti strokovnega sveta, torej vseh vodjev delovnih enot in služb, komisije za priznanja ter predsednice sveta delavcev. Komisija je imela zahtevno nalogo, saj se je morala med dvanajstimi predlaganimi kandidati odločiti le za štiri. Po dveh sejah so bili soglasni, da dobi zlatega metulja za življenjsko delo Anton VRABL, vodja nabavnega skladišča. Gospod Vrabl je zaposlen v družbi 31 let. V nabavnem skladišču uspešno vodi delo že 26 let. Ne le, da strokovno, samostojno in natančno opravlja svoje delo, nabavno skladišče je tudi vzorno urejeno in čisto. Ob presojah za certifikat ISO 9001 so bili takšnega mnenja tudi presojevalci. Za uspešno strokovno delo v zadnjem letu oz. zadnjih nekaj let v družbi Talum so dobili zlate metulje: Katarina DJURICA, vodja DE Zagotavljanje kakovosti. Gospa Djurica [e poleg strokovnega , kakor tudi svojega rednega dela uspešno izpeljala projekt pridobitve certifikata ISO 9001. Brez njene vztrajnosti in pomoči vsem vključenim v projekt, se ta še verjetno ne bi tako uspešno končal. Roman VARŽIČ, vodja izmene v DE Proizvodnja anod Gospod Varžič je zaposlen v družbi od leta 1969, v proizvodnji anod pa od leta 1975. V okviru proizvodnje anod je bil uspešno vključen v projekt MPPAI. V zadnjih letih se je kot najbolj izkušen delavec izkazoval s prenašanjem znanja na sodelavce. Njegovi so mnogi predlogi za izboljšanje varnosti pri delu, za zmanjšanje fizičnega napora in izboljšanje ostalih pogojev dela, vendar za svoje predloge ni iskal potrditve s prijavami za inovacije. Jože VOGLAR, strojni obdelovalec kovin, rezkalec v DE Vzdrževanje. Gospod Voglar je od zaposlitve v družbi leta 1979 opravljal najbolj zahtevna dela na raznih obdelovalnih strojih ijs- struženje, skobljanje, rezkanje, zadnja tri leta pa najzahtevnejša dela na HVF stroju, pripomogel je tudi k uspešnemu zagonu tega stroja. Pri svojem delu je zelo iznajdljiv in inovativen glede kvalitetnejše obdelave strojnih delov in kontrole, vsa svoja znanja pa prenaša tudi na sodelavce. SEJA SVETA DELAVCEV Na praznični dan so se člani sveta delavcev sestali z vodstvom Taluma. Bojan Zigman, pomočnik direktorja za proizvodnjo in razvoj je na kratko spomnil na najpomembnejše dogodke Taluma v letošnjem letu, predvsem na novo proizvodnji aluminijskih drogov, ki je plod skupnega vlaganja s tujim partnerjem in pridobitvi certifikata. O začetnih težavah, ki pestijo novo proizvodnjo je dejal, da se končujejo zadnja testiranja, zato lahko že pričakujemo odpravo napak in v decembru že načrtovano proizvodnjo aluminijskih drogov za italijanskega kupca in Impol. Omenil je tudi, da se uspešno končuje remont v elektrolizi C, prav tiste dni pred praznikom so v elektrolizi B uspešno v živo testirali hidravlične prebijalce in tako olajšali delo v določenih fazah procesa. Omenil je tudi spremembe v livarni (predvsem na zlagalniku) in predelavi, kamom smo lani vložili kar nekaj sredstev, da bi posodobili proizvodnjo, ker zaposlujemo invalide, terza naslednje leto napovedal rekonstrukcijo anodne mase. Pomočnica direktorja Brigita Ačimovič je poudarila, da v Talumu ne skrbimo le za stroje, temveč tudi za ljudi in omenila najodmevnejše oblike: napredovanja, izobraževanje ( v Talumu se je lani vsak v povprečju izobraževaf‘3 9,7 del. ur, kar nas uvršča v vrh lestvice med slovenskimi podjetji) in seveda ponovno podelitev priznanj. Direktor Taluma Danilo Toplek je v svojem prazničnem razmišljanju omenil skrb, da lastninjenje ne poteka tako kot smo načrtovali in želeli. Ne vemo tudi, kakšno stališče do nas bo zavzela nova oblast. Razumevanja zakonitosti industrije so zelo različna. Vemo pa, da ne moremo ostati osamljen otoček, saj se vsa svetovna aluminijska industrija v svetu združuje. S proizvodnjo homogeniziranih aluminijskih drogov smo dokazali, kako se rešujejo problemi, če si sestavni del velikega sistema, ki ima več znanja in razpolaga z veliko večjo tehnično opremljenostjo za reševanje problemov in seveda s finančno močjo. Doslej nam je uspelo ostati na svetovnem trgu, kljub veliki konkurenci in izredno neugodnemu tečaju. Dejstvo je, da brez ljudi, ne