V/AND fjfuJtcce.o* Ameriška Domovina AM€IUCAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANOUAOG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 22, 1964 SLOV€NIAN HORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII VOL. LXH le par držav odobrava kitajsko A-ekspi ožijo Neverna Koreja, Severni Vietnam, Albanija in Indonezija do neke mere o-dobravajo kitajsko atomsko eksplozijo, vse ostale država jo bolj ali manj glasno zavračajo. CLEVELAND, O. — Ruski in kitajski tovariši se lahko tolaži-1° med seboj. Doživeli so vsak na svoj način svoje razočara-nie- Ruski komunisti so morali Ugotoviti, da ima Hruščev še Zlueraj dosti prijateljev ali vsaj malo sovražnikov. Njegov padec ni sprožil simpatičnih komen-iarjev skoraj nikjer. Podobno se ■ie Pripetilo kitajskim komuni-■-tom. Njihove atomske eksplo-ztje ni razen komunistov v se-Vefni Koreji in Severnem Viet-Uamu odobraval nihče. Zelo usedle so bile tudi čestitke japonskih, indonezijskih in celo ^banskih komunistov. Če vtak-nemo v to tovarišijo še laoške ln belgijske komuniste, misli-da nismo zgrešili nikogar. V Peipingu so najbrže raču-nali s takim odmevom. Kitajsko Zunanje ministrstvo je namreč ^stavilo vsem svojim poslani-in konzulom po svetu podobno spomenico, ki v njej raz-la§a “miroljubni” pomen njihova atomskega streliva z nalo-da o tem podučijo vlade, i so prj njjk akreditirani. ^ Moskvi so le malo v za-radi “upokojitve” Kruščeva ^eLaj zadrege se že čuti tudi ^ Kremlju. Ko so novi gospo-arji častili svoje tri astronavte Ua Rdečem trgu ped Kremljem, K govor tovariša Brežnjeva ka-Zal nekaj zadrege. Brežnjev se Veda mogel hvaliti Stalina, ‘Sal ga je celih 10 let javno na-še manj je mogel hvaliti j. ^sueva, ki ga je ravnokar po-lcno pokopal brez vsake slav-QsK. Zato se je Brežnjev mo-a obesiti na Lenina in razla-gfti ruaki javnosti, da se bo arLja držala zmeraj in zvesto l8.6*1 Leninovih naukov. To je 1 Pogled nazaj za 50 let, toda no^eC*a vsa3 v bližnjo bodoč-^ jo pa v govoru manjkalo udi ministrski predsednik sv0sygm je bil zelo skromen ojih napovedih. Obetal je de-j.^ko isto, kar je že nešteto Haty Ponavljaj njegov prednik v r^auev. Razlika je bila samo *Zrazanju. Hruščev je zmeraj y°ril kot politik. Kosygin pa 0t referent. Novi grobovi Josephine Trampush V sredo zjutraj je preminula 47 let stara Josephine Trampush, roj. Glavan, s 12153 Pearl Road, Strongville, Ohio, rojena v Lorainu, O. Zapušča moža Williama, sina Williama, sestre Frances, Mary, Stephanio, Ann, brata Josepha in Franka Glavan (vse v Lorain, O.). Pogreb bo v soboto iz Jardine pogreb, zavoda na 14701 Pearl Rd., Strongville, Ohio. Kdo bo zmagal v Ohiu? CLEVELAND, O. — S tem vprašanjem si belijo glave ne samo ohajski politiki, ampak voditelji obeh strank. Zato tudi pošiljajo k nam vse politične zvezde prvega razreda. Pretekli teden so republikanci poslali Goldwaterja, Eisenhowerja in Nixona, zato je pa ta teden moral zopet priti sam Johnson na agitacijo. Da na agitaciji letijo polena na vse strani, si lahko rivo' predstavljamo. Za kulisami mislijo republi- ka^0 b0 Vrhovno sodišče od-po njegovem predlogu dobili že-, ]o£ji0-lezničarji, ki niso neposredno Cerkev v modernem svetu seveda z manjšo večino. zaposleni z odpravo in vožnjo vlakov, v vsakem prihodnjih treh let po 9 centov na uro viš-j VATIKAN. — Vesoljni cer-je plače. Predložil je še nekate-i kveni zbor je začel razpravo o re druge ugodnosti. Unije in že-j 28 strani obsegajočem poglav-lezniške družbe lahko predlog ju “Cerkev v modernem svetu”, komprpmjsa sprejmejo, ali ne,'obsega vrsto vprašanj, ki zani- vsekakor pa se morajo o njem^ajo modernega človeka in od j . v . . razgovarjati in vsaj 30 dni ne j katerih ta v prenečem zavisi.;jal’ Prvlc> da ]e komurilstlcna smejo unije v smislu zakonskih’ Napovedujejo, da bo razprava} nevamGst danes večja m težja, zelo podrobna in je malo ver- ^-01 je d^a, ker ie sPor med ko" jetno, da bi mogla biti konča-! munistjčnimi ^odniki bl1 P0Pra^ Brezi nenavadna ostra kritika, s če se nam mirno predaste.” Johnsonova vlada bila čisto “iznenadena” potrdila. Goldwater je odgovarjal na govor predsednika Johnsona preteklo nedeljo zvečer. Komunistična nevarnost sedaj večja Republikanski kandidat je de- določb začeti štrajka. no 200,000 glasovi. V tem slučaju bo zmagal tudi Goldwater,., V objavi poročila komisije je „ , « - , g . t 1 ka- na v preostalih štirih tednih; ki Mien. Rdeča Kitajska m bovjet- Taftove zmage pa Goldwater ne bo dobil večine. Kako je pa s stavami? O njih še nihče ne govori ne v republikanskih ne v demokratskih vrstah. Nekdanja ohajska republikanska trdnjava je torej še zmeraj zavita v temo. ska zveza se zdi, da krpata svoje razlike. Mi moramo pričakovati tero ta obravnava način, kako so določeni za letošnje zaseda- so unije komisiji predložile svo-|nje vesoljnega zbora. _ . ja stališča. Unije so nastopale' Razpravljali bodo o vpraša- piotistMLolje ino omumstic-kot na nekakem odru pred širo- nju vojne in miru, o katoliškem ‘ no S:banJe- Drugič, zunanja poko javnostjo z resolucijami in stališču do “planiranja” družin,'dtika sedanje vlade, ^temelječa predlogi, namesto da bi mirno o vrsti socialnih vprašanj, o ka- na prepričanju, da so dobii in in stvarno obrazložile svoje te- terih so papeži od Leona XIII. “zlobni” komunisti, je popolna žave, pritožbe in zahteve. Seve- sem vedno znova razpravljali in poloinija. Ni uspela zadržati po- , da je tak način komisiji po ne- dajali navodila katoličanom v hoda komunizma in pieskušanja Delež volkov ' j potrebnem oteževal delo. Ra- svojih okrožnicah. | atomskega orožja in širjenja a- WINNIPEG, Can. — Volkovi zumljivo je, da je priporočila, --------o------- | tomske moči v komunističnem pclkoljejo vsako leto okoli 5 od- da se tak način razprav v bodo- — Samo 13 držav je imelo svetu.” stotkov vseh karibujevih čred če opusti, ker rešitev le zavla- pred 1. 1910 zakon o obvezni pri- Ta politika je po Goldwatei- v Kanadi. ičuje in otežuje. javi rojstev. i jevih besedah pomagala komu- Vietnamski katoličani se bojijo nove katastrofe Goldwater je trdil, da je odstranitev Nikite Hruščeva popolnoma iznenadila L. Johnsonovo vlado in da je bila ta še bolj iznenadena nad čestitkami vodnikov rdeče Kitajske novim vodnikom Sovjetske zveze, ki napovedujejo “novo dobo prijateljskih odnosov” med obema deželama. Goldwaterjev načrt boja proti komunizmu Republikanski kandidat je nato predložil obnovo “naše velike zveze,” ki naj bi se začela pri NATO s sklicanjem sestanka vodnikov vseh prizadetih držav, priznanje dejstva, da je komunizem naš sovražnik kot celota in ne samo nekateri deli tega gibanja, odločno politiko odpora pro-i komunizmu, ki naj zasleduje v prvi vrsti naše narodne koristi. Goldwater je priznal, da moramo biti pri tem previdni, pa ledal, da previdnosti in odgovornosti ne moremo gledati v “šibkosti” in “nedejavnosti.” .5*»Oupv V remenski prerok pravi: hla f^norna oblačno, vetrovno in n°. Najvišja temperatura 46. SAJGON, Juž. Viet. — Vietnamski katoličani so doživeli prvo katastrofo pred 10 leti. Takrat je Francija zgubila vojno proti vietnamskim komunistom in je morala zapustiti deželo. Vietnamslki katoličani so bili takrat na francoski strani. Kot francoski zavezniki so se upravičeno bali maščevanja od strani komunistične diktature. Zato jih je kakih 600,000 pobeg nilo iz Severnega Vietnama na jug, kamor ni segala komunistična oblast. V Južnem Vietnamu so se kmalu znašli. Naselili so se v večjih slkupinah na krajih, ki jim jih je odredila Diemova vlada. Vlada jim je šla v vseh ozirih na roko, kajti od takrat pa prav do zadnjega časa so bili vietnamski katoliki najbolj zanesljivi protikomunistični zavezniki. Tega niso vpoštevali vietnamski budisti, ki so stalno trdili, da je vietnamskim katoličanom več za vero kot za vietnamsko' domovino, šele sedaj, ko so se budisti razcepili v dve skupini, jim zmerna budistična skupina prizna ravnopravnost in jih ne dolži zahrbtnosti. Vietnamski katoliki bi se to rej sedaj lahko oddahnili, ako Diem katolik. Zanimivo pa je, bi še verjeli, da bodo vietnamski protikomunisti zmagali. Dogodki, ki jih je Vietnam doživel po Diemovem padcu, so jih pa navdali s strahom pred bodočnostjo. Katoličani ne verjamejo več, da bi se sajgonska vlada lahko dolgo upirala pri da je bila večina vietnamskih katolikov proti Diemovi diktaturi, dasiravno je odobravala njegov boj proti rdečim gverilcem. Morajo pa tudi računati s tem, da se vsi ne bodo mogli izseliti. Kako naj zavarujejo vero i Asesment— Društva, ki zborujejo v SND na St. Ciair Avenue, bodo pobi-lala asesment ta mesec v ponedeljek, 26. oktobra. Tajnica Društva Danica št. 34 JDZ bo pobirala asesment v soboto, 24. okt., ob sedmih v SDD na Prince Avenue. Seja— Ppdr. št. 3 SMZ ima v nedeljo popoldne ob dveh sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Nov odbor— Štajerski klub je na svojem rednem občnem zboru izvolil za prihodnjo poslovno dobo sledeči cdbor: predsed. Jože Zelenik, podpredsed. Karl Kovač. taj. Angela Kovaš, 260 E. 59 St., Cleveland, O., blag. Lojze Ferlinc, gospodar Matija Kavaš, odborniki: Štefan Režonja, Rudi Kristavč-aik, Anton Meglič, John Vink-ler; nadz. odbor: Jože Melaher, Rozika Jaklič, Karl Fajs; raz-sod.: Frank Fujsv Miodrag Sa-vernik in Vinko Rožman. Zadušnica— V soboto ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Grilla ob 22. obletnici smrti. V soboto ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Karolino Požar ob 11. obletnici smrti. Televizorji— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj odlične ZENITH televizorje vseh vrst pod ugodnimi pogoji. Več v oglasu! Od vojakov se je vrnil— Pred kratkim se je vrnil iz Teksasa, kjer je bil tri leta v vojaški službi, Zdravko Novak, ml. Pred odhodom je dobil dvoje odlikovanj za vestno opravljanje službe, od katerih je eno prispelo prav nalašč zanj iz Washingtona, D. C. Z njim se je vrnila tudi njegova žena Andreja in sinko Erik. Želimo, da bi se vsi trije prav dobro počutili, ko so se vrnili v našo slovensko skupnost. Stanujejo na 722 E. 159. cesti. dističnega voditelja Tam Chaua. Sta se namreč pred 10 leti složno borila ramo ob rami s komunisti v Severnem Vietnamu. Skrbi vietnamskih katoličanov dokazujejo nazorno, kakšno mora biti razpoloženje med vietnamskim prebivalstvom. Ne smemo si namreč prikrivati verjetnosti, da so podobnih misli tudi mnogi vietnamski budisti, akoravno nimajo nobene svoje posebne organizacije. Tudi to mora nagnati našo deželo, da končno vendarle pove jasno besedo, ne morda samo vietnamskim generalom in vietnamskim politikom, kaj misli o vietnam- tisku severnih vietnamskih ko- in življenje pod komumstičnim munistov. Zato se ne udeležu-! režimom? O tem živahno deba-jejo sedanjih političnih homatij j tirajo ne samo na svojih sestan-v Vietnamu, odnosno v Sajgo-lkih, ampak tudi v svojem časo-nu. So tihi opazovalci politič- pisju. Celo nekaj knjig obrav-nega razvoja, pri čemur pa nejnava to vprašanje. Pisana bese-kažejo