J eV, 4.	T №bl!anl v petek, 5. lannaila 1912.	Leto KL.
s i/ eija po pošti: m
i,a uelo leto naprej K 28 — pol leta h . » I3-— za četrt lete „ . „ 6-50 za en mesei „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo « 35--
V LJnb!ja-l na dom:
ga celo le o naprej . K 2V— za pol leta „ . » 12-— za četrt leta „ . „ в-— za en meseo » • » 2' —
1 iprairt preleman nesetno K KO
i" 1 i Inseratl:--i
Enostolpna petltrrata (72 mm): ■a enkrat .... po IS v sa dvakrat . . , . „ 13 9 ta trikrat ... . , 19 , ta večkrat primeren popoat.
Poslano In rekL notice:
noatolpoa petltrrita (72 mm) 30 vtnarlev
ml dan, isvsemftl eedeije ta praznika, ob &. ort popoldne.
H^r Uredništvo |e v Kopitarjevi nltot Štev. 6/1X1. Fokoplsi so ne vračajo; nelrankiraaa pisma se ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. —
Političen Ust za slovenski narod.
Opravnlštvo le « Kopitarjevi nltol Štev. S. ic* A v str poštne bran račun št 24.797. Ogrske poštne hran račun št 28.511. - Opravnlškega telefona št 188.
Shod zaupnikov S. L. S.
ki jih je stavila naša delegacija, so imeli namen, povzdigniti gospodarsko stanje našega ljudstva. (Odobravanje.)
Povzdiga živinoreje.
Stojimo na stališču, da je prvi vir dohodkov našemu kmetu živinoreja in da jc treba to povzdigniti.
Že leta 1907, je neki gorenjski poslanec predlagal stroge odredbe proti v t i h o t a p 1 j a n j u srbske živine in zahteval stroge odredbe pri uvozu tuje živine. Kako važna je ta stvar, se jS" pokazalo, ko so se meje deloma odprle za uvoz tuje živine, s tem se pa zanesla k nam kuga, ki je povzročila doslej že 200 milijonov škode. Ko se je šlo za podporo živinoreji, so naši poslanci sploh imeli tehtno besedo, zlasti poslanec Povše. Njemu je kot splošno čislanemu strokovnjaku bilo poverjeno poročilo o novi postavi zoper živinske kužne bolezni in o podpori za živinorejo, vsled česar bo prišlo na Kranjsko vsako leto 120.000 kron državnega denarja za povzdigo živinoreje. Iz naših krogov se je predlagalo, naj vlada vztrajno podpira izboljšanje planin, naši poslanci so se zavzeli za izboljšanje in o s u -šenje dolin po Notranjskem. Iz naših krogov se je predlagalo, naj se z odpravo carine olajša živinorejcem nakup krmil (zlasti koruze), naj oddaja država ž i v i ns k o sol za lastno ceno. Tik pred razpustom pa je sklenil po poročilu Povšetovem državni zbor važne ored-loge za nakup umetnih gnojil, semen itd. po znižani ceni in za izboljšanje travnikov in pašnikov.
V zadnjem zasedanju pa, ko so hotele vladne stranke samo sebi deliti, je vstal tudi član našega kluba dr. Korošec ter predlagal 10,000.000 kron za povzdigo živinoreje. (Odobravanje.)
Železnice in ceste.
Posebno pozornost so posvetili naši poslanci železnicam in cestam. Ko se je sklepala nova pogodba z Ogrsko, so dosegli, da se je z zakonom z dne 30. decembra 1907 zagotovila zgradba belokranjske železnice, ki bo stala 16 milijonov kron in za katero so sedaj dela razpisana in se začne še letos graditi. Zanjo sta si stekla največ zaslug dr. Šusteršič in Šuklje. Za to železnico je bilo treba treh nujnih predlogov. Vložili pa so se predlogi še za te-le železnice: Ljubljana — Idrija — Sv, Lucija, Polzela — Kamnik, Kamnik — Kranj — Loka — Žiri, Purkla — Št. Lenart — Ptuj — Brežice, Brežice — Novo mesto — Postojna — Štanjel, podaljšanje
železnice Gorica — Ajdovščina, Kočevje — Črnomelj — Vinica, ter za podržavljenjc dolenjskih železnic.
Izmed predlogov glede cest omenimo Gostinčarjev predlog, da se naj po- i državi cesta Logatec — Idrija, kar se je med tem zgodilo, Enak predlog se je stavilo za cesto Podrošt — Petrovo brdo, za ceste Luža — Črnomelj — Vinica, za cesto Grosuplje — Ribnica — Kočevje — Črnomelj.
Zavarovanje, dolgovi in davki.
Naši poslanci zahtevajo od nekdaj, da se naj zavarovanje zoper škode odvzame oderuškim židovskim zavarovalnicam in naj postane državno ali deželno.