bi dosegli nič. Posebej je poudaril, da kljub temu, da so se v Talumu menjale generacije, naš kolektiv čuti povezanost s tovarno. Prav ta povezanost nas dela imune za vse dogodke okoli nas, ki nam niso naklonjeni. "Vseh težav se lahko lotimo in jih rešimo le, če držimo skupaj, kot smo do sedaj, zato se zahvaljujem svetu delavcev, sindikatu in seveda vsem delavcem Taluma", je končal direktor Danilo Toplek, RUŠENJE DIMNIKA Leta nazaj je bil 2 T|j§november hladen in meglen, tudi snežilo je že. Letošnji pa je bil jasen in prijetno svež, da je bilo že zjutraj od daleč videti dimnik, ki je več kot 50 let krasil, ali kazil Dravsko polje. Radovednost, nostalgija, razočaranje.... Vsega po malem je bilo čutiti med množico prihajajočih od blizu in daleč. Vrata so bila prijazno odprta vsakomur, le da je bil pripravljen upoštevati navodila za varnost. Za to je bilo res poskrbljeno, kajti ni se smelo zgoditi, da bi se uresničil Murphyjev zakon selektivne gravitacije, ki pravi: "Predmet bo padel vedno tako, da bo povzročil največ škode." Več kot 400 kg razstreliva se je sprožilo točno ob določenem času in velikan se je pogrezni® vase, tako kot so načrtovali v podjetju Minervo iz Ljubljane. Pod modro nebo se je dvignil velik oblak oranžnega prahu, pod njim pa je ostal kup sivo rdeče opeke. "Napisal bom datum in čas ter jo shranil za spomin", je bilo slišati med delavci Taluma. "Neverjetno, ali res lahko tako hitro pade nekaj tako velikega", so razmišljali v drugi skupinf.'_"Kje so novinarji, jaz bi imel toliko povedati", sta se spraševala starejša možaka, verjetno upokojenca, in se zgubila v množici. Vsak po svoje je občutil "smrt velikana" in ni jih bilo malo, ki so imeli solze v očeh. Toda zakoni narave so neizprosni. Vse ima svoj konec, tudi velike stvari. Dimnik je meril v višino okoli 143 metrov, premer spodaj je imel 8,8 metrov, na vrhu 4,6 metrov. Debelina stene spodaj je bila ||,1 meter, betonski temelji so imeli premer 25 metrov, debelina pa je bila 3 metre. Do približno 40 metrov v višino je bil zidan z opeko. Ocenjujemo, da je bilo v njem okoli 4000 m3 materiala. Dimnik že dve lefjlni obratoval. Vremenske razmere so ga toliko načele, da je postal nevaren za okolico. Sanacija bi zahtevala preveč sredstev, zato so se v vodstvu odločili za rušenje. Pridobili so soglasje Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine iz Maribora in odločbo Upravne enote Ptuj — Oddelka za okolje in prostor. Vera Peklar Mihaličeva galerija dvakrat v znamenju Taluma SLIKARSKA KOLONIJA ŠTATENBERG Talum je prevzel popolno organizacijsko in pokroviteljsko odgovornost za slikarsko kolonijo Štatenberg, ki je po petih letih postala prava manifestacija kulture na tem delu Slovenije. Naš cilj je, da bi k sodelovanju povabili še več strokovnjakov s področja likovne umetnosti, ki bi kolonijo skupaj z nami usmerili še na višji nivo. Po razstavljenih delih kolonije na gradu Štatenberg, smo 8. novembra v Miheličevi galeriji na Ptuju postavili na ogled slike, ki so nastale v petih letih, kolikor deluje likovna kolonija. Otvoritve razstav prav gotovo sodijo med lepše trenutke v življenju; bodisi ustvarjalcev ali tistih, ki pridejo razstavljena dela gledat. Prav zato smo povabili mlado flavtistko Suzano Menoni, ki nam je z glasbo pričarala Beneški karneval in nas za tem z zasanjano skladbo dovolj raznežila, da smo še lažje razumeli govorico slik. Predstavnica pokrovitelja kolonije, pomočnica direktorja Brigita Ačimovič je pozdravila obiskovalce razstave in med drugum dejala: "Zelo me veseli, da ste se kljub obilici kulturnih dogodkov, ki so se zvrstili v tem času, v tako velikem številu udeležili razstave. Verjetno vam je znano, da je osnovni cilj Taluma razvoj. Letos smo končali dva velika projekta: odprli smo novo linijo za proizvodnjo aluminijskih drogov, kar je v današnjih časih redkost, in pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Ob skrbi za razvoj posvečamo pozornost tudi širši okolici, ko podpiramo kulturno in športno dejavnost. Zal časi niso ravno naklonjeni sponzoriranju in mnogokrat imamo težave, toda v