nič več nekdanje proti-Ida ni seveda tako odkritosrčna komunistične bojevitosti. (kot govorjena, toda katoličani Ravno narobe: mislijo na naj-'so se že navadili, da ima vsaka hujše. Računajo z verjetnostjo,1 beseda lahko več pomenov, da bo tudi Južni Vietnam padel Skušnja pa pove, kakšen pomen Iški prihodnjosti. Našim diplo-pod komunistično diktaturo, in je treba dati napisani besedi v matom ni treba skrbeti za viet-premišljujejo, kaj naj napravi- danih okoliščinah. namSke generale in politike. Ti jo. V mislih imajo več možno-] Vietnamski katoličani imajo imajo svoje potne ^ s fran. cosko vizo za vsak slučaj že v svojih žepih, v francoskih in švicarskih bankah pa bančne račune. Amerika je pa dolžna, da skrbi najbolj za tiste svoje pri- v Vietna-’ i mu, ki so tvegali vse in stavili! upe v nas, sedaj pa jim zopet j grozi begunska usoda. | sti. Morda je že na prvem me- tudi svojo posebno organizacijo, stu želja po novem begunstvu.1 ki ni verskega značaja, akorav-Te želje nimajo vsi, vendar jih no jo vodi duhovnik F. Quynh. pa veliko misli na to. Toda kam Pet škofov in okoli 70 duhovni-naj gredo? Upajo, da bodo Av-lkov je na sestanku začetkom te-stralija, Kanada in Latinska A-'ga meseca priporočilo svojim merika odprle vrata, upajo se- vernikom, naj se naslonijo na in zaveznike veda tudi na našo deželo, saj so Quynhovo organizacijo. Zmerna/ _ bili in so še najboljši naši za- budistična večina ni tej organi-vezniki v Južnem Vietnamu!zaciji sovražna, kajti F. Quynh vkljub temu, da je bil diktator je osebni prijatelj znanega bu- Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Oblasti so prijele v Nevvportu, Ky., nedavno odpuščenega bivšega kaznjenca, ki so ga pretekli četrtek videli kot zadnjega z umorjeno Wando M. Cook, 21 let staro bolniško strežnico i/. Bellevue, Ky., katere truplo so našli včeraj v kovčku v garderobi železniške postaje Cleveland Union Terminal. Prijeti je priznal, da je bil pretekli četrtek z umorjeno, pa tajil, da bi imel kako zvezo z njenim umorom. AKRON, O. — Včeraj se je zbralo za govor predsednika L. B. Johnsona za spoznanje več lju-1 di v kampusu tukajšnje univerze kot za govor republikanskega kandidata Goldwaterja pred nekaj dnevi. Predsednik Johnson je pozival volivce, naj se izogibljejo “skrajnežev” pri volitvah in naj rajše glasujejo za umirjene, trezne kandidate. NEW YORK. N. Y. — Včeraj sta dva moška ugrabila vodnika podzemne zločinske skupine “Cosa nostra” Josepha Bonan-no na Park Avenue, komaj Kuba dobi podmornice? WASHINGTON. D.C. — V tukajšnjih obveščenih krogih trdijo, da bo Castro dobil sko-ro od Sovjetske zveze podmornice, kot sta jih dobila Egipt in Indonezija. Castro hoče z njimi sam razpolagati in jih imeti čisto pod svojim nadzorom in poveljstvom. — Brazilski zakonik nima nobenih določil o razporoki, te sploh ne pozna. nekaj ur pred tem, ko bi moral odgovarjati pred gl. zvezno poroto, ki raziskuje organizirano zločinstvo. ASHLAND, O. — B. Lovell, najbolj znan angleški strokovnjak o vesoljstvu in prodiranju vanj, je dejal včeraj tu, da so Združene države daleč pred Rusijo v pogledu instrumentov za raziskavo vesolja, da pa je Rusija pred Ameriko v velikih raketah in možnosti pognati v vesolje težka bremena. PARIZ, Fr. — Francoska komunist. partija je pozvala Rusko komunistično partijo, naj pojasni, kako in zakaj je bil Nikita Hruščev odstavljen z vodstva Sovjetske zveze. iJ117 St. Clair Ave. — HZnderson 1-U62B — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation t-ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto " SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Ci.nada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 205 Thurs., Oct. 22, 1964 Boj proti komunizmu Prehajamo v zadnji del volivne borbe, ko je nevarno, da se v vročni besednih bojev in ihtavi zagnanosti zamegle osnovni pojmi, vprašanja in odgovori na nje. Eno izmed teh vprašanj je “boj proti komunizmu”, oziroma kdo se bolj odločno in kdo bolj mlahavo, “mehko” upira širjenju komunizma. Republikanski predsedniški kandidat sen. B. Goldwater očita demokratskemu predsedniškemu kandidatu, predsedniku L. B. Johnsonu, da je “mehak” proti komunizmu, Goldwaterjevi pristaši pa svare, da je “med svobodno in zasužnjeno Ameriko le še mogoče 10 let in pa — kako se bo odrezal Goldwater, “najbolj izrazit protikomunistični kandidat zadnjih 30 let”. Kaj je komunizem, je večini naših ljudi znano — je to nekak svetovni nazor, vera, izrazito materialistično gledanje na svet in ureditev človeške družbe, gospodarski sistem, ki odklanja privatno lastnino, ki hoče vsa produkcijska sredstva in zemljo v lasti družbe, ki se vnema za razredni boj in diktaturo proletariata, ki hoče spraviti pod svojo oblast vse narode in države z upori, revolucijami in vojnami. O komunizmu trdijo v zadnjih letih, da je preživel svoj vrh, da je izgubil v zahodnem svetu svojo nekdanjo privlačno silo, zlasti v krogih izobraženstva, da pa je še vedno hudo nevaren v deželah z nerazvitim gospodarstvom in zaostalo socialno ureditvijo. Beda, stiska, pomanjkanje svobode, pomanjkanje izobrazbe ustvarjajo razmere, v katerih komunistična propaganda najboljše uspeva, kjer komunistični agentje najlažje dobe ljudi, ki “nimajo kaj izgubiti razen svojih verig”; Boja proti komunizmu je več vrst. Uspešen more biti -le, če ga vodimo na vseh področjih ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki v kaki deželi vladajo. Prvo je brez dvoma idejni boj, ki naj ljudem, ki so cilj komunistične propagande, obrazloži komunizem, pokaže na njegove osnovne napake, opozori na nje na primerih v komunističnem svetu, pa istočasno krepi vero in duhovno stran človeškega življenja. Ta idejni boj mora biti nujno združen z bojem za socialno pravičnost, za pravičen družaben in gospodarski red, za sodelovanje in razumevanje med stanovi, za izvedbo potrebnih socialnih reform, za uzakonitev socialnih ustanov, za primerno starostno, bolniško in brezposelno zavarovanje, kar naj vse pomaga odstraniti revščino in bedo, nezadovoljstvo z obstoječimi socialnimi razmerami. Ti dve vrsti boja proti komunizmu sta pred vsem po trebni v deželah, kjer komunizem skuša priti do oblasti, kjer se šele pripravlja za nasilni prevzem oblasti in uvedbo “diktature proletariata”. Med te dežele spada Amerika, če imajo prav Goldwaterjevi pristaši, ki trdijo, da je med "svobodno in zasužnjeno Ameriko le še 10 let”. Poglejmo torej, kaj so ti ljudje, oziroma republikanska stranka, v tem pogledu storili v zadnjih 30 letih in kaj obetajo storiti v naslednjih petih ali desetih letih, da preprečijo “zasužnjenje Amerike”! Če količkaj poznamo Ameriko in njene razmere, vemo, da je vse, kar je bilo v naši deželi doslej storjenega na polju socialnega skrbstva, storjeno na prizadevanje demokratske stranke in v času njene vlade. Republikanska stranka v tem pogledu nima kaj pokazati in ne predlaga nič otipljivega, nič stvarnega za prihodnjih “10 tako usodnih” let! Njen boj je torej le v besedah, ki izzvene in od njih ne ostane nič ... Je še celo manj! Tisti, ki se upirajo potrebnim socialnim reformam, komunizem dejansko podpirajo, ker mu dajejo možnost uspešnega pridobivanja pristašev in podpornikov med nezadovoljnimi...! Važen del boja proti komunizmu je razkrivanje komunističnega delovanja in podtalnega rovarjenja proti obstoječemu redu, zbiranja in organiziranja pristašev komunizma in njihove priprave za dejanski upor. Ta naloga pripada v prvi vrsti oblastem, zato moramo gledati, da volimo poštene kandidate, o katerih vemo. da bodo vršili vestno svoje dolžnosti. Gledati moramo, da ti svoje delo dejansko tudi vrše, če ga ne, je naša dolžnost, da javnost na to opozorimo. Dolžni smo pa tudi sami pomagati, kjer se nam za to priložnost ponudi. Na tem področju je bilo komaj kaj storjenega, če ne upoštevamo kongresnega odbora o preiskavanju protiame-riške dejavnosti in “razkrivanja komunistov” pok. senatorja McCarthyja. Zadnji je bil republikanec, pa ga je njegov lastni republikanski predsednik Eisenhower zavračal, Senat pa njegove obtožbe kot premalo utemeljene zavrnil! Komunizmu se je treba postaviti po robu tudi z orožjem, če ni druge poti! V tem pogledu se demokrati lahko postavijo, da je Amerika pod njihovo administracijo z letalskim mostom razbila komunistično blokado Zahodnega Berlina pod Stalinom. Demokratski predsednik Truman ni nič premišljal, ko so rdeči vdrli v Južno Korejo, nastopil je proti njim s “policijsko akcijo”, ki so mu jo republikanci hudo očitali. Nastopil je odločno proti sovjetskemu pritisku na Turčijo in Grčijo ter obe ohranil svobodnemu svetu. Ni se usodil iti reševat Kitajske, ker jo brez neposrednega posega ameriških oboroženih sil v boj proti rdečim tudi ni bilo mogoče rešiti. V času predsednikovanja republikanca Eisenhowerja so se uprli Vzhodni Nemci, v Washingtonu ni nihče niti mignil. Podpredsednik Nixon je svaril, da bo šla vsa jugovzhodna Azija kot domine pod komunistično oblast, če pade Indokina, pa jo vendar niso šli reševat. Ko je prišlo do upora na Madžarskem, so, kot trdi kong. Feighan, iz Washingtona sporočili v Moskvo, naj se nič ne boje ameriškega posredovanja v korist upornikov. Ruski tanki so jih nato naglo pregazili. Republikanski predsedniški kandidat vsega tega ni nič obsodil, nič ožigosal kot “mehkobo proti komunizmu”, ampak izjavlja, da bo hodil po stopinjah Eisenhowerja! Kdor hoče resnico o boju proti komunizmu, jo torej z lahkoto najde. Žal jih je še vedno nekaj, ki tega nočejo! lXXXj Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. rXTYTTYYXXXXIXXXXIYTTTYTYTTT TTTT T TTTYTTTYYTTrTTTTYTYTI Duluth, Minn. — Smo sredi nili, Iker eden izmed dveh zvez-velike srdite volivne borbe. De-[nih senatorjev je med tem umrl mokrati na eni strani, na drugi in na njegovo mesto so imeno-republrkanci, oboji glasni na | vali kandidata Salingerja, ki je vso moč bombardirajo drug prihitel iz Washingtona v Kali-drugega z raznimi kritikami, fcrnijo prijavit kandidaturo, volivcem pa dajejo vse vrste Drug slučaj je zdaj v državi obljube. Tako je navadno več New York. Robert Kennedy, ki ali manj v vsakih volitvah. Vseh'je imel stalno prijavljen svoj obljub ne more noben kandidat dom v Masachusettsu, in ko je izvršiti. To je razumljivo. To L. B. Johnson pokazal, da mu je trezna ameriška javnost razu-'ljubše voziti brez prijateljev in me. Lahkoverni pa seveda se- sorodnikov bivšega predsedni-dajo na politične limanice, ka—ka, je kupil dom v New Yorku, kor neizkušene ptice, kadar jim prijavil kandidaturo za v zvez-kdo limanice nastavi. Tako je!ni senat in kandidira za položaj bilo v preteklosti in bo še v bo-' senatorja. V tem ni nič napač-dočnosti. j nega, če določila tega ne ome- Politično življenje v ameri-'jujejo, je vse prav. Toda doma-ški demokraciji se daleč razli- čini, ki pa na drugi strani mi-kuje od političnega življenja v slijo, da bi lastnemu sinu take starem svetu za morjem. Tam sedijo na čqlu strank vedno eni in isti voditelji, dokler