Kmeta tarejo danes zlasti dolgovi in davki. Razdolževanje malih kmetij je od nekdaj v programu naše stranke in v državnem zboru sta to predlagala Povše in Grafenauer. Z e m 1 j i š k davek je v sedanji obliki krivičen, ker ga mora kmet plačati, tudi če ima zgubo pri gruntu. Zato se je predlagalo v državnem zboru od naše strani, da se naj zemljiški davek odpravi, oziroma pravično preuredi ter da se naj odpravi hišni davek od kmetijskih poslopij in odpiše davek od novo pogozdenih zemljišč, kar je zlasti važno za Notranjsko. Obenem pa zahtevajo naši poslanci, da iz-' gine še drugo hudo breme: notarijat, ki st: i:aj podržavi, kakor je predlagal dr. i Šusteršič, Da bo imel kmet več delavcev ! doma, so predlagali naši poslanci dveletno vojaško službo, ki se, kar je gotovo, z raznimi olajšavami kmalu vpelje. Dosegli pa so se tudi, kakor so naši poslanci vedno zahtevali, dopusti kmečkim fantom ob žetvi in košnji in podpora rezervistom in njih družinam. (Odobravanje.)
Vinogradniki.
Za vinogradnike so se naši poslanci tudi zavzeli. Predlagalo se je o d p i s d r - i žavnih brezobrestnih posojil, in naj bi dajala država vinogradnikom galico po lastni ceni.
Slovenski klub središče agrarnih akcij.
Lahko rečem, da pomenja kar se tiče zveze kmečkih poslancev v parlamentu, Slovenski klub središče delovanja za kmečke koristi. Za uravnavo hudournikov, regulacijo rek in namakanje zemljišč je bil v poljedelskem ministrstvu posebni od- i delek, ki je bil najbolj zanemarjen. V tem oddelku sta bila ie dva uradnika in trije inženirji, medtem ko jih je bilo drugod pteveč, da so se kar tepli za akte. Zaradi
'cga je izšla iz Slovenskega kluba akdja .i je stavil poslanec Povše pred'log, ki je bil podpiran od vseh poslancev kmečkih strank v parlamentu, naj se prispevek za melioracijski zaklad zviša in lestanovi poseben oddelek za melioracije;. (Odobravanje.)
Draginjsko vprašan?/®.
Govorniki S. L. S. so vedno, v parla« mentu in na shodih povdarjali, kako velika laž je trditev, da naš kmet odira mestno prebivalstvo. In danes spada že vest o argentinskem mesu med pravljice. Pokazalo se je sedaj, da jedo na primer Dunaj-čanje cenejše meso kot pa Ljubljančani. V draginjski debati, nadalje v zbornici in odsekih, kjer so govoril naši poslanci, se je pokazalo, da je draginje kriv velekapita-list, prekupci in karteli. (Tako je!) Dr. Krek je šel prvi v boj proti kartelom in izdelal je zakonski načrt proti kartelom, ki bo podlaga tozadevnemu delu v odseku. Kako bo pa zbornica sprejela ta zakon, je drugo vprašanje, kajti preveč poslancev je odvisno od velekapitala. Eno pa je dobro: Zastor se je dvignil in krivce poznamo! (Odobravanje.)
Uradniško vprašanje.
Tisti, ki so se prej pehali za uradni« štvo, so v odseku celo zadevo tako zavlekli, da morajo znova vse pričeti. Vstali so poslanci iz uradniškega stanu sami in rekli, da jc imel dr. šusteršič prav, kar je povedal o uradništvu. Mi imamo uradnikov preveč in državni uradniški ustroj je treba preurediti. To je dejstvo. Culi smo govoriti tudi vojnega ministra, ki je reke!, da se o molohu militarizma vse pritožuje, a nihče o molohu birokratizma, ki požre vsako leto 700 milijonov. Dr. Krek je v enem svojih govorov opozarjal tudi na eno stvar, da se namreč za vsako državno službo ljudje preveč vlečejo. Vsak kmečki fant, če le more dobiti kako službo pri železnici ali kjersibodi, zapusti dom, in vsako kmečko dekle, če le more dobiti kakega malega uradnika, ali koga, ki ima sploh pisano kapo, gre z doma, na gruntu oa noče nobeden delati. (Pritrjevanje.) Povem pa, da to ni prav.
Jugoslovansko stališče.
Iz Slovenskega kluba je izšel predlog o osvobojenju bosanskega kmeta, in dr. šusteršič je stavil predlog proti oderuški bosenski agrarni banki. Ako hočemo rešiti jugoslovansko vprašanje, moramo iti roko v roko s hrvaškimi, jugoslovanskimi kmeti, in to stališče tudi z vso doslednostjo zasledujemo. (Odobravanje.)
DELO S. L. S. . RŽ A VNEM ZBORU.
Poročevalec ~ržavni in deželni poslanec
E. Jarc
izvajam
Spoštovani zaupniki! Načelnik dr. Šusteršič je podal poročilo o političnem položaju v deželi Kranjski in na Dunaju. Moja naloga je poročati, kaj so Vaši poslanci delali na Dunaju. Poseči bi mi bilo do 1. 1907. nazaj, v delovanje prejšnjega parlamenta. Ne bom se spuščal v vse podrobnosti, označiti hočem le glavne točke, kar je tem lažje, ker nas informira o delu slovenske delegacije na Dunaju sproti naše vrlo časopisje. Smatram uvodoma za svojo dolžnost, da izrečem vsem onim, ki so nas podpirali potom časopisja, prisrčno zahvalo. Uspešno delo, ki se v javnosti najmanj vidi, vrše gotovo časnikarji. (Odobravanje.)
Za bedno ljudstvo.