Talumu se zavedamo, da kultura rabi določena sredstva. Upamo, da bodo novi poslanci in poslanke znali poskrbeti za kakšna olajšanja tistim gospodarstvom, ki so pripravljena skrbeti za to. Želim vam obilico prijetnih občutkov in doživetij ob gledanju stvaritev vseh petih kolonij." V imenu delavcev Pokrajinskega muzeja Ptuj je prisotne pozdravil vršilec dolžnosti direktorja gospod Vidovič in poudaril, da je pričujoča razstava dokaz, da Pokrajinski muzej, živi, deluje in opravlja svoje poslanstvo. Ervin Hojker je v imenu župana izrazil zadovoljstvo nad prenosom razstave iz gradu Štatenberg na Ptuj in med nagovorom poudaril: "Veseli smo, da imamo na Puju in okolici podjetja, ki kljub takšnim ali drugačnim stiskam znajo poskrbeti za kulturo, za šport, za narodov razvoj. Zatorej bi se rad zahvalil Talumu za to izjemno izkušnjo in podporo kulturi in njenim ustvarjalcem." Vera Peklar Lahkota prihodnosti Tik pred otvoritvijo Vlado Kreslin in črna kitara Darko Ferlinc Med kulturnim programom Korak v pravo smer DARKO FERLINC je v Talumu že 21 let. Dolgo časa je delal v proizvodnji; aluminija, zadnja leta pa je v razvoju skrbnik projektov in inovativne dejavnosti. Vsaj tako piše v odločbi. Toda kdor ga malo bolj pozna, ve, da dela še marsikaj drugega. Darko je odličen organizator raznih srečanj, naj bodo to srečanja gospodarstvenikov ali umetnikov. Je "glavni", kadar je treba organizirati otvoritev, razstavo , proslavo v tovarni ali zunaj nje, kadar se Talum predstavlja širši javnosti, kadar gradimo in rušimo, slavimo ali se poslavljamo, kadar se obdarujemo... Inženir strojništva po poklicu, vendar prava umetniška duša z izrednim občutkom za oblikovanje. Tako so se z leti, "kakor kamenčki v mozaiku", kot je omenil na otvoritvi, nizali številni njegovi logotipi, znaki, nalepke za steklenice vrhunskih vin in še bi lahko naštevali, ter dosegli po kvaliteti in številu tak obseg, da ga je lahko postavil na ogled. Korak v pravo smer je stopil Darko Ferlinc pred plibližno štirimi leti, čisto slučajno, ko je novo podjetje potrebovalo logotip. Tako se je začelo pri Lego A, nadaljevalo v Stan Alumu in naprej, kakor so od Taluma odhajala hčerinska podjetja, ki so z njegovo pomočjo dobila svojo razpoznavno podobo. "Oblikovanje je na nek način moj hobi, ker to rad počnem. Zdaj se je razširilo celo tako daleč, da s tem tudi nekaj zaslužim. Menim, da delam nad tistim povprečjem, ali celo boljše kot tisti vsakodnevni dizajnerji, ki jih je vedno več " pravi Darko Ferlinc. Vsekakor so njegovi znaki nad nivojem tistih, ki si s pomočjo računalnikov mimogrede ustvarijo "slikico",tki predstavlja neko podjetje oziroma podjetnika. V Miklošičevi galeriji se je zbralo veliko prijateljev, sodelavcev, znanih Ptujčanov. Med prijatelje sodi tudi Vlado Kreslin, ki je s pesmimi iz zadnje zgoščenke polepšal večer. Vera Peklar Povabilo I v pravo smer Razstava grafičnega oblikovanja Darka Ferlinca In računalniške opreme RIP Computer 4? Fedine 8 — Aluminij VARNO DELO - USPEŠNO DELO - ZDRAVO ŽIVLJENJE - DOLGO ŽIVLJENJE___________ HRUP — ROPOT 1. Splošno Hrup -— ropot imenujemo vsak nezaželjen zvok. Stopnja te nezaželjen osti je psihološko odvisna od človeka in obsega od neprijetnega zvočnega dražljaja in zdravstvenih okvar, do različnih stopenj popolne izgube sluha. Razen neprimernega vpliva so še sekundarne posledice, to je poškodbe, ki nastanejo zaradi tega, ker ne slišimo dobro signalov in opozoril pri delu. 2. Osnove Z zvokom razumemo nihanje materialnega delca, največkat delca zraka, ki ga naše uho čuti. V najbolj preprostem primeru je to sinusno nihanje, ki ga uho zaznamuje kot čisti ton. Višino tona določa število nihanj delca zraka v sekundi (imenujemo ga frekvenca zraka), jakost zvoka pa določa amplituda nihanja zvoka. Hitrost s katerim se širi nihanje zvoka imenujemo hitrost zvoka in je pri 20°C v: zraku 340 m/sek vodi 1450 m/sek železu 5000 m/sek opeki 4200 m/sek betonu 4000 m/sek lesu 3300 m/sek gumi 40-150 m/sek Naše uho ne zaznava nihanja z zelo nizko frekvenco pod 20 Hz (infrazvoke), in ne nihanja z visoko frekvenco nad 20000 Hz (ultrazvok). Slušno področje je za naše uho od 20 do 20000 Hz pri določeni jakosti zvoka, vendar je človeško uho najbolj občutljivo za zvok v področju frekvence 500 do 5000 Hz. Zvok merimo z logaritemskimi enotami razmerja med dvema zvočnima tlakoma. Enota je decibel (dBA) brez dimenzije, z uporabo decibelske skale smo omejili skalo zvoka na nivo hrupa od 0-130 db, z 0 označimo začetno stopnjo in z 130 označimo maksimalno stopnjo. 