jim smrt ali pa starost ne vzame vpliva iz rok. Tu v ameriški demokraciji je drugače. Kako take tradicije tu ni. Tu odločajo- volivci, v kolikor so zmožni in znajo, kdo jih naj vodi v njihovih strankah. NekSteri -se na površju dolgo drže, drugi, če ne zadovoljujejo volivcev, so kmalu poslani v pokoj po volivcih. A-merikanci radi verjamejo, da spremembe so -na mestu tudi v politiki. Zato imajo določilo v ustavi, kako dolgo jim naj predseduje eden in isti predsednik zaporedno. Le dva termina sta mu določena, več ne. Le pri pokoj. predsedniku F. D. Rooseveltu je bila izjema telkom zadnje vojne, a prejšnje pravilo — le dva termina, sta bila zopet u-veljavljena po vojni. Po -posameznih državah imajo zopet svoja -določila v ustavah posameznih držav, ki spadajo v Unijo. Tako po okrajih, občinah in mestih. Tudi za volivce so določila. V volivnem okrožju, kjer prebiva, mora stanovati gotovo dobo preden more voliti. Potem v o-kraju toliko- in zopet v državi toliko časa. Tem določilom mora zado-stiti, drugače mu ne dajo glasovnice. Vse to je določe-hp, kakor je določeno v tozadevnih predpisih za volitve in volivce. Določila in pravila, kdo more in sme voliti, torej imamo. So pa tudi določila in pravila za kandidate. Kandidat za predsednika mora biti v Ameriki rojen Amerikanec. Mora biti najmanj 35 let star in vsaj 14 let mora bivati vsega skupaj v Združenih državah. To, če bi po rojstvu bival izven dežele. Tudi za senatorje in kongresnike je določena starost, doba državljanstva in ob izvolitvi mora bivati v državi, v kateri je države bolj spadal tak položaj in da -bi morala biti v tem oziru gotova določila (katerih zdaj ni), pa nekako na take kandidate gledajo postrani. Zaenkrat seveda ne morejo nič, kakor le, če jim kandidat ni po volji, tedaj lahko volijo za drugega kandidata. To je vse. Čuje pa se, da po nekaterih državah glede tega razmišljajo, da bi uvedli posebne dodatke k ustavi glede določil volitev za razne urade. Namreč, da tak kandidat bi moral, predno bi mogel prijaviti kandidaturo, gotovo dobo bivati v taki državi. Razumljivo je to. Domačin, ki biva že v taki državi gotovi čas, bolje pozna razmere in potrebe kraja in okrožja, katerega zastopa, kakor pa oni, ki pride šele v tak kraj in je novinec v takem kraju. To je razumljivo. Ampak v politiki je marsikaj mogoče. Posebno pa še, kdor ima dobro rejeno mošnjo, tak prepleza vsak zid, -pravijo tisti, ki take razmere in slučaje poznajo. V tem zadnjem slučaju bodo pokazale volitve, kako- bo, ali volivci na to kaj dajo ali ne. * “KOMIŠNI IN KICKBACKI” go postali v tem predvolivnem času zanimiv predmet. To, kaj predstavljajo “komišni” in ’kickbacki”, menda ni treba prenatančno pojasnjevati. “Ko-mišen” pomeni provizijo pri raznih prodajah ali pogodbah. “Kickback” pa, če komu tisti, ki kaj kupuje ali kako pogodbo dobi, komu kaj takole pod mizo porine, nekaj zelenih metuljev. Teh reči so razni posredovalci tako navajeni, kakor vrabci prosa. -Seveda, kdor dela v službi za provizijo popolnoma ali le delno in mu je to določen zaslužek, je vse prav, več ko preda, več dobi itd. Toda, kdor pa je nastavljen na kaki odgovorni javni službi, ali za kako organizacijo, ki ga za njegovo službo dobro plača, pa izvoljen. Pri teh je večja po-, prejema pri raznih pogodbah in pusdjivost glede bivanja v kra- prodajah še posebej na tihem ju, za katerega kandidira, kakor kako podkupnino, ali če hočete pa za volivce. Toda v ustavi je j “kickback”, pa to ni pošteno in tako povedano. j je nemoralno, v takih slučajih Glede zadnjih določb se v teh je tak uradnik dolžan doseči letošnjih volitvah tu in tam ču-j najboljše pogoje za organizaci-jejo razne opazke. Razlogi so vije, ali kake mestne ali državne dveh kandidaturah za se-natsko j pogodbe, za kar že gre in če kdo zbornico. Prvi je bil v Kalifor- - zato kako- nagrado želi dati, spa-niji, e katerem so ugovori utih- da taka nagrada nazaj uradu ali organizaciji, katero tak u-radnik zastopa. Le če bi mu organizacija ali pa urad dala tako nagrado nazaj, češ, to je tvoje, potem da — drugače ne. V Washingtonu že več mesecev govorijo in pišejo o Bobby Baker-jevem slučaju. Baker je bil leta 1960 bivši demokratski tajnik v senatski zbornici. Demokrati so bili v večini. L. B. Johnson je bil tedaj vodja demokratov v senatu. Capitol Vending Co. je dobila od vlade pogodbo za graditev stadijona, ki je stal visoke vsote. Ker so bile ravno tisto leto zadnje narodne volitve, je družba, ki je prodajala poroštvo (bon-d) za točno izvršitev dela, kakor pravijo, nakazala 25,000 kot kampanjsko darilo za Kennedy-Johnsonovo volivno kampanjo. Senator J. .J. Williams trdi, da ima dokaze za to in po njegovem menda on smatra to za “kickback”, ki bi moral iti nazaj v zvezni sklad, ne pa za kampanjo. Po njegovem je družba tisti “kickback” dala, ker je dobila naročilo za poroštvo. Zadeva je zelo neljuba gotovim osebam, ker to je “mastna prata” za republikance in ti na ves glas govorijo o njej. Predsednik, ki sam ni nič kriv pri tem, če je kaj napačnega v tem, je napaka -pri tajniku, če je ta res “kickback” sprejel v kampanjski sklad, je ukazal tajnim zveznim detektivom stvar preiskati. Težko pa je, ker razni zastopniki v kongresu in senatu o tem govorijo in povprašujejo. To seveda le zdaj pred volitvami. Potem bodo pa te vrste sape in vetrovi polegli in svet se bo radi tega zopet lepo vrtel naprej. Ampak ob volitvah pa take politične “prate” razširjajo svoje vrste duh ...-. —-----o------ Pesen: Ilirije o “Kovačevem šiudenlu” Cleveland, O. — Ni lepšega razvedrila v tem letnem času, kot ’je lepa, ubir-ana pesem, pro-izvajana na odru od izvrstnega pevskega zbora, ki deluje v naselbini že svojih 39 let. To je pesem cerkvenega pevskega zbora Ilirija, ki bo donela v nedeljo, 25. oktobra, v šolskem avditoriju pri Mariji Vnebo-vzeti v Collinwoodu. Poslušali bomo šaljivo spevoigro “Kovačev študent” pri pogrnjenih mizah; mize bodo tako postavljene, da bo lahko vsak sledil prizorom na odru; veseloigra se bo pričela o-b 4.30 popoldne. Spevoigro “Kovačev študent,” v treh dejanjih je spisal humorist Ivan Kovačič; uglasbil pa jo je vzorni duhovnik Vinko Vodopivec, ki je bil odličen narodni — ter nabožni skladatelj; med drugimi skladbami je tudi uglasbil humoristično “Žabe” ter nabožno “Božje milostno Srce”. Njegove skladbe so izšle pri Mohorjevi družbi v Gorici. Goričani se še spominjajo gospoda Vodopivca, ko je bil še mlad kurat v Kronbergu, kjer je vodil močan pevski zbor in so ob nedeljah kaj radi hodili ga poslušat. Sedaj je Kronberg del Nove Gorice. Šaloigra sama na sebi nazorno prikazuje izprijenega študenta, ki je zagnal knjige v kot ter šel rajši k očetu pritiskat kovaški meh. Drugače so bili starokrajski študentje zelo olikani gentlemani; znali so se vljudno izogniti pri srečanju svojega bližnjega na obcestnem tlaku, se lepo priklanjati svojim višjim, kazati vsakomur prijazno lice ter elegantno dvoriti gospodičnam. Ti študentje so bili večinoma vsi idealisti, ki so že v rani mladosti skušali konkurirati s pesniki, zgodovinarji, filozofi in politikanti in so na splošno tudi dosegli pozneje v življenju svojo karijero. Kovačevega študenta bodo ganista in pevovodjo k Mariji Vnebovzeti, je prišel tudi nov duh, novo življenje v naselbino. Tedaj se je pričela Ilirija, ki si je nadela nalogo poveličevati Gospodovo Ime pri službi božji ter buditi z narodno pesmijo rojake k narodnemu življenju. Ilirci so vso to dolgo dobo nam peli na koru, kadar smo povzdigovali naša srca k Bogu in peli so nam po dvoranah, ko smo obujali našo narodno zavest, da smo Slovani, ki imamo nebešiko lepe cerkvene ter narodne pesmi. V nedeljo bo zopet naš dan, ko bodo Ilirci z g. Rakarjem na čelu nastopili na odru; dajmo jim priznanje in hvaležnost za njihovo požrtvovalno delo s tem, da napolnimo dvorano s številnim posetom! Ernest Terpin -------o------- Glas za Goidwalerja CLEVELAND, O. — Dragi a-meriški sodržavljani! Bližajoče se volitve gredo dosti globlje kot razlika med republikanskim in demokratskim kandidatom. Položaj je tako težaven, da se ne moremo odločati samo po strankarskih načelih. Izbrati moramo moža, ki je trd Amerikanec, nekoga, ki veruje v ustavo in Ameriko najprej. Administracija, ki dovoli Vrhovnemu sodišču, da vzame molitev iz šol, ki daje svobodo komunistom, ki so bili aretirani, sojeni in zaprti zaradi zagovarjanja, n a s i 1 nega prevrata vlade Združenih držav, ni moja ideja dobre vlade. Napačno razglašanje na televiziji o Goldwaterjevi nameri odpraviti Social Security, ki ga gledamo in poslušamo vsak dan, je skrajno nepošteno. Barry Goldwater je dal v zboroval-nici Senata ZD 21. avgusta 1964 sledečo izjavo: “Podpiram zdrav Social Security sistem in ga hočem videti okrepljenega. Glasoval sem za resnična izboljšanja tega sistema, odkar sem v Senatu, in to nameravam storiti tudi sedaj. Podpiral sem dopolnilo k Social Security zakonu leta 1956 in leta 1958 glasoval za povišanje izplačil, da bi bila ohranjena vrednost njihove kupne moči!” Nedavna pošiljka pšenice Rusiji je bila neposredno preložena na druge ladje in poslana na Kubo in v druge komunistične dežele. Mi lahko napravimo konec take vrste vladi s tem, da glasujemo za Barryja Goldwater-ja. On je najmočnejši protikomunist, kar smo jih doslej imeli. Ali se vam ne zdi čudno, da so vsi domači in tuji komunisti tako zelo proti Goldwaterju? To bi že samo po sebi dokazovalo, da je on mož za nas. S prijateljskimi pozdravi Anton Zak za Slovenian-Amerieans for Goldwater —————o--------- Indijansko poletje Cleveland, O. — Kako čudovita je bila ta nedelja. Človek si ne predstavlja teh jesenskih barv, ako sam na lastno oko tega ne vidi. Moral bi biti brez duše, da tega ne bi zapazil. Kaka čudesa dela to indijansko poletje — poletje barv! Kaka krasota je na Slovenski pristavi. Ob pogledu na te se mi zdi, da vstajata novo življenje, prebujenje tistega, kar v človeku otopi ob stalnem prebivanju ob asfaltni cesti. Pojdi v to krasoto, odpri oči, zamisli si...? Zemlja — sonce — človek! Mnogi so si ogledali smučarsko skakalnico, ki je že skoraj dograjena. Nihče, ki je bil v nedeljo na Pristavi, ni izostal, da si ne bi bil ogledal delo teh mladih vztrajnih fantov. Zato bo Pristava odprta vse dotlej, podali v Collinwoodu na pobu- dokler bodo sončne nedelje, do organista ter pevovodja cer-j želel bi, da vsakdo pride in kvenega zbora Ilirija g. Marti- si ogleda te izredne naravne na Rakarja. Ko je prišel g. Ra- krasote. Pristavska drevesa so kar pred približno 40 leti za or- tako lepa, še posebno, ako si o- gledaš od daleč te jesenske barve. Presenetilo te bo, ko boš o-gledoval to naravo. Pridi, preživi lep nedeljski popoldan v indijanskem poletju. S. Vrhovec, taj. -------o------ Skrivnost kresnic Prvi znani znanstvenik, ki je raziskoval svetleče žuželke, je bil francoski psiholog Rafael Dubois. Živel je ob koncu 19-stoletja in dal vsem svetlikajočim se snovem ime “luciferin” (nosilci svetlobe). Objavil je, da gre, vsaj pri vseh tistih fenomenih, ki jih je raziskal, za en-cimne postopke. Prejšnje raziskave so potrdile do takrat še nejasno domnevo, da je izžarevana svetloba posledica oksidacije določenih snovi. “Hladna svetloba” nastane pod vplivom katalizator jasno vi, ki pospešujejo kemično reakcijo, pri tem pa se sama prav nič ne spremeni. Kot katalizator je prisoten encim “luči-ferase”. Višje razvite živali z biolu-miniscenčno svetlobo imajo razvite posebne organe in se drugače obnašajo pri oddaji ali zaznamovanju svetlobe. Najbolj presenetljiv podatek so dale nenavadne raziskave, da je število oksidiranih luciferin-molekin enako številu izžarevanih kvantov. Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da je število bioluminis-cenenih fenomenov, ki spreminjajo kemično energijo v svetlobo, zelo veliko in da si organizmi iz morja ali kopnega niše prav nič v sorodu. Poleg družine svetlečih hro-ščev-kresnic, od katerih je več kot 450 tropskih vrst, imajo P°' dobne lastnosti tudi sipe, gl°* bokomorske ribe, korale, školjke, polži, meduze in nižji organizmi kot bakterije, črvi, g°^e itd. Zanimivo je, da pojava bioluminiscence ne najdemo Pr* vretenčarjih, ki so po razvoja mlajšega izvora. Smisel svetlikanja pri nižjih organizmih je na videz nerazumljiv. Poskusi so pokazali, da se nekatere svetleče bakterij6 in gobe nemoteno razvijajo in razmnožujejo, čeprav so ji01 znanstveniki o d v zeli možnost svetlikanja. Zato domnevajo, da je bila bioluminiscenca pri nitjih organizmih prvotno proti' obramba proti kisiku. Hipoteza bazira na dejstvu, da so se prva živa bitja na zemlji razvijala! ko še ni bilo kisika. Poznejša vedno večja koncentracija zraka-kisika je delovala na organizme kot strup, ki ga 3e bilo treba na nek način izločiti-Nekatere teh reakcij so — P° nepotrebnem — ostale pri živih bitjih kljub poznejši evoluciji-Le tako si danes lahko razlagamo raznolikost teh živali gled6 na njihovo poznejšo specializacijo. Znanstveniki so pred kratkim izločili svetlikajočo se snov nekega morskega črva. Pod elektronskim mikroskopom 24,000-kratne povečave so imele izolirane celice obliko rombičnih te-lesc^kristalov. V prisotnosti 'kisika in določene koncentracij6 vodikovih jonov so emitiral6 kratke svetlobne bliske. Temp6' ratura okolice ni vplivala na reakcijo tako dolgo, dokler s6 je gibala med 3° in 23 C. Znanstveniki so označili te svetleče kristale kot “szintilone”. Ta vrsta svetlobnih reakcij pa ni P°' sledica encimatičnih procesov. Raziskovanja in poskusi v tej smeri bodo verjetno dali še več podobnih presenečenj. Daljni cilj vseh sedanjih in bodočih naporov je ta, da bi človeštvo samo proizvajalo hladno svetlobo in poljubno spreminjalo kemično energijo direktno v svetlobo tako, kot jo sedaj morejo kresnice, ki uporabljajo bioluminiscenco pri svatovanju. -------o------ Baker iz Katange ANTWERPEN, Belg. — Okoli 7 odstotkov vsega bakra na svetu pride iz Katange v Kon-!gu. , □rannan Issued Ererf Thursday for the JucoslaTii in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsinu Jt ■■..■ 5;" ".v^,y. r» an oBooooooaooo t~n o p mn StiooooottodUU tftt'«. I » THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY J Address communications OBZOR PUBLISHINQ COMPANY Marica R. Stant, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wls. Tel. Mitchell 5-4373 , innnnnnnnnnnnrinnnni Milwaushi zapiski Milwaukee, Wis. — Občni zbori so navadno burna zade-Va' Kot nepristranski opazovale se človek lahko veliko na-u^i. živo razpravljanje o različ-nih zadevah je znamenje, da se ljudje zanimajo za stvar in za društvo. Nihče nima rad samih Kimovcev”, kakor tudi ne sa-1Tlega kritiziranja. Kadar prebada trezen duh in dobra vo-ja vkljub vroči debati, je zna-^^je, da zdrava pamet pre-vladuje in ne človeške strasti. je nekako slika, ki sem jo dobil, ko sem prisostvoval obč-^mu zboru slovenskega društva Triglav. Občni zbor se je začel malo £ez tretjo uro, tkar je treba pohvaliti, v Triglavskem domu slovenskega društva Triglav. 0rn je prav prijetno služil te-mu namenu. Duhovni vodja P- Klavdij je začel občni zbor z Trditvijo. Nato je tajnik Janez 'Toni prebral imena članov, ' spadajo k društvu. Vsega skupaj je 64 članov. Vsi so po-Tvnali članarino in so vsi tisti, ' so bili navzoči, tudi imeli Pravico voliti in voljeni biti. avzočih je bilo 46 članov. Po eJ ugotovitvi je tajnik prebral Poročilo o lanskem občnem zbo-jT Poročilo je bilo zelo jedrna-° T je bilo v celoti sprejeto. aJnik društva je bil obenem iz-v°ljen kot zapisnikar občnega zbora. Na dnevnem redu je bila pristopnina in članarina. Padla sta Va predloga: 1. da se pristop-Tiia povega) članarina pa zni-2. da ostane tako, kakor je. ani so sprejeli predlog, da naj kakšne so Vale oči! ! AK0 RABITE OČALA— uhrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE optical go. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, WU. vse ostane tako, kakor je. Do sedaj je imelo društvo referenta za Zvezo protikomunističnih borcev. Zaradi nesporazumov v Zvezi sami se je društvo odločilo, da ne bo imelo nobenega referenta, ker nima pomena, da se opredelitev poedincev prenese v društvo in bi zaradi tega nastal spor v društvu. Denar, ki je bil svoječas-no zbran za invalide, bodo poslali direktno tistim, za katere vedo, da so potrebni pomoči. Nato so sledila poročila odbornikov. Tajnik je poročal, da ima društvo 64 rednih članov in 11 podpornih članov. Imelo je društvo osem prireditev. Med njimi je bila tudi umetniška razstava Kramolčevih del in domačih dveh umetnikov Dušana Svetliča in Engelberta Krivca. Je zelo dobro uspela. Društvo, ri se lahko ponaša s tolikimi prireditvami, samo pokaže, da je polno življenja. Samo želimo, da bi to navdušenje za slovensko stvar ostalo še dolga leta. Zelo je bilo zanimivo blagaj-ničarsko poročilo. V tem je vsa ailanca dela. Lahko rečemo, da je društvo pokazalo izredno voljo podpreti svojo stvar. Imelo je še čez štiri tisoč prometa. Čistega so napravili okrog $1,900, kar je zares hvalevredno. Društvo je imelo $1,600 dolga. Sedaj ga ima samo še 400. Z majhnim naporom ga bodo poravnali. Predsednik dramskega odseka Franc Rozina je podal lepo poročilo o delu in prireditvah. Med drugimi je povdaril pomen slovenske šole. Nikoli bi ne mogli doseči uspehov, ki so jih tako pri miklavževanju kakor tudi pri materinski proslavi, če ne bi bilo otrok iz slovenske sobotne šole. Končno je duhovni vodja bil naprošen, da tudi on poda svoje poročilo. Kakor vedno je tudi sedaj povdaril pomen dela za skupnost. Skušati je treba ohraniti slovensko miselnost in kar je najbolj važno, graditi duhovno. Če tam ne bomo rastli, nam vse materij alne pridobitve ne bodo nič pomagale. Če sem pripravljen na duhovne žrtve, bom tui na materij alne in ne obratno. Dokler bo ta duh v društvu, toliko časa se nam ni treba bati propada. Če bomo pa na to pozabili, nam vse drugo ne bo nič pomenilo. Društvo je še vedno pokazalo dovolj moralne moči in za trdno upa, da bo tudi v bodočnosti. Poleg te duhovne misli je omenil, da je še vedno pripravljen učiti slovenščino, če so starši za to. Tako je bilo siklenjeno, da bo kakor vedno prva sobota po občnem zboru tudi začetek slovenske sobotne šale. S tem so bila poročila zaključena. Nato je prišlo do volitev novega odbora. Za volitev novega odbora sta padla dva predloga: 1. da se voli posamezno in 2. da se potrdi ves stari odbor. Zmagal je le delno drugi predlog. Volili so glavni odbor, potem pa naj glavni odbor poskrbi za referente in ostale člane odbora. Glavni odbor je bil razen enega glasu sprejet v celoti. Odbor sestavljajo: Franjo Mejač, pred- sednik; John Rifelj, podpredsednik; John Limoni, tajnik; Frank Mernik, blagajnik. V dra-matski odsek je bila od dveh kandidatov izvoljena Dari Strmšek. Skrb za dekleta bo prevzela Milena Palmquist (Kotar). Fante bo pa prevzel Jože Kunovar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Rudi Kotar, Franc Menčak in Anton Strmšek. V le kaj more, in pošlje v arhiv i raine Forest-a, mimo prelepih Minnesotske univerze. Ko sva jezer, deročih rek, vijugastih se tako pogovarjala, je omenila, da je bil njen mož prvi, ki je začel pisati proti komunizmu, ko še noben drugi slovenski časopis ni tega storil. Prav tako, pravi Marica, je bil njen pokojni mož Rado prvi, ki je začel slovensko radio uro v Milwaukee. To je posebne vrste zanimivost, zato jo poročamo. • Triglavski park, ki ga upravlja in katerega lastnik je slovensko društvo Triglav, ima svojega gospodarja. Že nekaj let je bil na tem odgovornem mestu Jože Ornik. Zelo vesten in priden gospodar. Točno ima vse popisano, kje je kaj, da celo, koliko ur je kdo delal za lahko dobi specijalno karto te poti brezplačno v vsakem uradu kateregakoli državnega gozda ali parka ali pa piše ponjo na Wisconsin Conservation Department, Madison 1, Wise. Srečno vožnjo in na svidenje! -----------o----- Warrenovemu poročilu o atentatu v Dallasu noče naša javnost verjeti WASHINGTON, D.C. — Prodaja Warrenovega poročila o a-tentatu v Dallasu gre kar lepo od rok. V treh tednih je bilo prodano že okoli 100,000 izvodov. To pa ne pomeni, da naša javnost verjame poročilu. Har- Hiša naprodaj da se uredi zapuščina. Enodružinska, kuhinja, jedilnica, dnevna soba in 3 spalnice zgoraj. Na 1012 E. 66 Pl. Za pojasnila kličite EV 2-5314. — (205) potokov, skozi gozdnate in prerijske predele. Pot se prične pri jezeru Whitewater v okraju Walworth in konča v Sheboygan Marsh-u blizu kraja Elkhart Lake v okraju Sheboygan l“risov ^0^ namreč dognal, Če si navdušen motorist, si lah- ^r/c Amerikancev še zmeraj ko privoščiš celo pot v enem misli) da Oswald ni sam izvršil dnevu, jsicer si jo razdeli n3 vač( a^en^ata) do£jm 13% dvomi, da delov. Peljala te bo od že v^j atentat le Oswaldovo de-prejšnjih opisih opisanega jeze-|lo 45% jih mislij da je p0ročilo ra Whitewater preko kraja Pal-( odgovorilo na vsa vprašanja, myre, Scuppernong Hill-a, Lap- ravno toliko odstotkov pa tega Hiša naprodaj Prodaja lastnik, lep bungalow, blizu cerkve in trgovin, na Muskoka Ave. Cena $18,500. Kličite KE 1-1913. (206) Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo na 18304 East Park Drive za 2 družini, 5-5, prostor za zajtrk, velike sobe, velika klet, garaža za 3 kare. blizu trgovin, šole in cerkve. Kličite Frank Ilc, 827 Sable Ave., tel.: 531-7889. (205) ham Peak-a, mimo prelepih jezer Pine, Beaver in North La- ne verjame. V Oswaldovo odgovornost je pred objavo poroke, pod samim Holy Hill-om v čila verjelo 76%) po dbjavi po_ kraj Slinger ob velecesti 41 in nad mestom West Bend v se- skupnost. Pri volitvah je bil ristu se bo zdelo, da se vozi po ročila pa 87% vseh tistih, ki so hoteli na to vprašanje odgovo-verno enoto Kettle Moraine Besedilo poročila je torej State Forest-a. Slovenskemu tu- ^ “spreobrnilo” samo 13% vseh ponovno izvoljen. Njegov priden pomočnik je Ivan Bambič. Oba imata prav tako skrb za domačih krajih, saj bo opazil mnogo gričev, na katerih stoje cerkvice z vitkimi stolpiči. V se- bralcev. , 1 Razlogov za različna stališča je seveda na desetine. Med nji- , , , , „ ^ . 