Poslanci S. L. S. so vedno v prvi vrsti skrbeli za to, da se pomaga najprej ljudstvu tamkaj, kjer je najbednejše. Kar najbolj tare ljudstvo ob priliki raznih nezgod, je beda, ki nastane zaradi istih. Najbolj tarejo kmeta nezgode. Zaradi teh so poslanci S. L. S. vlagali v parlamentu v prvi vrsti nujne predloge. Iz velikega števila predlogov naj omenim najprej predloge zaradi uim (toče, suše, peronospore), povod-nij itd. Takih so vložili v prejšnji zbornici okrog 140, v sedanji pa tudi že par desetin. Reči moram, da kljub temu, da biro-kratizem ovira naglo pomoč, vendar delo ni bilo brez uspeha. Spominjam se 1. 1908., ko je bila huda suša in se je z državno podporo pol milijona kron razdelilo med naše živinorejce več sto vagonov sena po znižani ceni in se je s tem kmet vsaj deloma obvaroval škode vsled suše. Lani so dobili vinogradniki po prizadevanju naših poslancev po znižani ceni 48 vin. galico, dočim je stala pri trgovcu do 80 vinarjev. Doseglo se je, da se je razdelilo med ljudstvo, po toči oškodovano, mnogo krompirja, koruze, moke itd.
Tudi letos se je storilo, kar se je moglo. Dobilo se je 200.000 K za podporo prešičerejcem. Za to, kako se pa kake podpore razdele med posameznike, ne morejo biti odgovorni poslanci, ker je razdelitev podpor v rokah glavarstev in podobnih korporacij. Poslanci bi morali biti vsemogočni, ako bi hoteli to stran ugodno rešiti, — njihov trud gre v prvi vrsti le za izposlovanje podpore. Zbornica je tudi v zadnjem zasedanju dovolila na predlog člana našega kluba dr. Korošca 3 milijone kron za ljudstvo v bedi. Vsi predlogi,
3-13-33-39
Spisal P. Rebaut.
Riccardo Brancia jc strašno stavil v loterijo.
Recite Neapolitancem, naj vam razlože, kaj pomeni ta igra. Odgovorili vam bodo, da obstoji amba iz dveh, terna iz treh in kvalerna iz šti ih številk in da dobi tisti veliko denarja, komur je sreča lako mila, da zagleda v nedeljo zjutraj številke, katere je stavil v zaželjenem ledu obešene na tablici. Toda človek se postavi pred tablo, poškili postrani na številke, izvleče skrivaj listek iz žepa, se nakremži in — odide. Na jezo gre pit, če ima kaj idenar a. tam ga pa še opehari agent, 1a kupi celo »los« in upanje zopet ozeleni. Ko pa pride tisti dan, zav iska samo eden — drupi so prevarjeni.
R ccardo Brancia je poznal vsa !oimačenja in razlage, rele sanjske bu-ve je znal na pamet Dobro je vedel, 'a nomeni za glavobol št. 49, za zobo-bol 32, če koga boli trebuh 7, če bole »či 57, 2 ali 80 ua za katerokoli vnetje.
Poskušal je vse kombinacije; tiste, ki go že od nekdaj v navadi in ti.?te, katere objavljajo po časopisih oni, ki vedno stavijo in vedno izgubljajo. Preštudiral je vsa pravila loterije in leta in leta stavil najrazličnejše številke. Danes je n. pr. štel po mestu g baste, kolikor jih je naštel, tisto številko je stavil. Štel je bele konje, osle, stare babe itd. Dobil je trikrat. Dvakrat po 500 K in enkrat 8500 K za 2 K stave. Tistega dne je vsakdo, kdor je prišel ž njim v dotiko, mislil, da bo ob pamet.
Zgodilo pa se je, da je imel Riccardo Brancia čudne sanje. Šel je po cesti, pelje od Porla. Campuana na pokopališče, da bi pomolil na grobu svojih starišev. S težavo ee je pomikal po cesti navkreber; opoldansko solnce je vroče p ipekalo in močan veter je dvigoval oblake prahu. Umiral je od žeje, grlo mu je b.lo izsušeno, oči napol slepe od prahu, raz čelo mu je kapal vroč pot. Mimo je prišer mrtvaški sprevod, priprost bel voz. posut z neredno razmetanimi venci in svečami, spredaj in zadaj pa sta goreli po dve svetilki.
V vozu s a držala oče in mati v na očju majhno belo krsto, okrašeno s podleski, telohi in pomladanskim žafranom. Goreče sveče v njunih rokah
je ošabno preziralo opoldansko solnce s svojo ostro svitlobo.
Riccardo je stopal dalje proti pokopališču. Ko se je ozrl nazaj, je zazrl še dva mrtvaška sprevoda obstoječa iz nekoliko voz. Eden izmed mrtvaških vozov je bil prevlečen z rdečim žametom z zlatimi franžami, drugi zelen z
i umenimi franžami. Konja sta bila čezinčez pokrita, da so se videle le oči skozi okrogle luknje. Sprevoda sta se naenkrat začela pomikati hitreje. Zadnji je hotel prehiteti prvega, prvi pa mu ni hotel za nobeno ceno pustiti prvenstva. In šlo je v diru po prašni cesti. Iz vozov so se pokazale glave in vsaka stranka je bodrila kočjaža. In šlo je v galopu kakor za stavo. Koči-jaža sta pokala z biči in vdrihala po konjih — zaviti v oblak prahu so dirjali vozovi mimo Ricca da. Ta pa se ni brigal za ta prizor; njega jc le že„'alo. Zavil je v bližnjo krčmo in naročil steklenico sodavode. Da bi sc skril pred pekočimi solnčnimi žarki, je sedel v hladno utico. Prinesli so mu steklenico. Z nožem je odstranil zamaho, izpil par požirko/, nato pa je potepnil prt z mize in ga s s'eklenico vred vrgel po tleh. Z nožem pa je začel nekaj krarai po mizi, čudna znamenja---morda črke —---ali morebiti številke.