3. Škodljivost hrupa Trajen hrup preko 90 dB (A) na delovnem mestu vedno povzroča pri delavcu lažje ali težje okvare sluha. V začetku prihaja do predhodne okvare sluha, ki se v tihi okolici zopet po nekaj urah, najkasneje pa v nekaj dneh, povrne. To naglušnost imenujemo prehodno naglušnost in je povezana s šumi v ušesih. Takšni šumi se pojavljajo posebno pri delavcih, ki na novo nastopijo delo v hrupnem obratu. Če pa je delavec leta in leta iz dneva v dan izpostavljen močnemu hrupu, se ne pojavi samo prehodna naglušnost, pač pa sčasoma pride do neozdravljive ali trajne naglušnosti. Za naglušnost je značilno, da se najprej pokaže otopelost ušesa za sprejemanje določenih visokih tonov od 2000 — 8000 Hz, zato človek začetnih okvar pri sporazumevanju z govorom v vsakdanjem življenju ne opazi. Škodljivost hrupa je največ odvisna od energije zvoka. Izkušnje so pokazale, da enakomeren hrup do 90 decibelov, če deluje po 8 ur dnevno, ne povzroči poškodbe sluha. Ce je raven zvoka nad 90 db (A) se lahko pojavi okvara sluha že v 6 letih. Upoštevati je treba, da je ta poškodba neozdravljiva, in če bo delavec še v nadalje izpostavljen hrupu, bo poškodba še večja. Druga veličina, ki vpliva na okvaro sluha je spektralna analiza hrupa, to je višina tonov. Visoki toni s frekvenco nad 2000 Hz so nevarnejši od nizkih. Trajni hrup je nevarnejši za uho, kot šumi s prekinitvami pri istem nivoju zvoka. VARSTVO PRED HRUPOM Kadar h rup postaja nevaren za zdravje, ga je treba dušiti in sicer: ♦ s tehničnimi ukrepi ♦ z organizacijskimi ukrepi ♦ z uporabo varovalnih sredstev. Najuspešnejši in najcenejši so tehnični ukrepi v fazi projektiranja, koje zamisel še na risalni deski. Ce organizacija dela dovoljuje, je najbolje ločiti glasne naprave in priprave od ostalega prostora s steno. S tem zavarujemo delavce pred hrupom, ki neposredno ne strežejo hrupnemu stroju, ampak opravljajo druga dela v proizvodnji. Uspešno zmanjšanje hrupa v prostoru je, če stene in stroje obložimo z absorbicijsko oblogo. Vendar je potrebno vedeti, da se z absorbijo v prostoru zavarujejo le delavci, ki delajo v večji oddaljenosti od hrupa. V neposredni bližini hrupa (do 2m) pa je akustična obdelava prostora brez vpliva. Z absorbicijo se zmanjšuje odmevnost, s tem pa splošna raven hrupa. Med najuspešnejše ukrepe sodijo tudi kabine, iz katerih delavci nadzirajo delovni postopek. Prednost kabine je tudi, da lahko v razmeroma majhnem prostoru zagotovimo optimalne ekološke pogoje in so zato potrebne majhne moči za ogrevanje in majhne množine čistega zraka, ipd. Organizacijski ukrep je predvsem dnevna rotacija delavcev na delovnem mestu, kjer je nivo hrupa nad dovoljenim. Osebna varovalna sredstva uporabimo, če z drugimi ukrepi ni mogoče delavca zavarovati. Osebna varovalna sredstva proti hrupu so zelo uspešna, ne obremenjujejo močno delavcev, ki jih uporabljajo in niso posebno draga. Zato ni opravičila, če delavci osebnih varovalnih sredstev ne uporabljajo, kjer so potrebna. Kot osebna varovalna sredstva navadno uporabljamo ušesne čepe različnih vrst ali naušnike. Vrsto izberemo predvsem od odvisnosti od ravni hrupa pred katerim je potrebno delavca zavarovati. Priporočamo predvsem naušnike, ker ne dražijo sluhovoda in imajo večjo stopnjo dušenja, razen tega pa so vidni že od daleč in tako omogočajo enostavno kontrolo, če jih delavci uporabljajo. Za izbiro varovalnega sredstva se lahko ravnamo po spodnji tabeli. Vrsta varovalnega sredstva Področje uporabe dB (A) Stopnja dušenja dB (A) Čepi iz mineralnih vlaken (švedska vata) 85-100 10-15 Preoblikovalni čepi iz gume ali plastične mase , 85-100 15-20 Univerzalni naušniki (modri) 90-105 30 