1 , . mi pa je tudi dosti takih, ki na park kakor da bi b.I to njihov. varno enoto tega gozda bo pr,- niso ič|jivi. vrt. Taki dobri zgledi so posne-| vozil pri vasi St. Michael. Sre- manja vredni. Park je namreč dišče te enote je jezero Mauthe. j--------------------------------------- zaradi pridnih rok posameznih' Vozil bo dalje k Long Lake in J Ženske dobijo delo članov veliko pridobil. Vsakdo, ki pride tja, ga občuduje. Napredek, ki ga opazite v tem kratkem času, je dokaz slovenskega delovnega in podjetnega človeka. Če le komu čas dopušča, se tja poda. Posebno ob nedeljah je tam velik živ-žav. Tam je sedaj takorekoč sredi- razsodišče so prišli: Martin šče slovenskega družabnega živ- Simčič kot predsednik razsodišča, prisednika pa sta Karel Dovnik in Jože Smolič. Predsednik društva Franc Mejač se je vsem zahvalil za potrpežljivost in sodelovanje, obenem pa izrazil željo, n-aj bi razsodišče Ijenja. mimo razglednega stolpa Parnell v senčni Greenbush, kjer si ^ bo lahko v kraju istega imena ^ Delo v uradu Iščemo žensko, čez 30 let, ogledal staro obcestno postajo v izkušeno v splošnem pisarni-Old Wade House State Park-uJškem delu. Dobra plača; manj Malo dalje pri kraju Elkhart kot 40 ur tedensko. Kličite EN Lake ob cesti 57 se ta pot kon- 1-6678. (21,22,26,27 okt) ča. i ------------------- Vozača opozarjam, da je pot označena z rumenkastim kažipotom želodove oblike in napi- MALI OGLASI som Kettle Moraine Drive vse- Hiša naprodaj Na Norwood Rd. je naprodaj dvodružinska hiša, 5 in 4, zidana garaža. Za pojasnila kličite EN 1-3622. Cena po dogovoru. —(207) V najem Oddamo 2 čisti, lepi sobi na 1067 E. 61 St., za eno osebo, gorkota. Kličite HE 2-1736. (206) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem Oddamo 4 opremljene sobe, zgoraj, na novo dekorirane, dvojici. Na 1247 E. 61 St. 391-1504. —(206) Naprodaj Prodam 3 harmonike, nemškega izdelka, Mervar, Novak, Peterneli. Vprašajte pri M. 16319 Arcade Ave. V najem Oddamo 3 opremljene sobe; Slovensko društvo Triglav zo- skozi od jezera Whitewater do vse udobnosti. Kličite HE 1-j Barbič, ----- ------- pet pripravlja prireditev. To je kraja Elkhart Lake. Interesent 1829. (206) 1 Cleveland 10, Ohio. IV 1-0939 še naloga starega dramatskega |-------- ------------------------.-...—.......... - — odbora. Na programu je igra- komedija: Stari grehi. V načrtu RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH ne imelo nobenega dela. TakO|je) da bodo nastopili v nedeljo, upa tudi ta poročevalec. Po obč-122. novembra, v dvorani sv. Ja-nem zboru, ki je bil zaključen neza. Kakor slišim, se že vneto okoli pol šestih zvečer, so bili pripravljajo. Vse vloge je pre-1 člani povabljeni, da potolažijo pisala Ivanka Modic, mlajša. Ni; svoja žejna grla z dobro, kaplji- bilo malo tipkanja. Me že zani-co. ma, kako bo! MAY'S DOWNTOWN ON THE HEIGHTS PARMA TOWN SOUTHGATE GREAT EASES MALL BASEMENTS V Broken promises . . . y High taxes y Industry moving out.. . y Job losses . . : V Corruption , . V Bossism .... y Waste 'had enough? Zjutraj sem komaj prišel k sapi, ko me je poklicala Marica Staut. Ona je že dolga leta zastopnica za Ameriško Domovino v Milwaukee. Želela je, da bi zopet kaj napisal. Pri tem je NAŠ WISCONSIN Poroča ing. Dušan Svetlič. Jesen je prišla z naglimi koraki. Naši kettlemorainski griči so se že oblekli v svečano o-bleko zlatordečega javora, tem- Posebna nabava! v predsezoni omenila, da je dobila pismo iz nordečega hrastovja in rumene-Minnesotske univerze, naj kaj' ga mecesna. Ljubitelje prirode spravi skupaj za arhiv, ki ga na to pravočasno opozarjam, da ima univerza in želi zbrati vse, ^ ne pozabijo na ta lepi izlet v kar so različne nacijonalnosti prosto jesensko naravo, izlet po storile za dobrobit ameriške tako imenovani Kettle Moraine kulture. Univerza zbira ves ma- Drive. terijal, kjer ga le more dobiti, kar je kdaj izšlo v kakem tu- Omenjena pot ni posebna cesta, temveč je izpeljana tako, da jem jeziku tukaj v Ameriki, j se poslužuje obstoječih federal-Ker je Maričin mož Rado Staut nih, državnih, Okrajnih in mest-veliko izdajal, poleg drugih nih cest. Dolga je približno 120 stvari je znan “Obzor”, je bila'milj in vodi avtomobilista po naprošena, da spravi skupaj, če najlepših predelih Kettle Mo- • •. then vote for the man you can rely on to do what he says Warren KNOWLES for Governor ELECT KNOWLES ... a Knowles administration would bring Wisconsin what It sorely needs — a government of dynamic stability” — Milwaukee Sentinel. • -WISCONSIN NEEDS WARREN KNOWLES . . . any standard of evaluation, eminently more qualified fo head orrt 90vernment than the incumbent governor. His election will restore oraer and dignity to the executive branch of government." — Wisconsin in,l,Journal' Madison. • “OUR CHOICE IS KNOWLES ... We take pride n this opportunity to endorse Warren P. Knowles for governor . . . the legislative and executive experience he has gained through-. out the years give him the necessary qualifications to sue-• cessfully guide Wisconsin." — Monroe Evening Times. m Vote KNOWLES, Tuesday, Nov. 3 497400» AvtH. I M. by Knowl« Irt '44 Comm., 0«#y i. flifi, MortUwd, WU., Čttmn. Znanega izdelka ženski ZA HLAD — Modni krojilci v New Yorku so za letošnjo jesen in zimo izdelali tudi tole pokrivalo za glavo obrobljeno z belo kožuhovino. podloženi škornji Narejeni v eni vodilni ameriški tovarni škornjev ... QQ so perfektn, \ ® • V V 14.99 -16.99 Kupite sedaj in pripravite se za mrzle, snežene zimske dni! 100% nepremočljivo vinilsko zgornje usnje, nedrseči podplati. Toplo podloženi z nylonsko vlaknasto podlogo ali bombažasto flanelo. Bogata izbira: s plosko peto, nizko, srednjo in visoko peto. Na izbiro v črni, rjavi, koščeni, beige, beli in rdeči barvi. Mere 5 do 10 v skupini. Žal ne sprejemamo pismenih ali telefoničnih naročil KLETNI ODDELEK ŽENSKIH ČEVLJEV, THE MAY CO., V MESTI) IN V VSEH 4 PODRUŽNICAH Družba 1 sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1*14 v Zedinjenih Državah CajIaS« Inliot III Inkorp. v drž. Dllnola Severne Amerike uCtiC4. JUHCl, Ul. 14. maja 1#15 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., BensenvUle, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadv.’ay St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, Hi Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, HI. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, IH. . V NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, BL MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, Hi JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, Hi POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVTCIUS, MARY RIOLA Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, Hi URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno aH ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Minufes of the 17th Regular (onvenlion of The Holy Family Soriety, D.S.D. of U.S.A. (Continued.) President Steve Kosar now called on the Treasurer Anton Smrekar for his report, which is as follows: Rev. Father, Chairman, officers and members of the Convention: As your treasurer my report will be short, I have been in attendance of all the meetings since being elected to this of- fice and have performed my duties as an officer faithfully in all respects. In all cases in Society transactions I have been available and have spent considerable time at the Home Office. My other report to you is the Financial Report of which I am very proud to present to you for the last four years. The report is as follows: HOLY FAMILY SOCIETY, U.S.A. COMPARATIVE BALANCE SHEET June 30, 1960 and June 30, 1964 LEDGER ASSETS June 30, 1960 June 30, 1964 Cash on hand $ 50.00 2QO.OO Cash in banks $ 98,435.06 $100,822.08 Bonds $150,367.72 $142,902.88 Stocks $ 7,812.50 $ 5,112.50 Savings & Loan $ 20,000.00 $270,000.00 Real Estate $ $ 64,249.25 Policy Loans $ 3,288.79 $ 3,585.49 Agent’s balance $ $ 239.19 Commissions Receivable $ $ 56,634.49 Total Ledger Assets $279,954.07 $643,745.88 Non-ledger Assets) $ 6,553.37 $ 30,864.97 Uu-paid premiums) Int. due & accrued $ 1,180.36 ? 2,453.29 Total Non-ledger Assets ? 7,733.73 $ 33,318.26 Assets Non-admitted Bonds $ 810.00 $ Stocks $ 1,034.10 $ Agents’ Balance $ $ 239.19 Total Non-admitted \ $ 1,844.10 $ 239.19 Total Admitted Assets $285,843.70 $676,824.95 Aggregate reserves for Accident and Health Cert. Mandatory securities valuation reserve Unassigned surplus Total reserves and Unassigned Funds Total to balance with admitted Assets $ 83,602.73 $254,000.00 $ 4,446.60 $ 5,863.00 $ 19,460.44 $143,179.76 $267,013.77 $591,042.76 LIABILITIES, SURPLUS AND OTHER FUNDS Liabilities Death Claims ? 500.00 $ 1,438.00 Accident & Health $ 12,854.67 $ 70,000.00 Gen’l Ins. Expenses $ 3,093.36 $ 4,017.73 Accrued Taxes $ 2,240.14 $ 1,426.46 Premiums paid in adv. ? 141.76 Commissions unpaid $ 8,900.00 Total Current Liab. $ 18,829.93 $ 85,782.19 Reserves and unassigned funds Aggregate reserves for Life Certificates and contracts $159,504.00 $188,000.00 Brothers and sisters of the Holy Family Society this is my Financial Rteport to you as to what has happened in a four year duration. I am proud to give you these figures because you can see what progress we have had in this short time, and I’m hoping that when the next convention is upon us that these figures will be comparatively small. So I say that with God’s help and your cooperation and help we will do it. I thank you. Anton Smrekar, Treasurer A motion was made by Louis Barbie and seconded by John Kovas that the Financial Report of the Treasurer be accepted as given. Motion carried. President Steve Kosar now called on Rev. Aloysius Madic the Spiritual Director, to say a few words. Having been appointed just recently to this office, I do not have full knowledge of the organization, but by listening to the reports of the various officers, I am getting the picture. I see that you have had a considerable amount of progress prior to this convention. You have all expressed the purpose of this Society, and I see you are making a good image, and to say because of the patrons you have chosen for your Society, the Holy Family. I see that the ideals and purposes are in the good Christian spirit, charitable in spirit and in heart. With God’s help-and the intercession of the Holy Family may the next four years bear an abundance of success and may God Bless all of you. Rev. Aloysius Madic Spiritual Director A motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anna Thomas that the report or little talk to the members of this convention be accepted as given. Carried. The next to be called upon by the President, is the First Trustee, Frank Tushek. The following is the report of the 1st Trustee, Frank Tushek. Rev. Father Madic, Mr. Chairman, Officers of the Holy Family Society and delegates to the 17th