Teclaj se jc Riccardo naenkrat prebudil. Številke?---Celo dopoldne
jc mislil na to. Da bi se le mogel spomniti onih številk! Mogoče bi bila amba, ali celo terna, kar so mu na tako čuden način razodcle duše rajnkih staršev iz paradiža!
Toda zaman. Kljub vsemu trudu sc ni mogel domisliti, katera znamenja je začrtal na ono mizo. In to ga je skoro pripravilo v obup.
Sklenil je, da se poda na pokopa-lišie. Mogoče mu dragi rajnki razodc-nejo skrivnostna pota sreče? Saj imamo veliko zgledov, da so prišli mrtveci z živimi v dotiko. Konečno ga pa tudi nič ne stane, če stori par korakov. Saj se noče osmešiti, na pokopališče gre le kot ljubeči sin, da pomoli na grobu svojih staršev.
Napravil so je torej na. pot. Žago« mazelo mu je po kosteh, ko je na polovico poti srečal pogreb malega otroka. ---
Ko je ko akal četrt ure naprej, s<> je ozrl in v daljavi za seboj je videl oblak prahu, že je mislil, da mu bo zastalo srce! Dva mrtvaška voza, eden poleg drugega, eden zelen in drugi — sveti križ božji — drugi rdeč! Riccardo je čutil, da omedleva, nasloniti so jo moral na zid. Slučajno jc bila zu tom
DELO S. L. S. V DEŽELNEM ZASTOPSTVU.
Deželni odbornik dr. E. Lampe
nastopi burno pozdravljen in govori:
Cenjeni zborovalei! Liberalci niso z nami prav nič zadovoljni. (Smeh.) Grize jih, ker no nastavljamo liberalnih uradnikov; teh pa je že drugod dovolj in jih zaradi tega tudi no bomo. (Smeh iu pritrjevanje.) Dalje se jeze, ker hoče deželni odbor povsod napravili red, tudi v občinah in cestnih zastopih, kjer imajo besedo liberalci. Seveda, ker hočemo imeti red, nus liberalci napadajo in ker ljudstvo spoznava, kdo ima prav, prehajajo občine in razni zasiopi v roke pristašev S. L. S., katerih večina je že v njenih rokah. (Odobravanje.)
Ogledal sem si sam, po raznih deželah deželno gospodarstvo in reči moram, da je danes kranjska deželna uprava prva v Avstriji. (Odobravanje.) Pa idimo dalje k raznim poglavjem in včasih tudi po glavah. (Smeh.)
Javna varnost.
Mogoče še ni znano, da plačuje dežela za nastanjevanje orožništva po deželi 58 500 K na leto. To poglavje jc zlasti zanimivo zato, ker izvirajo iz bremen tudi gotove pravice. Koliko pritožb pa čujemo o orožnikih od strani županov. Umevno je, da mora biti zato, ker dežela plačuje za orožništvo, na razpolago orožnik županu za javno varnost. Zgodilo pa se je dostikrat, ko je hotel župan napraviti red na kakih shodih, da sc je orožnik uprl županu. (Res je!) V najskrajnejšem slučaju imamo sredstvo, da črtamo izdatek za gotove orož-niške postaje ako se ne spremene razmere. (Odobravanje.)
Gasilstvo.
Deželni odbor podpira tudi, kakor znano, gasilna društva. Razne zavarovalnice plačujejo po postavi za to 2 odstotka, po novi postavi pa bodo 3 odstotke od zavarovalnin. Deželni zbor pa je sklenil postavo, po kateri dobe podporo gasilna društva, ki so potrebna, in tudi občine, kjer ni gasilnih društev, da si nabavijo gasilno orodje. Za leto 1911. se denar gasilnim društvom ni razdelil, ker hoče deželni odbor poslati vsom županstvom in gasilnim društvom okrožnico, na podlagi katere morajo občine poročati o ondotnih gasil-stvenih razmerah in gasilna društva poslati izkazila o svojem poslovanju in denarnem stanju. Z ozirom na ta porodila sc bode za leto 1912, razdelilo 10 tisoč kron.
S
Zato pa zahtevamo od učiteljstva, da stori svoje, da se uči sadjerejstva, umnega kmetijstva itd., da vzorno goji šolsko vrstove, in da tako pomaga kmečkemu ljudstvu s poukom. Tukaj je listi vir, pri katerem si lahko izboljšajo plačo. (Odobravanje.) Tistim, ki za vzgojo kmečke mladine res uspešno delajo, tistim je dežela pripravljena dati j odškodnino za njihov trud. Deželni ■ zbor je sklenil v svoji zadnji seji, da sme deželni odbor po previdnosti nakazati učiteljem do 25 odstotkov doklade. Mi se bomo pri tem ozirali na' to, ali kdo zasluži ali ne, in v tej zadevi se bo deželni odbor obračal za svet v prvi vrsti na svoje župane. (Odobravanje.) Podpirali bomo tudi gospodinjsko šolstvo. Zidali seveda ne bomo kakih zavodov, pač pa prirejali kakor doslej gospodinjske tečaje, za katere nam je ljudstvo zelo hvaležno. (Odobravanje.)