Težji naušniki (rumeni) 90-110 45 Glede na zgoraj opisano lahko sami zelo dobro testirate svoj sluh. V kolikor želite testirati svoj sluh, je potrebno pazljivo prečitati vprašanja in zaokrožite tiste številke, za katere mislite, da najbolje odgovarjajo vašemu sluhu Vprašanja: da ne včasih 1. slišite tiktakanje ročne ure 0 2 / 2. se vam dogaja, da preslišite budilko 4 0 / 3. imate težave v razumevanju pri telefonu 4 0 3 4. ali se vam dogaja, da imate občutek da je vaš sluh boljši pri lepem vremenu in slabši pri slabšem vremenu 4 0 / 5. ali vas opozarjajo, da imate radio ali televizijo navito preglasno 6 0 3 6. slišite petje ptic 0 2 1 7. ali se vam dogaja, da opazite približevanje avtomobila zadnji hip 4 0 / 8. imate težave, če sledite razgovoru, v katerem sodeluje več ljudi 6 0 3 9. slišite dobro napovedovalce na proslavah ali gledališčih in govornika na predavanju 0 6 3 10. slišite in razumete šepetanje na oddaljenosti 2 m 0 3 / 11. slišite na glasbenih koncertih violino ali flavto tako dobro, kot ostale inštrumente 0 3 / 12. se vam dogaja, da preslišite zvonec na vratih svojega stanovanja 4 0 2 13. imate občutek, da večina ljudi nejasno (nerazumljivo) govori 6 0 3 Rezultati: 0 točk Čestitamo, imate izvrsten sluh! 1-6 točk Z vašim sluhom ste lahko popolnoma zadovoljni, čeprav ni več popoln. 7-17 točk Vaš sluh je poškodovan, čeravno nimate večjih težav, obiščite zdravnika, ki vam bo dal potreben nasvet. 18-36 točk Pri vas je že prisotna delna izguba sluha.Potreben je takojšen obisk pri zdravniku. nad 36 točk Vaš sluh je na žalost slab. Potrebna vam je zdravniška pomoč. Služba varstva pri delu OBVEZNA ZAŠČITA SLUHA 804 1f| MARIBOR OPOZORILO V delovnih prostorih, kjer hrup prekoračuje dovoljeni nivo, je potrebno opremiti z naslednjim opozorilom. Vsi, ki se v prostoru zadržujejo, pa morajo to opozorilo upoštevati. To pomeni, da morajo uporabljati zaščitna sredstva proti hrupu. Zahvala ob odhodu v pokoj f Izreki ^ Zaupanje si mora vsak človek zaslužiti sam. Samo neumni imajo vedno prav. Zmaga in poraz imata isto ceno. Boj med tem, kar ti je všeč in karti ni všeč, je bolezen uma. Glasba je najčudovitejša oblika umetnosti, zato je tudi najbolj neposreden izraz lepote. Dober nasvet je vreden zlata, vendar ni vse zlato, kar se sveti. Po šestindvajsetih letih delovne dobe sem zapisan med upokojence. V Talumu sem začel v elektrolizi in delal kot žerjavist, dokler mi je zdravje to dopuščalo. Ko so mi dali na razpolago delo v gozdni skupini ali varovanju, sem so odločil za slednje, predvsem zaradi uniforme, ki me je privlačila že od malega. Toda čez leta so se zdravstvene težave stopnjevale in komisija je odločila, da me upokojijo. Ob slovesu mi je bilo težko. Marsikomu bi rad rekel hvala, pa so besede zastale v grlu, zato se prek aluminija iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, vodstvu, socialni delavki, zdravniku obratne ambulante in vsem prijateljem. Hvala vsem, ki ste se odzvali vabilu na poslovilno. Vsega, kar je bilo lepo in dobro, se bom rad spominjal, vsem, ki pa ste ostali v Talumu želim veliko zadovoljstva in uspehov pri delu. Milan Mahorič Kratke novice iz sveta V Južni Koreju — HYNDAI CORPORATION imajo največjo prešo za oblikovanje aluminija. Preša ima moč 8.000 ton in je namenjena za proizvodnjo specialnih profilov. Izdelana je v Nemčiji — SCHLOEMAN. Prvotno je bila namenjena za letalsko industrijo nekdanje SSSR, pozneje so jo modernizirali in dodelali za večnamenske izdeleke. © Da Hydro Aluminij vidi veliko prespektivo pri proizvodnji drogov, dokazuje sklenjen dogovor s Kitajci. Gre za poslovanje pri predelavi aluminija za potrebe Kitajske. Nimamo podatkov o količinah ali vrednosti investicije, toda to niti ni vprašljivo, ko gre za kitajske razmere. © Ivar Hafsett, predsednik grupe za predelavo aluminija pri Hydro Aluminiju, je glede težav v zadnjem času izjavil: "Po zelo dobrem prejšnjem kvartalu , je prišlo do zastoja, toda naročila za naprej so dobra. Obetaven je pozitiven trend v Ameriki, kjer množično uvajajo klima naprave iz aluminija. Tudi v Evropi pričakujemo napredek, k