Regular Convention. In the last four years as 1st Trustee, I have tried to and have performed my duties assigned to me, in auditing of the books of the Secretary and the Treasurer and other valuable assets of the Holy Family Society to the best of my ability. With enthusiasm I attended all of the Supreme Board meetings whenever they were called and that at all times I have found through my work, that everything was satisfactory in all respects. I have constantly cooperated with the Supreme Board in any way and matters that were for the good and progress of the Holy Family Society. I am convinced, members and delegates, that we will work in harmony and that our net results will be for the benefit and good of all the members of the Holy Family Society. I appeal to the Holy Family that our prayers be answered $285,843.70 $676,824.95 for the Heavenly Blessings upon us all. God Bless our efforts and continued success. Frank Tushek 1st Trustee A motion was made by Frances Yucevicius and seconded by Jennie Krall that the report of the 1st Trustee, Frank Tushek, be accepted as given. Motion carried. The President Steve Kosar now called upon the 2nd Trustee Matthew Kochevar. The report of the 2nd Trustee is as follows: Rev. Father, Chairman, Supreme Officers and delegates of the 17th Regular Convention of the Holy Family Society. Four years ago I was honored in being elected, for the first time, to the office of 2nd Trustee of this organization. Since then I have closely seen the Holy Family Society in its day by day operations, and can proudly say that it is run efficiently and orderly. More specifically as 2nd Trustee, I have attended all of the meetings of the Supreme Board and have assisted in the auditing of the books of the Secretary and the Treasurer and other valuable assets of the Holy Family Society, and have found them to be in a satisfactory state. From the good will and enthusiasm I have seen among the members of this organization in the past four years, I confidently feel the Holy Family Society has a bright future and will continue to grow in the years to come. I thank you. Matthew Kochevar, 2nd Trustee A motion was made by John Kovas and seconded by Frank Tushek that the report of the 2nd Trustee be accepted as given. Motion carried. The President now called upon the 3rd Trustee, Joseph Šinkovec. The report of the 3rd Trustee Joseph Šinkovec is as follows : Rev. Father, Supreme Officers, delegates, and guests: My report will be brief. I am very happy to report that we the trustees, have always found everything in the best order. We should be very proud of our fine officers. It is always a pleasure to attend a Board meeting. My thanks to all the Supreme Officers who have made my stay in office an enjoyable and happy one. I hope that this convention will be a huge success. My sincere good wishes to you all. I thank you. Joseph Šinkovec Third Trustee A motion was made at this time by Genevieve Grzetič and seconded by Katherine Bayuk that the report of the 3rd Trustee, Joseph Šinkovec be accepted as given. Motion carried. The Sergeant of Arms, Frank Turner, upon recognition, presented Mrs. Marie Prisland to Secretary Joseph J. Konrad, who in turn presented her to the officers and members of the convention. Mrs. Marie Prisland a Supreme Officer of the Slovenian W o m e n’s Union addressed the convention. Mrs. Prisland again had expressed her pleasure by being here at the 17th General Convention of the Holy Family Society, and in the short time that she was in the session expressed surprise at the progress the Society had made since the last convention that she was present. Mrs. Prisland extended her heartiest congratulations from the Slovenian Women’s Union and best wishes to all members that they continue in their good work and progress of the Holy Family Society. President Steve Kosar, now called on the Judicial members of the Holy Family Society, D.S.D. of U.S.A. The first member is John Kovas. Rev. Father, Chairman, officers and members of the Convention: My report to you is short and very good. As a member caled on the next member o the Judicial Committee, Mary Riola. Rev. Father, Chairman, officers and delegates to this Convention My report likewise is short, to the extent that it meets anc agrees with the report of our member John Kovas who made a good report, and hope it continues that way. I thank you. Mary Riola Judicial Member A motion was made by Anthony Tomazin, Jr., and seconded by Wilma Šinkovec A motion was before the members of the convention that the report of the Judicial member, Mary Riola be accep ted as given. Motion carried. The last member of the Judicial Committee to be called upon was Frances Yucevicius. Rev. Father, Chairman, officers and delegates: I can not elaborate on the reports of the two preceding members. They have said all there was to say of our Judicial Committee. I thank you. Frances Yucevicius Judicial Member A motion was made by Christine Stanek and seconded by Elizabeth Drašler that the report be accepted as it was given. Motion carried. President Steve Kosar now called upon the Athletic Director for a report. Rev. Father, Chairman, officers and delegates: My report is very brief. A few activities were talked about, but never materialized. I hope that with the increase in membership that something will come about in the near future. I thank you. Anthony Tomazin, Jr. Athletic Director A motion was made by Martin Ranzinger and seconded by Frank Tushek that the report of the Athletic Director be accepted as given. Motion carried. President Steve Kosar now My duties as your Recording Secretary are to write out the pertinent facts and decisions which are resolved or filed for a future session. The latter may be a cause, probably there is need for more study or investigation of facts, so that when the minutes are published for your information that you may get a complete picture as to what your Supreme Board and officers are doing for you the membership. As a member of the Board, am permitted in the discussions, suggestions and a voice in voting. At this time I want to thank all of you for your patience, and I hope that my work for you has been satisfactory, and not only to you, but a record of this and the minutes of all meetings of the Home Office must be maintained and filed. This is about all that I can say to you at this time. I thank you. Joseph L. Drašler Recording Secretary The time nearing 12 o’clock noon, Nancy Owen made a motion that this morning’s session adjourn. Motion seconded b y Frances Kimak. Motion carried. Joseph L. Drašler Recording Secretary To be continued of the Judicial Committee, it called on the Recording Secre- is my pleasure to report that I was happy that we were not called upon to listen to or to make any decisions in any cases. This is my report to you. I thank you. John Kovas 1st Judiciary Member A motion was made by Victor Riola and seconded by Frances Kimak that the report of the 1st Judiciary member be accepted as given. Motion carried. President Steve Kosar now tary for a report. Rev. Father, Chairman, officers and delegates to this T7th General Convention: With the duties that I have, I have no definite report to make like the other officers. Since my appointment to the office as Recording Secretary six years ago, I believe I have missed one session, and that one was because my vacation was planned far in ad; vance which could not be changed due to the reservations having been made. Stroj nadomešča pašnike Stroj, s katerim je mogoče nadomestiti pašnike in travni-te, je postal stvarnost in to ne zgolj laboratorijska, temveč ga je mogoče uporabljati tudi praktično pri krmljenju živine. To je izum argentinskega agr°' noma dr. Eugena Harsainyja ter zahodnonemškega kij učavničar-skega mojstra Karla Opna. Iz travnih semen se v aparatu v osmih dneh razvijejo 30 cm dolge bilke, in to brez prgišča zemlje. Po dveh letih vztrajn6' ča dela se je raziskovalcema, ki sta doslej žela le posmeh svojih sodržavljanov, posrečilo nakrmiti s to umetno vzgojeno travo prve krave. Živali so pohlepno požirale izdelek iz retor-te, kakor da jih ne bi že tedne krmili. Skrivnost izuma je v nekaj posodah iz cinka, ki jih napol' nijo s travnim semenom. Gre za neke vrste inkubator, v katerem je enakomerna temperatura in vlaga, dodane pa so še voda in razne hranljive snovi, ki vsebujejo vse potrebne soli) hormone itd. Zaenkrat lahko nadomestijo s tem strojem P0* hektarja pašnikov. Oglašajte v “Amer. Domovini" NE POSEBNO BOJEVITE? — Predsednik republike Tanganjike Julius Nyerere si ogleduje žensko četo v glavnem mestu Dar es Salaam. Tanganjiška vojska se ni posebno izkazala. V začetku letošnjega leta se je uprla vladi, ki je morala poklicati proti njej na pomoč britanske čete. Morda upa predsednik, da bo ženska četa bolj discipliniram in zanesljivejša, če že ne bo tako bojevita. Bolgarske, ruske m druge povesti . ^a'je je prišlo na dan, da ^ šramek že. dolgo časa delal Postopek goljufije s tem, da ^ Pri raznih ljudeh izvabil |a2lične sadrove kipe, časih C*1 alabasti'ove vaze z oblju-^0’ jih popravi, in da je e Popravljene reči potem pro-kje drugje . . . Eno iz-Najusodnejših iznenadenj je šramka čakalo na poli-!J1.v tem, da se je v jutru po . Noči, ko so ga zaprli, S^e} Prj izpraševanju z naj-s arš° sestro, bivšo ljubico ^koliko ljudi, ki je bila padla ^oboče nego on sam, ter bila 2aPrta zaradi vlačuganja .. . Kaj se je s šramkom dalje zSodii0) životopiscu ni znano. . cez kakega pol leta ga je . * tam pa tam kateri izmed Jegovih znancev, ki so se ga y°£ibkli tako kot on njih. Nanjost njegova je bila neki f1.a Propadla in z oficijalom 1 Nikdo ne bil verjel, kako ^°re podivjati človek “iz take todbine”. ^idel sem šramka še en-at- Bilo je to v novomestni 8yetovalnici, kamor grem ča-Poslušat razprave s svojim v 1Jateljem, ki je sodni poro-eralec nekega dnevnika. rudi ta pot je bila na vrsti okova goljufija in šramek je obsojen na osemnajst mesecev. Kred kratkim sem naposled u£ič naletel na njegovo ime ^ N°vinah. šel je po Elizabeti-oesti na most, bilo je maja v eseea, okrog desete ure zve-?er’ ter skočil v reko, bas pri JezNvih vratih . . . . " časniku natisnjena kra-.e^na notica se je pričenjala 2 besedami: “Znani, že neko-okrat kaznovani vlačugar, 1V8i kipar, Karel šramek. ..” Spominjal sem se in spomi-.Ni se nanj pogostem in vse-J Ss. vidim, kako je sedel v Nji, od sadre beli vrhnji v nib kako se je nasmehoval j^^alo ter vil cigarete s prsti, a koncu porumenelimi . . .. NOGA. (Spisal A. de Nora.) , vasi jih niso imenovali ^rugače, kakor “divjake”, v. Jb domov j e je namreč stalo ° Na samem v državnem j1* kjer so stoletne črno-tap6116 smreke stale v vrstah, Vo'°i Se **e zc^et°> kakor bi ^ Jska velikanskih vojakov ^^akala proti naselbini. Do- No ^ Je ™el° res priprav-‘Nie: ker je bilo skoro v l2du zakopano, bsičino nikov. Ko je umrl