Deželna kultura.
V	prejšnjih letih sc ni izdalo za deželno kulturo skoro nič. Deželni kulturni zaklad je imel edini dohodek samo od lovskih kart. V letošnjem letnem proračunu pa je nakazanih pol milijona kron za povzdigo kmetijstva. S t<jm denarjem sc bodo v prvi vrsti prirejali kmetijski tečaji, in priredil se bode tudi en živinozdravniški tečaj. Sedanja živinozdravniška služba ni za kmeta. Zivinozdravniki so dandanes samo policaji, ki pazijo lo na nakladanje in iz-kladanje živine z vagonov. Da bi v tem oziru odpomogli našemu ljudstvu smo sklenili prirediti živinozdravniški tečaj na Vrhniki, na katerem naj bi se naši mladi živinorejci učili pomagati živini v prvi sili. In kaj so sklenili žvinozdrav-niki? Da nihče izmed njih ne uči na tem tečaju. Končno smo dobili živino-zdravnika, ki bo učil na tern tečaju. A ko so to brali v časopisih, so se splašili v poljedelskem ministrstvu in nam pisali. kaj nameravamo. (Dr. Šusteršič: To. kar bi sami morali storiti!) Mi jim nismo odgovorili nič druzega kot to, da nameravamo poglobiti samo znanje naših živinorejcev, a živinozdravniki naj si pripisujejo sami sebi. ako ne vživajo onega zaupanja med ljudstvom kot bi ga radi. Tudi pri deželni vladi so silno pridni kadar gre za kakšno živinsko zaprtij o okrajev, kadar se pa gre za pomoč, seveda te pridnosti nikjer ni. (Pritrjevanje.)
V	slučaju bede dežela ne more pomagati s svojimi sredstvi. V vseh takih slučajih se naj prizadeti obračajo do vlade in državnih poslancev.
Narodne pravice.
Očitajo nam nasprotniki, da so nam narodne pravice deveta briga in zlasti t&kozvane Elsnerjeve jezikovne odredbe. Te jezikovne odredbe pa gredo nazaj do moža, ki je bil zvest pristaš narodno-na-predne stranke. Koliko resnosti ima na-rodno-napredna stranka pri tem svojem vpitju, kažejo zadostno interpelacije njenega poslanca dr. Ravniharja in njegov vstop v viadno večino. Z disciplino v našem klubu pa moremo dovesti vlado do tega, da avstrijskega problema ni konec že pri Spielfeldu. V zadevi laške fakultete so pokazali naši poslanci dovolj, da si znamo priboriti ugled in veljavo. Naše delo je smotreno in Slovenci smo danes že tako močni, da ni treba, da bi prenesli vsako klofuto. Glede obrambe narodnih pravic pa naj daje narodno - napredna stranka nauke sebi in svojemu poslancu. (Odobravanje.)
Podrobno delo.
Sami veste, da da silno veliko opravka podrobno delo, zlasti velike vodovodne akde, regulacije rek, hudournikov, vodovodov, cest itd. Da morejo državni poslanci tozadevno delati z uspehom, je zasluga dejstva, da nastopajo vedno v soglasju s kranjskim deželnim zborom. (Odobravanje.)
Naši nasprotniki.
Že v prejšnjem državnem zboru so svobodomiselne stranke skušale pričeti s kulturnim bojem. Spominjam le na znano Wahrmundovo afero. Po dunajski zmagi pri državraozborskih volitvah pa je mislilo svobodomifcelstvo, da je na konju. In raz-koračil se je pred kratkim v parlamentu neki Malik, ki ne slovi vsled ničesar drugega kot pasjega biča ter je predlagal zakon o razporoki. Ako bi sc sprejel, bi bil to atentat na svetinje našega naroda. (Burno pritrjevanje.) Vi ste nas jzvolili zato, da zastopamo naše gospodarske in narodne pravice, pa tudi pravice katoliške Cerkve. (Viharno odobravanje.) Zato je umevno, da smo glasovali vsi soglasno proti. Toda poslanec dr. Ravnihar, zastopnik liberalne stranke, ki je tako »katoliško napredna«, je glasoval za razporoko. Značilno. Naši liberalci imajo sploh posebno taktiko. Kakor enkrat upijejo, da so pridni katoličani, tako tudi drugič nastopajo proti najsvetejšim stvarem katoliške Cerkve. In sedaj snujejo tudi tri stranke: eno za meščane, eno za kmete in eno za delavce. V vodstvo stranke za meščane so že izvolili polovico advokatov iz Ljubljane, za kmete so ustanovili kmečko stranko, za delavce pa stranko šele snujejo. Tako bodo naredili iz ene stranke tri, iz enega sleparja tri. (Smeh.)
Ljudstvo zaupa S. L. S.
Naše ljudstvo pa nam sme zaupati in to zaupanje je pokazalo tudi pri volitvah. Ni malenkost, ako lahko rpčemo v državnem zboru: Razpustite nas, kadar hočete, mi imamo za seboj četo zvestih v o 1 i 1 c e v! V našem klubu je 27 slovenskih in hrvaških poslancev in za temi stoji 130.000 volilcev. To je armada, ki kaj zaleže. (Odobravanje.)