čemu največ prispeva okrevanje industrijske porabe aluminija v Franciji in Nemčiji." Vidimo, da se vsi najmanjši premiki tehtajo in analizirajo. Tudi TALUMU je namenjena pomembna naloga, ker bomo že naslednje leto s 40 tisoč tonami homogeniziranih drogov oskrbovali tretjino zelo zahtevne italijanske predelovalne industrije.To bo velik uspeh in odgovorna naloga Taluma. © Pri največji aluminijski industriji na svetu ALCOI so testirali kovana aluminijska kolesa za tovornjake in ugotovili, da so več kot štiri krat odpornejša kot jeklena. Pri preizkusu so se aluminjska kolesa deformirala 5 cm pri obremenitvi 72.000 kg. Pri jeklenih kolesih pa je enaka deformacija nastala že pri obremenitvi 13.600 kg. Od takrat dileme ni bilo več. Zmaga aluminija je očitna. Bravo naši! © Pri Reynoldsu — USA so pohiteli in pripravili projekt za še eno livarno za proizvodnjo kovanih športnih avtomobilov koles v vrenosti 52 mio DEM. Za aluminij bo poskrbela elektroliza Richmond. V prvi fazi bo zaposlenih 125 delavcev, v končni fazi pa celo 425 delavcev. GIBANJE CEN ALUMINIJA LME V 1996 © ALCOA investira 5o mio DEM za proizvodnjo litih aluminijskih koles v našem sosedstvu KOFEM-SZEKES-FEHERVAR, Madžarska. Proizvodnja se bo začela vzačetku 1997. © "ŠTIRI STOPNICE DO NEBES", je geslo nove strategije japonske firme Mitsubishi -— Aluminium Division. Gre za odločitev, da postanejo največji domači proizvajalci pločevink. Hočejo biti tudi najkvalitetnejši in najcenejši. Ko se odloči firma z letnim prometom 16 milijard DEM, je možno vse. © Japonci porabijo letno 16,3 milijard aluminjskih pločevink ali 185 pločevink po osebi. Poleg tega jih še izvozijo za 8,5 mlrd na leto. Za eno tono aluminija je potrebno pretopiti skoraj 60 milijonov pločevink. © Ponovno zbiranje in pretapljanje pločevink je zelo zahtevno delo. Najbolj je razvito na Japonskem, Angliji, Italiji, Avstriji... V Angliji dobiš za vsako vrnjeno pločevinko 1 peni. Reciklaža tako dobro funkcionira, da že po šestih tednih lahko ponovno pijemo pivo iz "iste" pločevinke. © Vsaka tona proizvedenega aluminija iz recikliranih pločevink prinese 280 dolarjev dobička . Na ta način proizvedejo Japonci 192.000 ton aluminija letno. Prednost je še v tem, da se aluminij po nepotrebnem ne kopiči in se na ta način zamnjšuje potreba po novih proizvodnih obratih. © Firma COSWORT Engineering je zelo presenetila proizvajalce avtomobilov, ko je pred kratkim predstavila prototip motorja V 10 iz aluminijskih zlitin. Namenjen je večjim luksuznim avtomobilom, prostornine 4,3 I , moč 239 KW, pri 7000 obratih na minuto. Na vsakem cilindru ima štiri ventile, ki so vgrajeni pod kotom 72 stopinj v V izvedbi. Vsi detajli niso znani, ker se predvidevajo še nekatere izboljšave. Aluminij je svoje že dosegel, zato je teža najmanj za 200 kg manjša od prvotne izvedbe. 0 Tudi FORD se ne da. Tradicijo avtomobilizma nadaljuje tako, da so naredili največji 12 cilindrični motor iz aluminija. Iz poslovnih in taktičnih razlogov ne dovolijo prodajo tega motorja. Izjemoma ga bodo vgrajevali v najdražje zelo zahtevne športne avtomobile. 0 Japonci so razvili boljši način proizvodnje zlitin z namenom povečanja razteznostnih lasnosti. Gre za postopek, ko mešanico aluminija in bakra mešajo s hitrostjo rotacije 1000 obr/min. Pri tem je posebej pomembno kontrolirano strjevanje zlitine, ki v končni fazi ne sme vsebovati kristalna zrnca večja od 7 mikrobov. Pri tej zlitini so dosegli za 130% večjo rateznost kot pri klasičnem postopku. Zlitina se lahko uporablja v pogojih ekstremno visoke temperature. Ker takšna zlitina ne vsebuje nobenih spornih dodatkov, se lažje reciklira. © Že 70 let izdelujejo letala iz aluminijevih legur. Vzdržljivost in varnost je glavni moto te industrije, tako da izboljšavam ni konca. Pri Boeingu 777 vgrajujejo dele iz aluminija iz nove zlitine 2024-T3. Ta zlitina v primerjavi s staro C188 zmanjša možnost zloma in razpok tudi pri bistveno daljši uporabi. Poleg tega so izboljšali postopek izdelave tako, da je celotna konstrukcija letala skoraj: monolitna, kot da je iz enega kosa. © Končno je začela