zadnji Hrastar Ambrož pred petdesetimi leti, se je skoro zdelo, da se bo slednjič posestvo vendarle lahko dobilo. Drevo ga je ubilo in njegov zakon, ki je trajal komaj šest let, je ostal brez otrok. .Državni gozdarji so se nasmihali in vdovi ponujali lepo svoto denarja, ako bi se hotela preseliti in posestvo prodati državi. Mlada žena pa jih je debelo gledala in rekla: “Zakaj? Ali veste tako natanko, da je zadnji Hrastar izginil s svetu? čez sedem mesecev se zopet oglasite!” In ko so se oglasili čez sedem mesecev, je v zibelki ležal nov Hrastar, debelo gledal tujo gospodo, a ni rekel drugega, kakor “be, be”, kakor mlado jagnje, in sedaj so se nasmihali Hrastarji. Gospodje so odšli z dolgim nosom in kmetica se je s par starimi posli in svojim mlajšim bratom ubijala sama 20 let, dokler mali Ambrož ni ciorastel in se je lahko ubijal z drugimi vred. Tisti čas, ko se pričenja ta povest, jih je imela že nekaj čez 70 in je posedala samo še pri peči, kjer je predla ali pa kipala nogavice. Ambrož pa je bil močan hrust s tilnikom, kakor bi bil volovski, in z glavo, ki ji je bilo čelo tudi podobno bikovi glavi. Opraviti je imel na dvorišču in pripravljal težak voz, s kakršnimi gnoj vozijo na njive. Tomaž, njegov najstarejši sin, pa je v hlevu upregal konje. Iz napol odprtih vrat se je čulo rožljanje verig in klici, s katerimi je fant miril živali, ko jim je težke komate metal na vratove. Kmet je bil voz porinil pred gnojnico, da bi še nekaj korcev polil čez naloženi gnoj. Vzdignil je par de-sak, s katerimi je bila jama pokrita. Počasi jih je položil na stran, potem pa se je na dolgem lesenem drogu pritrjen korec potopil v odprtino in se zopet dvignil ter umazano vsebino tri, ali štirikrat po vrsti izpraznil čez gnoj. Medtem je sin oba rjavca zapregel in ko je oče videl, da je vse pripravljeno, je stopil nazaj in velel pognati. Konja sta potegnila. Kmet pa je polglasno zakričal, kar je bilo bolj podobno kletvici, in dvignil v težkem škornju tičečo nogo. Podplata se je držala deska, kakor se kos železa drži magneta. Žrebe! j je bil skozi usnje prodrl kmetu v podplat, tako da je dvignil s čevljem tudi še desko. S pestjo jo je odbil, šve-dral k vodnjaku in sedeč izzul škorenj. Nogavic ni nosil, zato si je takoj lahko ogledal rano. Videti je bila, kakor majhna črna pika na trdi, usnjati koži njegovega podplata: če bi ne bilo ven priteklo nekaj kapljic krvi, bi bil človek mislil, da ni drugega kot blato. Kmet je obrisal kri z roko in golo nogo držal pod cev. Hladna in iskreča je curljala voda čez veliko, krepko, rjavo nogo, lila v korito ter se za spoznanje barvala z rdečino, ki je samo po kapljicah vrela iz majhne rane. Ko je kmet videl, da je nehalo krvaveti, je izpulil šop mokre trave, ki je rastla pod vodnjakom in si ga položil na rano. Potem je zopet obul škorenj, vrgel vile čez ramo in počasi, a krepko korakal za vozom, ki je bil že ha poti na njive. Včasih je občutil majhno bolečino, posebno pri prvih korakih, a se ni zmenil zanjo. Ko je bil prehodil kakih 50 korakov, bolečine ni čutil že prav nobene več. (Dalje prihodnjič) -------o------- Ruski komunisti vabijo v svoja zdravilišča MOSKVA, ZSSR. — Potreba po dolarjih je nagnala tudi ruške komuniste, da so začeli vabiti bolnike iz tujine v svoja zdravilišča v Kavkazu. Tam jih imajo dosti. Še iz carskih časov so znane mineralne vode iz Ko-slovodska, Želenovodska, Pjati-gorska, Jesentuki. Znane so od takrat tudi kopeli iz morskega blata pri Odesi, Hersonu itd. Sedaj vabijo tuje bolnike s cenenimi stroški za zdravljenje. Stroški znašajo namreč samo $7 na dan. Vključena so tudi zdravila, zdravniška oskrba in tek priMiva jams? s dstnsms LEOPOLDVILLE, Kongo. — Poročali smo že, kako je Čombe spretno izrabil svoj “zapor” v Kairu, da se predstavi kongoški javnosti kot žrtev Naserjeve a-|'*V v * ^ rabske oolitike Takoi za tem zdravlJenJe> Pa mora Pacati do rabske po itike. iakoj za tem $13 na dan s mstva boM_ je napravil se korak naprej. Na naj večjem stadionu v kongoški prestolici je obnovil prizore, kako so nekdaj arabski trgovci lovili črnce in jih potem prodajali za sužnje povsod, od Indije do Amerike. Na stadionu so postavili starodavno kongo-ško vas s kompletnim številom moških, žensk in otrok, ki so vprizarjali nekdanje življenje v črnih vaseh. V to vas so vdrli “arabski trgovci” in s starodavnim orožjem pomorili tiste, ki so se upirali, ostale pa zvezali, da jih odpeljejo v sužnost. Takoj nato so pa vdrli na stadion pravi kongoški vojaki pod vodstvom belgijskih oficirjev in pregnali “arabske zločince”. To je bil za kongoško presto-lico cirkus, ki ga mesto še ne pomni. Nad 50,000 gledalcev je navdušeno pozdravljalo osvoboditev predvidenih sužnjev,' obenem pa tudi primerno^ psovalo Arabce sedanjega časa. Ta cirkus lahko Čombe ponovi z uspehom ne samo v kongo-ških mestih, ampak po vsej črni Afriki. Zato je razumljiva vest, da ostali afriški črni politiki z nevoščljivostjo gledajo na Čom-bejeve politične 'podvige. Saj vedo, da imajo ti podvigi samo en namen: da Čombe postane duhovni voditelj črne Afrike. Kaj naj pa oni potem počno? seveda tudi hrana in stanova-1 vlada na Fo™ozi ali rdeča v nje. Kdor pa hoče luksusno' K>eipingu- Od 103 zastopanih držav se jih je 50 izjavilo za Čangkaj-kov imajo posebne popuste.; škovo vlado, 35 jih je bilo proti \ sak bolnik pa mora ostati v njej, 18 pa se jih je glasova-zdravilišču najmanj 26 dni. Bol-1 n j a vzdržalo. Francija, ki je Zadniki imajo tudi znižane vožnje njič še glasovala za nacionalno na železnicah in z letali. j Kitajsko, se je tokrat glasova- Potreba po dolarjih je komu- nja vzdržala. iz druge svetovne vojne. Agitacija za obiske je posebno živahna med emigranti iz haitijskih držav. , Čangkajškov zastopnik dobil mesto v UNESCO PARIZ, Fr. — Tu se je sestala na svojo 13. splošno konferenco Organizacija za vzgojo, 1 diciji zgubil glavo njihov zad-znanost in kulturo Združenih | nji ministrski predsednik Home narodov. Kot prejšnja leta je in tako plačal račun za volivni prišlo tudi tokrat do debate, ali poraz. Tako mislijo politični o-naj Kitajsko zastopa nacionalna pazovalci. Nihče ne ve, kdo bo novi vo- niste tudi prisilila, da vabijo na .Angleškim konserv&tiv- sanje je samo, kdo bo predsed-obiske vse ruske emigrante. Iz- cem se muJi z reorgani- nika izbiral’ ali samo konserva- vzeti so samo “vojni zločinci” .. , tivni vrhovi ali pa tudi konser- zacijo stranke I LONDON, Ang. — Voditelji 1 angleške konservativne stranke so tako trdno prepričani, da se sedanja socijalistična vlada ne bo mogla dolgo' držati na oblasti, da so že začeli premišljevati o reorganizaciji svoje stranke. Ker so pri zadnjih parlamentarnih volitvah zgubili bitko, bo po stari angleški tra- ditelj angleških konservativcev. Kandidatov ne manjka. Vpra- vativni politiki manjšega kalibra. O tem se bo v konservativnih vrstah razvil kmalu živahen boj, seveda samo za kulisami. Angleški konservativci niso preveč razočarani LONDON, Vel. Brit. — Nekateri odlični vodniki konservativne stranke niso nič kaj preveč nejevoljni zaradi pičlega poraza pri volitvah. Upajo namreč, da bo poraz prinesel spremembo v vodstvu stranke in nato pri novih volitvah zmago konservativne stranke. Štrajk pri General Motors se vleče dalje DETROIT, Mich. — Čeprav je bila sklenjena kolektivna pogodba med General Motors korporacijo in Unijo avtomobilskega delavstva, se štrajk pri General Motors zaradi reševanja! krajevnih sporov v posameznih i tovarnah vleče že proti koncu četrtega tedna. Vodstvo unije kot korporacije sta obljubili1 predsedniku Johnsonu, da bosta pospešili razgovore, da bi se ka- , kih 300,000 delavcev General Motors vrnilo na svoj posel. Obljuba dela dolg, pravi ljud-j ski rek. Avtomobilska unija in! General Motors korporacija ne-j mara ne vesta zanj, kajti raz-' govori se vlečejo prav tako po-i časi dalje, kot so se v pretek-' lih tednih. Od 130 krajevnih' unij se je sporazumelo doslej z vodniki krajevnih podjetij le 83.' Če ne bosta obe strani pohiteli, štrajka pred volitvami ne bo konec. PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRISLAN EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: CENTER CUT PORK CHOPS 79C ib. ROUND STEAK 87C lb. BOILED HAM 99( lb. SUGARDALE Wieners Coney 59( lb. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiitiiHir SLOVENSKA DELAVSKA DVORANA 10814 Prince Avenue išče OSKRBNIKA ZA DOM Kličite A. MIKLAVIČ, tajnika SDD tel.: BR 1-3745 E 5 = = E POLITICAL ADVERTISEMENT For PROBATE JUDGE JOSEPH W. BARTUNEK J. J. Quinn, Chmn., 5745 Spring Grove Dr. ?22rs Ail DOW 1965 MG 23ameTY 23* overall diag. meas., 282 sq. in. of rectangular picture area. FULL PERFORMANCE FEATURES • Zenith's New Custom Video Range 82-Channel Tuning System for greater picture stability. • 21,000 Volts Picture Power for super-bright picture detail and contrast. • Peak Picture Control for ideal picture crispness. • “Capacity-Plus” Quality Components exceed maximum circuit requirements. HANDCRAFTED . . . FEWER SERVICE PROBLEMS! NO PRINTED CIRCUITS! Every Zenith TV chassis connection is carefully handwired for the utmost in TV dependability. Choose ZENITH-built better to perform better TRADE IN YOUR OLD TELEVISION EASY MONTHLY PAYMENTS “ APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNiK & SONS Obdrži. 2. JIJ P § E J« L, so je zvali j. ^ — • Lastniki so se pisali ^ rastarje. Njih rod je bival div”0^ štetij Lam zunaj v n- tih, trd, zaprt pred bil ^ 5n odLujen svetu, ki je °nstran temnega drevja. £ . lll0£0 gozdarjev je bilo že iJ2k,JŠal0’ da bi bili kuPm ^o, ta izgubljeni kos dih Ure V krasnih pragoz-k bl tako sklenili obroč, tra 1 kakor trd, neomajan iie^ v telesu držav- Vafa £°2da. Nemo in kljubo-0i r'°. Se rinilo s svojim če?50'^1 kmetič kim telesom bred Zeleno mizo, sireč ali f5a^° r-iave njivske proge, Gtr^n' kak0r Pa-iek> ki na vse rp 1 izteguje noge. so ,0t a Vs' kupovaini poizkusi kniot razkiii ob trdih glavah hobenl na Lisičini' ld se za hiti Cen° ldso dab premak- ■— domovja svojih pred- ____ a •s*a!.U!BaE«KBBBaHnnEHBaEBsaanHanBBaBBB«SB«BnBBBnliM*«B«BBS«Baa*La»stt8uatBBBB«KBBBSiBn«na‘^u..ai!ii»Bct!e»aBH»HBi*aM»BEa*lia«ua«BHB:3aslBOB'- i 10th Annual Pre-Election Card Party I “,r5?r»5" I MAX WEI Prolate Seiii'l Chrm.-See'y. “...MOŽA ZRELE SODBE IN ČLOVEŠKEGA RAZUMEVANJA” ENDORSED BY: — CLEVELAND BAR ASSOCIATION — CUYAHOGA BAR ASSOCIATION -- WAR VETERANS BAR ASSOCIATION Richard M. Brown, 25 South St., Chagrin Falls. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da je dne 22. septembra 1964 preminula v Gospodu naša ljubljena mama, stara mati in tašča JOSEPHINE KMET Pokojna je bila rojera dne 10. julija .1886 v vasi Veliko Globoko, župnija Krka, Slovenija, Jugoslavija. Tam žalujejo za njo nečaki in nečakinje ter drugi sorodniki. V Ameriko je prišla leta 1907. Pokopali smo jo dne 25. septembra 1964. Iz pogrebn. zavoda Ferfolia, 9116 Union Ave., smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v župno cerkev sv. Lovrenca, od tam pa na pokopališče Kalvarija, kjer smo zemske ostanke položili k poslednjemu počitku. Rev. Francis Baraga je opravil pogrebne molitve v zavodu in daroval slovesno pogrebno sv. mašo za pokojno, Rev. Zanutic pa jo je spremljal na pokopališče in ob grobu molil za večno srečo pokojničine duše. Vdano in iskreno se zahvalimo obema za vso naklonjenost in duhovno tolažbo. Naj prejme našo toplo zahvalo tudi Rev. Murray, župnije sv, Philpmene za mesečne obiske med boleznijo na domu, Rev. Baraga pa za podelitev poslednjih sv. zakramentov za umirajoče. Iz srca smo hvaležni društvom, ki so počastila pokojno kot . svojo članico ter vsem članicam in članom, ki so molili zanjo: društvo sv. Ane št. 150 K3KJ, Slovenska Ženska Zveza, podr. št. 47, društvo Presv. Rešnjega Telesa in Tretji red sv. Frančiška. Posebno se zahvalimo za skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti. Srčna hvala vsem dobrim sosedom na 118. cesti, ki so zbrali sklad za sv. maše in venec, dobrotnicam in prijateljicam, ki so napravile pecivo irj pomagale pripraviti okrepčilo po pogrebu, možem, ki so rosili krsto ir delavskim unijam, ki so poslale k pogrebu svoja zastopstva: National Letter Carriers Association, Branch 40, Amalgamated Clothing Workers of America No. 168, Postoffice Clerks, Local #72. Louis in Donald Ferfolia naj prejmeta našo toplo zahvalo, da sta nam skrbno in ljubeznivo uredila pogrebne priprave in odlično vodila pogrebni sprevod. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše ir. druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Hvaležni smo vsem, ki so prišli kropit, se udeležili sv. maše ali spremljali pokojno na pokopališče. S spominskimi podobicami smo se zahvalili vsem, kolikor smo imeli naslove. Lepo prosimo, da nam oproste tisti, ki morda pomotoma niso dobili naše posebne zahvale in sprejmejo tole javno skupno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so kakorkoli počastili našo ljubljeno mamo, nam pomagali in prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Vsem naj ljubi Bog povrne stotero. Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča, raj Vas spremlja v večnosti. Žalujoči: otroci: BARTOL, PETER, MARY, JOSEPHINE MIKLIČ, FRANCES MOSKAL; zet JQSEPH MIKLIČ; 4 vnukinje in 5 vnukov. Cleveland, Ohio, 22. oktobra 1964. &1I2B IC BUI d SBBC3B U iillBIBEIll ■aiBfllBKIISSSBBBSIBBIIHSBIBBBIE'- J sponsored by the ■ at 8:00 p. m. SLOVENIAN NATIONAL HOME, 6417 St. Clair Ave. TABLE AND DOOR GIFTS Admission $1.00 H. Bordeaux - L. Brus: RODBINA Roque villardov ROMAN “No, oče?” je proseče vprašala Marjeta. Z nekaj besedami jo je opogumil : “Obravnava se bo nadaljevala ob dveh.” “še ni končana?”. “Ne, ne.” “Kaj se je zpodilo?” "Nisi nič videla, hčerka?” ‘Nič, oče, odšla sem. Povej- vas, oče. Ko te mi vse! Kar tresem se.” ‘‘Ni se treba nič bati, Marjeta. Zaupaj!” Medtem ko je naglo in brez teka jedel, ji je v kratkem orisal razpravo: “Gotovo nisi dosti razumela vpeljave porotnikov, zapriseg, prizivov in klicanja prič.” “V dvorani sem bila blizu sem zaslišala svoje ime, sem vstala in odvedli so me v sobo, kjer sem našla strica Štefana in teto Terezo.” “To je soba za priče. Ko so prečitali obtožnico, se je začelo zasliševanje, ki ga je vodil policijski komisar in ki je ugotovil tatvino sto tisoč frankov. Nato se je pričelo spraševanje Mavricija, ki je branil svojo nedolžnost ter kljub predsednikovim opominom ni hotel obtožiti koga drugega. Izmed prič se je pokazal najbolj zagrizenega proti njenemu Filip, prvi uradnik Fras-nove pisarne, ki nas najbrže sovraži? Ne vem zakaj. Prav trudil se je, da ga čim bolj ogrdi in osramoti, in navajal je domneve, ki si jih je izmislil in zlobno razlagal.” “Kakšne domneve?” CHICAGO, ILL. Čemu bi plačevali UVakFat? Vi platane davke za podpiranje Kerr-Millsovega zakona, širokogrudnega zvezno-državnega zdravstvenega programa za one preko £5 lel stare osebe, ki ga potrebujejo. Čemu torej plačevali še za drug program (Medicare), ki ni potreben! Kerr-Millsov zakon (mi ga imenujemo program zdravstvene priložnosti za starejše) je veliko boljši od predloženega, z davki vzdrževanega Medicare. Le poglejte, v okviru Kerr-Millsovega zakona lahko končate plačevanje bolezenskih računov za premožne, predloženi Medicare bo plačeval stroške v bolnišnicah za prenekatere starejše državljane, ki to prav lahko sami zmorejo. To ga napravlja dragega. In vsak uposlenec bo moral plačevati za to povečanimi davki. Kar je važnejše, je dejstvo, da je zdravstvena oskrba že na razpolago v državi Illinois za one preko 65 let stare, ki jo potrebujejo, pa jo ne zmorejo. Za njo je poskrbljeno z illinoiskim Kerr-Millsovim zakonom iz leta 1961. To ie resnica. Za pojasnila o tem programu se obrnite na Department of Public Aid v vašem okraju ali pa pišite na: Illinois State Medical Society, 360 N. Michigan Avenue, Chicago, Illinois. HEALTH OPPORTUNITY PROGRAM FOR THE ELDERLY CHICAGO MEDICAL SOCIETY 310 S. Michigan Avenue Chicago, Illinois Prebivalci v Cook okraju lahko pišejo direktno na Chicago Medical Society, 310 S. Michigan Avenue, Chicago, Illinois. “Da je obtoženec vedel za denar v blagajni, da je lahko odkril skrivnost ključavnice po nekih zapiskih, česar pa ni dokazal, da je na večer, ko se je izvršila tatvina, sam s ključi ostal v pisarni, da ni imel osebnih dohodkov, da je odšel v tujino in da si je nemogoče misliti kakega drugega krivca. Ostali pisarji so kot naučeni pričali isto, a ne tako podrobno in ne tako trdno. Končno je stara sobarica gospe Fras-nove, ki so jo najbrže premotili, potrdila, da njena gospa ni nikoli stopila v pisarno, kadar je bil gospod odsoten. Naj bo to dokaz? Ali naj bi gospa Frasnova sklicala svoje posle, da bi prisostvovali njeni poneverbi? Toda tudi jaz je ne smem obtoževati.” “Saj se Mavricij nič več ne upira temu.” 'Ta je kljub temu ne bom obtoževal, škodo smo poravnali in naj gospa Frasnova obdrži denar in se nikoli več ne prikaže. Kot razbremenilne priče sem poleg tebe navedel starega strica Štefana in svakinjo Terezo, ki naj dokažejo, cla Mavricij ni odšel brez denarja; potem uradnika Kreditne družbe, ki ti je koncem oktobra izročil ček za osem .isoč frankov za Mednarodno banko v Milanu na ime tvojega brata; in končno notarja, gospoda Doudana.” “Zakaj pa tega?” “Da bo izpovedal resnico glede vplačila sto tisoč frankov, ki sem jih po njem izročil v roke gospoda Frasna, in da pove ime resničnega kupca Vi-gija. Ko se je predsednik zasliševanja posvetoval s predsednikom notarske zbornice, gospodom Latachem, ga je odvezal od poklicne tajnosti in zelo je bilo potrebno, da je porotnikom odkril grdo špekulacijo gospoda Frasna.” “Torej je gospod Frasne kupil Vigie zato, da zavzame nii e mesto?” “Ali niši tega vedela?” 't “Nisem mogla verjeti. Toliko stvari je, ki jih ne razumem. Že lansko leto ob trgatvi se je zdelo, da nekaj pozve-duje: povsod se je vtikal.” “Da, draga moja; on hoče nadomeščati Roquevillarde in nadaljevati naša izročila.” Po teh grenkih besedah je nadaljeval svoje pripovedovanje. “Njegov odvetnik je začel govoriti ob enajstih.” “Kdo je to, oče?” “Neki gospod Porterieux iz Lyona. Med chamberyjskimi odvetniki ni našel nikogar.” '“Zaradi vas?” “Brez dvoma.” “In kaj si je drznil reči?” “To je spreten in priliznjen mož, hladen in preračunano nasilen. Začel je opisovati Mavricija in ga naslikal kot modernega mladega moža, ki ga ne ovirajo nobeni oziri, ki gleda samo nase in na svoje koristi, ki se hoče povsod uveljaviti in si ustvariti srečo, četudi na račun in škodo drugih. človek, ki se ne mara vživeti v urejeno družbo, končno eden tistih zmešanih razumnikov, ki so sposobni, da svoje nemoralne ideje ost-varijo tudi v dejanjih. ‘Vprašajte,’ je dodal, ‘njegove tovariše, njegove prijatelje. Ne bodo mogli zanikati, da v pogovorih ni nehal črniti in rušiti obstoječega reda in da se je navduševal za pogubne teorije nekega nemškega filozofa, ki mu je najvišji vzor človečnosti neki nadčlovek, k i gradi svojo srečo na ruševinah in na bolečinah majhnih, preprostih i n slabotnih. In v Chamberyju ni prav nobena tajnost, da se ni razumel z očetom, čigar oblast je le nerad prenašal!’ ” “To je rekel?” je jezno zamrmrala Marjeta. “Da, mene samega je navajal kot dokaz. Družino samo pa je navajal kot drugi dokaz, češ da se obtoženec ne more sklicevati na slabo vzgojo, na pomanjkanje dobrih naukov, na slabe zglede, ali na nesrečno mladost, ki utegne za vedno pokvariti značaj. Potem je govoril, kako je Mavricij docela premišljeno in sebično zapeljal gospo Frasnovo.” “Sebično?” “Da, v svoji moralni gnilobi je Mavricij poželel obenem z ženo tudi denar. Ko je gospod Porterieux tako prikazal ali pa skušal prikazati zlorabo zaupanja za verjetno, je prešel k obtožnici in k dejanskim dokazom, kot se jih ni bal imenovati. Gospa Frasne pristane, da odpotujeta. Mož je odsoten, dan ugoden, ura edinstvena. Ker ljubimec nima osebnega premoženja, išče, mora iskati denar za potovanje. Ve za denar, ki je bil deponiran v blagajni za nakup Belvacla, v neki beležnici je odkril tajne številke, zahteva ključe in vse uredi tako, da ostane sam v pisarni. Vzame denar in se z ljubico odpelje v tujino. No samo, da je kriv, še to je gotovo, da je samo on.” “Pa gospa Frasnova?’ “.ali le obtoži, naj si le drzne obtožiti jo! Molčal je pred preiskovalnim sodnikom in mole Ha pri obravnavi. Pozivam ga> u jo obdolži,’ je zaključil odvetnik, ki je morda po Bastardo" neprevidnosti zvedel za pie" menito Mavricijevo trmo. ta molk je priznanje.’ ” Iz obednice sta odšla v P'" samo. Marjeta je iz ostrega, toda nepristranskega izvlečka nasprotnega govora čutila, kako v očetu vse vre in se .ie vznemirila. “Oče,” je zašepetala, nismo zgubljeni? še upate? “Da, upam.” “Kdaj bo končano?” “Ob dveh, torej čez štirideset minut, bo gospod Porte-rieux nadaljeval svoj govor. “Ali nam ni naredil že dovolj hudega?” “Zdi se, da ne. Preostaja mu še zadnji dokaz.” “Kateri?” ‘ Dokaz, ki ga bo izvajal iz dejstva, da sem jaz povrnil sto tisoč frankov, še pred tretjo uro mislim, bom na vrsti jaz-Ob štirih ali ob pol petih bom kriv j končal!” Navidezno mirno je ' pristavil: “Karlov vlak pride ob eni- ‘Gospa Frasnova? ‘Naj jo'Vsak čas mora biti tu.’ CHICAGO, ILL MALE HELP WANTED Tool Room Machinists Tool Makers Steady Work. Company Benefits. Light Clean Shop. Apply: F&B MFG. CO. 4248 W. Chicago Ave. )205) FEMALE HELP (NURSES) NURSES - REGISTERED. Licensed Practical Nurses. General duty, 100 bed hospital expanding to 200. Near Loop & Lincoln Park. Non-rotating shifts. Evening & night bonus. Competitive salary, plus meal. Progressive personnel policies. — Call or write: HENROTIN HOSPITAL 939 N. LaSalle Chicago 10, 111. Phone MI 2-3500 . tastes like other beers • i * a * Wish they could! ■ , ■ , . ■ ; /1 ŠmaJfa AMERICA'« ONLY FIIiB-BREWED BEER mmmM PRI DELU ZA MIR — Visokošolka Betty Crowley iz New Londona, Conn., pomaga črnima domačinoma v Tanganjiki pri izvajanju programa ZDA v Afriki.