Pošteno je vršila slovenska delegacija v državnem zboru svojo dolžnost in ima zato tudi mirno vest. Prosim vas samo, da ji ohranite zaupanje tudi v bodoče, ko bo tudi nadalje vršila svojo dolžnost v težkih razmerah za gospodarski in narodni blagor dežele in kmeta. (Burno odobravanje.)
zidovjem skrita gostilna. Veliki lepaki so naznanjali, da se tu prodaja vino, pivo in soda voda. Komaj se je upal Riccardo prepričati, ako se nahaja pri gostilni tudi utica — toda konečno se mu je posrečilo. Za Boga! Lopa! Utica! Srce mu je močno bilo. Bled kakor smrt se je bližal utici.
»Kaj želite, gospod?« ga vpraša oštir, ki je prišel za njim. Riccardo je grozno zavpil, kazaje na mizo v utici, na kateri so bile zarisane sledeče številke:
3 — 13 — 33 — 39 — 3 . . . srečal je tri mrtvaške sprevode !
13 . . . ta številka pomeni mrtvaški voz!
33 . . . žeja!
39 . . . miza!
Prevzet, kakor da bi mu naenk-at odpadla z oči usodna mrena, je pokleknil Riccardo v prah pred oštirjem in z jokajočim glasom govoril ave svojemu rajnkemu očetu.
Potem je zdirjal domov, kar so noge nesle, po vseh žepih zbral denar, kolikor pa je še imel in je zastavil vse na tnko čuden način razodeto kva-terno.
Od takrat je peteklo 12 let.
Tn skozi 12 let stavi Riccardo — :i vspeha — 3 — 13 — 33 — 39.
Danei je Riccardo cestni pometač,
Odkod primanjkljaj v deželni blagajni?
Najbolj tarejo deželno blagajno izdatki za zdravstvo in šolstvo. Stroški za zdravstvo znašajo okroglo en milijon. V tej zadevi postopamo zelo previdno in ne kot v sosednji deželi štajerski, kjer na pet milijonov proračunano deželno bolnišnico zidajo že eleset let in stane sedaj že 15 milijonov.
Šolstvo nas velja že okroglo dva milijona na leto. Nihče ne more reči, da je dežela šolstvu sovražna; veliko novih razredov se je za časa našega deželnega odbora odprlo. Toda mi moramo z vso pravico zahtevati, da Šola tudi ustreza ljudskim težnjam. Treba bo spremeniti državni ljudskošolski zakon, da sc ne bo mladina za vse prej vzgajala, samo za kmečki stan ne. (Odobravnje.) Mi spreminjamo doma kolikor moremo, toda, če nam ne dajo nove suknje, moramo krpati staro.
Dolfe u škripceh.
»No, no, no, Dolfe! Kua pa ti tku mošk?«
»Nč, pust me pr gmah! J ost sm jezen nate!« zaderu se je gespud Ribnikar name, ke sm ga naguvuru pred iblan-ska pošta. In kar naprej je tou j t mera mene, kokr de b me na puznou.
»Na u nč, Dolfe! Tku se pa nisma zmenila. Jest čm vedet, za kua s name jezen, kc t nism še nekol nč iiudga na-redu,« in putegnu sm ga za mkau h men, de ie tri štedente, kc sa pred po-
Zadružništvo.
Milijoni in milijoni so naloženi v zadružništvu, zato moramo varovafti svoje zadružništvo. Liberalci so nas najbolj napadali, ko smo odločili deželni vseučiliški zaklad kot brezobrestno posojilo Zadružni zvezi in določili 2 milijona garancije za isto. Ko je pred nekaj meseci završalo v Nemčiji, da nastane med Nemčijo in Francosko vojna, so na Nemškem propadli veliki denarni zavodi, ker niso imeli na razpolago denarja za takojšnja izplačila. In pomislite le, ako bi nastala med Avstrijo in Italijo ali Srbijo vojska, kako bi liberalci v takem slučaju zagnali hrup, češ, ta in ta zavod ni varen. Da se ognemo takim dogodkom, smo podprli naše zadružništvo, vsled česar so lahko ljudje brez skrbi. Stvar »Glavne posojilnice« ni še končana, sedaj se šele razvija. Glejmo, da v naši organizaci-
šta zjale predajal, skori pu tleh pre-bniu.
»Naredu m nis nč, pa lohka b narodu ---«
»Oho! Za tist, kar b kdu iohka naredil, pa ni narodu, še judi nč na daja! Kar naraunast m puvej brez ukulstau, za kua s jezen name!«
»Sej jezen, glih nism; tu na morm reči; ampak fržmaga se m pa tku ud tebe, de sm s naprej uzeu, de le na um nekol več pugledu, pa če b se iz nusam u tebe zaletu.«
»Tu jo že use lepu, ampak jest Čm vedet, kua. se t tku fržmaga, de s s naprej uzeu, de me na uš več pugledu! Jest čm tu vedet in te na pestim preh iz rok, de m puveš!«
»Pust me no in nekar me tku na uleč. Sej m uš še sukna strgu.«
»Tist je men use glih! Kua se uš za ta toj rekelc tku bavu, ke se še gespud dohtar Zaje na buji za sojga, ke je dau desetkat tulk zajnga kokr ti! Puvej m preh, pol te um pa spustu, preh pa ne, čc se na glava pustauš.«
»Udkar sm oberredehter ud »Dana«, sm s naprćj uzeu, de na um iz nubelimu več guvoru, ampak um dau use pismen ud sebe. Astn putrp, pa »Dan« pridn ber, pa uš use zvedu!«
»Pena z luč, Dolfe! Ce jc lep dan, ga je že člouk veseu, ampak tak »Dan«, kokr ga uš ti naredu, prmcjš, tak
ji ne bo kaj podobnega kol pri tem г vodu. Liberalci niso na to pazili, za je danes liberalna organizacija in 1ц ralno zadružništvo strgana cunja.