naraščati cena aluminija. Predvidevanja za konec tega leta, posebej pa za leto 97/98 so bila mnogo boljša, toda že ta mali zasuk je obetaven. Analitiki pripisujejo glavni razlog za rast cene večjemu povpraševanju in sklepanju poslov za naprej. Posebej velja to za ameriškoi tržišče in Evropo, Japonska pa še vedno stagnira.Zaloge aluminija pri proizvajalcih in LME so za 132.000 ton večje kot na začetku leta. 0 V obdobju prenizkih cen aluminija so tudi veliki čutili posledice in ker se bo ta cikličnost pojavljala, so sprejemali različne varčevalne ukrepe. Tako je Hydro Aluminij uvedel restriktivne ukrepe za svoje elektrolize v Norveški in drugje. Pri ALCOI so sprejeli program po katerem bi letos zmanjšali stroške za 380 mio DEM, naslednje leto pa še za 80 mio DEM, zato bodo odpustili 475 delavcev, zmanjšali administrativne in marketinške stroške. Treba je vedeti, da ta firma zaposluje 72.000 delavcev in samo administrativno marketinški stroški znašajo 1.8 mlrd DEM letno. 0 Tudi Pechiney dolgoročno planira zmanjšanje 3000 delovnih mest od skupnih 37.000, kolikor jih ima širom po svetu. Poslužujejo se sistema predčasne upokojitve in prekvalificiranja delavcev za druge panoge. Gledano iz zornega kota TALUMA, so ti ukrepi malo pozni, toda to ne pomeni, da pri nas nimamo še rezerve. Varčevanje in zmanjšanje stroškov poslovanja je stalnica, ki se ne sme zanemariti. 0 COMALCO (Avstralija) povečuje proizvodnjo aluminija od sedanjih 260.000 na 490.000. Projekt bo predvidoma končan v začetku 1998. Gre za dve novi hali, dolgi 850 m, širine 30 m in 264 peči. Ne povejo, za katero tehnologijo gre, zatrjujejo pa, da gre za najmanjšo možno porabo električne energije in maksimalno varovanje okolja. Celotna investicija bo znašala 1 mlrd dolarjev. 0 Nemška banka WEST-LB se dogovarja za nadgradnjo sibirske elektrolize NOVOKUZNETSK. Gre za vsoto kreditov 700 mio DEM ali 85% celotne vrednosti investicije, ki jo bodo vračali 8,5 let. Značilno za ta projekt, kakor za ostale druge, ki jih je zahod planiral v Rusiji je, da se predolgo vlečejo in so mnogi propadli. Najprej je šlo za nestabilno gospodarstvo in politične razmere v Rusiji, potem so čakali na rezultate volitev, sedaj je vprašanje zdravje predsednika, tako, da težavam in pomislekom ni konca. Kar pa zadeva malo Slovenijo, so tujci lahko mirni, če bo prišlo do "SPREMEMB NA BOLJŠE", ko bo imeli samo še pomlad, brez "zoprnega" poletja, zime in jeseni. 0 Pri rangiranju najbolj uspešnih proizvajalcev aluminija v svetu je grška aluminijska panoga na petem mestu skupaj z BECANCUOR (Kanada) in TOMAGO (Avstralija) ALCAN je zanesljivo na prvem mestu. Uspešnost so ocenjevali na osnovi LME cene aluminija .1500 dolarjev /tono aluminija in cene glinice 220 dolarjev /1. V internem časopisu Profil, ki ga izdaja naš partner Hydro Aluminium iz Norveške, je na drugi strani objavljen obširni članek o otvoritvi naše nove linije za proizvodnjo homogeniziranih drogov, ki je plod skupnih vlaganj. Seveda omenjajo tudi podelitev certifikatov kakovosti. fcz3l Opening in Slovenia 1 he cdsthouse owned by Hydra Slovenian partner Talum will add of almost 40,(KK) tonfìésdféxtrtislèn range. Tudi najsodobnejša tehnologija proizvodnje aluminija koristno porabi le 45-50% uporabljene energije, vse ostalo se izgubi, gre v nič. Za laike je to neverjeten podatek, za strokovnjake izziv in glavno vodilo pri iskanju inovacij oziroma racionalizacije porabe energije. 0 Navidez utopična ideja, toda za strokovnjake še vedno ena od glavnih preokupacij je izdelava anode, ki se ne troši, je inertna. Najnovejše poročilo o tem so pripravili na Univerzi v Ottavi (Kanada). Dokazujejo, da se med različnimi materiali, ki so jih preizkušali namesto klasičnih ogljikovih anod , najbolj obnesla "anoda iz stekla". Najboljša, toda le med alternativnimi materiali, ker so žal to le teoretični preizkusi, daleč od industrijske uporabe. Ko bi jim to uspelo v praksi, bi počilo, kajti iznajdba inertne anode bi predstavljala pravo revolucijo v primerjavi z vsemi izboljšavami v ektrolizi ali livarni, ki so del načrtnega razvoja. © Največja plinska centrala na svetu je zgrajena za potrebe elektrolize DUBAL — Arabija. Je bistveno močnejša od Krškega (600 MW) kajti njena moč presega 1000 MW. 0 Ameriška firma ORMET Corporation je v eni proizvodnji primarnega aluminija inštalirala novi integralni program za obvladovanje marketinških in finančnih poslov JBA SISTEM 21. Skupni strošek je blizu 4 mio DEM. Kdo ve, če imajo podobne težave kot mi s TRITONOMI 0 Ameriške raziskave so pokazale, da v času daljšega stabilnega obratovanja elektroliz vlada EN SAM DOLGČAS. Zato (upam, da ne samo zato) so zgradili PC mreže in so na ta način poleg boljših tehnoloških informacij popestrili tudi sistem dela. Pri nas dolgega časa še dolgo ne bo. Če nam ne zagodejo energetičarji, se oglasijo ekologi, če pa ti ne, imamo opravka z anodami, ali s stroji ali pa z vključki v aluminiju. 0 Elektrolizno peč, ki je doživela najdaljšo življenjsko dobo 12 let, so "vzgojili" v Soderbergovi elektrolizi ALUSAF BAYSIDE v Južni Afriki. Firma Simonsen iz Danske vodjem takih elektroliz dodeli posebno nagrado. Kakšna bo letos ne vemo, vsekakor so jo zaslužili. 0 Prav računalniško vodena knjižnica za aluminij ALULIB ima računalniški program, ki vsebuje podatke od proizvodnje do aluminijskih izdelkov. Gre za osnovo Windows, rabi CD ROOM ali 25 MB razpoložljivega prostora. Program je v izhodišču razvit za skandinavsko področje, ena verzija pa je napisana v angleškem jeziku. 0 METROPOLITAN muzej moderne umetnosti, ki je bil odprt lani v Tokiu ima fasado v obliki impresivnega mozaika iz aluminija. Motivi tega mozaika bi naj delovali pomirjevalno na ljudi in spodbujali prijateljstvo med njimi. Aluminijske plošče so izdelane po postopku anodizacije površine, tako da bodo dolgo kljubovale času. Ob obisku Tokia si obvezno oglejte ta muzej. 0 V Tokiu si lahko ogledate tudi arkade narejene iz aluminija v novem prekrasnem nakupovalnem centru v ulici Kashiava št. 2. Razlog, da so se odločili za aluminij, je poleg njegovih izrednih lastnosti tudi superiornost pri oblikovanju, ki je všečna ljudem. 0 Dokler smo še v Tokiu, lahko poiščemo Garden Hills, kjer so pred kratkim postavili najnovejša rezidenčna vrata, narejena iz super plastične aluminijske legure, ki omogoča poljubno oblikovanje aluminija, podobno kot se otroci igrajo z glino. 0 Malo naprej od Tokia, pod planino Fuji, je firma MITSUBISHI ALUMINIUM zgradila most, ki povezuje dva hriba. Ograja mostu je iz aluminija, v njej pa so posebej vgrajeni liti reliefi iz aluminija. Oblika mostu in aluminijske gravure simbolizirata planino, tako da se most popolnom ujema z okoljem. Proizvajalce aluminija poleg te praktične uporabnosti veseli, da se "moč aluminija" vedno bolj kaže v lepih in umetniških oblikah. Mednarodno združenje oblikovalcev je na 15. bienalu industrijskega oblikovanja TALUMU dodelilo nagrado "priznanje odličnosti", za nam dobro znano serijo posebej oblikovanih aluminijskih izdelkov. To omenjam zato, ker so kritiki zelo slabo ocenili celotni bienale, z izjemo aluminijskega vložka in z njim povezanih nekaj mladih imen, ki so skupaj s TALUMOM rešili smisel razstave. Uredil: Ivo Ercegovič PREGOVORI IN REKI NA SLOVENSKEM Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, dobre letine se je nadejati. Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi. Kakršno je vreme na božični dan, tako bo še leto dan. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. O božiču se spodobi malo snega in malo boljšega (belega) kruha. Od božiča do Treh kraljev če gosta megla nastaja, bo veliko nevarnih bodljajev in še drugih bolezni doma. Po božiču gre dan gori, sneg doli. Polna luna blizu božiča južno zimo nam priča. Aluminij Izdaja podjetje TALUm, d.o.o. Kidričevo. Ureja Vera Peklar. Fotografija Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk: PP PC Ptujska tiskarna. Zaposleni v podjetju TALUM in podjetjih v njegovi sestavi ter upokojenci jTALUMA dobivajo list brezplačno. Naklada 2730 izvodov. Po mnenju Ministrstva za informiranje, št.- 23/209-92, se šteje glasilo s prilogami med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.