Povzdlga živinoreje.
Za nakup plemenske živine jej že mnogo denarja v tujino. Začeli si skrbeti za to, da se plemenska živi vzgoji domu in zato smo začeli д movati tudi teleta, da imajo kmetov; ci večje veselje za vzgojo plemenske vine. Tudi v tiste kraje, ki so bili j prti zaradi živinske kuge bomo pri premovat teleta takoj v zgodnji pom di. Tako bomo delali tudi pri preši1 in tudi na drobnico se bomo oziri kjer bo to primerno. (Odobravanje.
Podpirali smo in bomo tudi vin stvo, ker se držimo gesla: Vino iz žolč, denar pa notri. Istotako velja di za sadjarstvo."
Za izboljšanje pašnikov smo pol zali dobro voljo, a. imamo vezane r< od vlade. Tozadevno poslovanje je ko zapleteno, da moramo na vsak i "in zahtevati od poljedelskega mi strstva, da se izboljšanje pašnikov planin izpeljuje na krajši način.
Kar se tiče Vodne, preskrbe, mo rao reči, da smo tozadevno že ja mnogo storili na Gorenjskem in ti Notranjskem, v manjši meri pa dos na Dolenjskem. Toda tudi tu se ukrenilo potrebno.
Povdariti moram i udi veselo d st-vo, cla deluje c. kr. kmetijska druž edina kmečka stanovska korporaci v sporazumu z deželnim odborom dolžnost vsakogar je. da to podpii Kmetijska družba šteje sedaj nad 15 soč članov, med katerimi je ogrom večina naših pristašev.
Trgovina in obrt.
Pravijo, da se doslej za trgovi iii obrt nismo dosti brigali. Toda, l .ie ustanovil slovensko- trgovsko šol Ljubljani? S. L. S. Upamo, da se iz šole razvije šo močnejša, ki bo ira pomen za ves slovanski jug, kajti delamo sistematično na io da povzd nemo Ljubljano ne samo kot glav mesto Kranjske, ampak do glavni mesta Jugoslovanov.
Ustanovili smo obrtno pospešev ni zavod, v deželnem proračunu je daj nakazanih 88.000 K za podpi obrtništva. Iz tć vsote podpiramo t\ razne obrtne zadruge po deželi. Dl nostliaše stranke pa je, da tudi trJ sko in obrtno zbornico spravimo v; tabor, da se bo moglo še uspešnejše lati za povzdigo kranjske trgovine obrti. (Odobravanje.)
Ne male važnosti za trgovino obrt pa bo tudi novi cestni zakon, 1 je jasno. Prva. tri leta bodo plače\ stroškov za ceste cestni okraji dve t in i, dežela pa tri petine, ičez tri 1 pa bo plačevala dežela Iri petine, okraji dve petini. Zu napravo no cest pa prevzame dežela 50 odstotk Opozarjam na okrajne cestne zasto da bodo v bodoče imenovale občine nje svoje zastopnike. Vsaka občina imela v cestnem odboru enega zasti nika.
Dolgovi.
Vsem je znano da zapravljamo i lijone. (Smeh.) Dr. Tavčar je govoril shodih, da smo jih Zapravili že 6, E nikar 10, a nekje na Dolenjskem se govorilo, da smo enajstega že na? Dolgove ima dežela iz leta 1888., koi še stranke sploh še ni bilo. Takrat
»Dan« jc pa. ta nar bulš. če ga člo1 prespi. Pa dc prideva enkat du kon
i. pravem še enkat iz lepa: puvej kar m maš za. pil ved at, Če ne---.<
»Oh, kuku s siten. Pope! Sej pravm, de s m fržmaga, ke m nis i kol puvedu, kuku se. mam u deželni zbore zadržat. Use sorte svete s m < jau, de b m pa kerkat reku: Dolfe, ke uš pršou u deželn zbor, drž jezic za zi mi, ruke pa lepu na klop, pa u use dc zate vn izpadi; o tega m pa nis ne! reku in kulk b m sramote prhranu, b me kerkat tku puduču----.«
»Sej b t tu d tu puvedu, če b m< kerkat prašu, kuku in kaj.«
»Pepc, dej s dapuvedat! Kuku morm jest kot deželn puslanc tebe tacga prašat? A na veš, dc b se m loli krave smejale, čc b jest tebe prašu, 1 ku nej sc zadržim u deželnem zbore, s lohka ja sam zamerku, de hodni kok zamišlen ukul, udkar sa me zvu pa b lohka prstopu h men in me p' uču. Scvede 1) se jest iku delu, kokr use tu tud brez tebe vem, ke tu b 1 ptid moja puslanska častjo, de h ker prou dau in se pnslu ud nega puduč\ Prou h m pa le pršlo, če b me pudu in velik sramote b m pršparu.«
»Loj ga no! C.c te je blu sram ur prašat, kuku se maš u deželnem z! zadržat, b pa hausmnjstra u deželn dvorco prašu, uredil s šou h sej.
ffike novice.
t Pe'indvajseUetnlco službovanja v tukajšnji predilnici je obhajal pred nekaj jasom prediln:ški mojster g. Jurij Schweiger, posestnik in novoizvoljeni občinski odbornik S. L. S. Našemu vrlemu somišljeniku kličemo: Na mnoga
leta!	.„ ,
t Hraa'lnica In posojilnica s sedežem v kaplaniji je imela v letu 1911 vlog 117 -433 K 34 h, dvignilo se je 70 tisoč 816 K 5 h, torej je bilo vloženega več 46 617 K 29 h nego dvigov. V rnino-lem letu je bilo 32 028 K 92 h več vlog, nego v letu 1910, kar priča o zaupanju, Ivi ga ima občinstvo do naše hranilnice in posojilnice. Prometa pa je bilo nad 400.000 K.
t Brezalkoholni o ddelek se je otvo-fril v gostilni gospe Bahan na Skali. .Obiskovalcem gostilen naj topleje priporočamo ta oddelek, kjer se dobe po ceni zdrave, neškodljive pijače. , t Nekaj številk iz leta 1911. V naši ,župniji je bilo rojenih 134; umrlo jih je 109, med temi 50 dojenčkov; poročenih je bilo 25 parov, oklicanih 32; obhajan-cev je bilo 31.000, cerkvenih govorov je
bilo 185.	.
t Skioptieno predavanje srno imeli i zadnjo nedeljo v društvu Sv. Jožefa. G. 'kaplan Cadež nam je pokazal krasno (barvane sliko o rojstvu Gospodovem, ki so jih izdelali najslavnejši umetniki. Vmes pa so prepevale društvene pevske lepe božične pesmi. Predavanje je j bilo zelo dobro obiskano. — Jutri na praznik bo ob 5. uri popoldne zopet I skiopiiojo predavanje. Videli bomo eno najlepših laških mest, ki je bilo nekdaj avstrijska last, namreč Benetke. Vstopnina navadna.
t Božiču? co priredi ženski odsek firuštva Sv. Jožefa v nedeljo, dne 7. t. m. podpornim članicam na čast ob 5. popoldne. Predstavljala se bo ljubka božična igra »Pastirci in Kralji«. Poleg petja bo prvič svirala domača godba na pihala. Godci so člani društva Sv. Jožefa in nastopijo ta dan prvikrat javno.
t Sknpina Jugoslovanske strokovne zveze se tudi pripravlaj za igro. igrali bodo humoristično igro »Cigani«. — Vpisuje se lahko v to organizacijo vsak torek po predavanju, ki je ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. — ^rlhodnje predavanje bo v torek ob uri zvečer.
Idrijs&e Device.
i Obrtno šolo v Idriji želi naš poslanec Gangl, in to na deželne stroške. Ker vemo, da bode po svoje poročal na shodu in udrihal po klerikalni stranki, ki ne privošči razvoja ljudstvu, zato naj tu pojasnimo vso zadevo o naših fantih od 14. do 17. leta, ki naj bi obiskovali pouk v kakem obrtu. — Dve leti je minulo, odkar je bil tu sekcijski načelnik ministrstva za javna dela, g. Homan. Ogledoval je rudniške naprave in obiskal tudi gospodinjsko šolo, katera se je. po njegovem vplivu tu ustanovila. Ob tej priliki se mu je tudi raz-odela želja, naj bi ministrstvo tudi kako šolo za mlade fante o tvorilo. Zapu5čaio šolo z izpolnjenim 14. letom, a pred 17. letom ne sprejmo nobenega v delo k rudniku. Moška mladina nima v tej dobi nobenega dela in nobenega pouka za kako obrt. Drugod si lahko pomagajo z delom na polju ali pri kakem obrtu, a v Idriji tega ni, pač pa potrebuje rudnik nekatere rokodelce in prav lahko bi jih sam izvežbal in drugim dal tudi priliko, da bi si lahko potem kje drugod kruha poiskali, ako bi ne bili sprejeti v jamo. Sekcijski načelnik je pozdravil to misel in obljubil, da se nad kletijo pivovarne napravi velika delavnica. Tako bi bilo za mlade fante preskrbljeno, kakor se je tudi za deklice omislila praktična gospodinjska šola. — Čakamo nekaj mesecev, da se naprava omisli — kar nas presenečijo z novico, da se ne bo delavnica otvorila, pač pa na istem prostoru napravila velika dvorana za shode ali za kake veselične prireditve. Načrt je romal na Dunaj v potrjenje, stalo bi vse le 50.000 kron. Kdo je našo direkcijo napotil na to misel, nam ni znano, gotovo ie le to, da od naše stranke se to ni zgodilo, saj je njen član toplo priporočal obrtno šolo za ru-
darske sinove. Preden so pa na Dunaju kar 50.000 kron za plesno dvorano dovolili, so pregledali razmere v Idriji. Dokler Didič še ni sam zgradil hotela z veliko dvorano, bi bila stvar imela še kaj smisla, a sedaj, ko ima vsaka stranka na razoo-lago elegantno dvorano v privatni gostilni, pač ne kaže delati konkurence s tako ogromno svoto. In tako je odpadla obrtna šola in erarična dvorana. Sedaj tirja v deželnem zboru naš poslanec, naj dežela gradi obrtno šolo, ko smo jo od strani ministrstva izgubili. Rudnik ima pol milijona dobička od Idrije in ta po takih spletka-rijah noče vpeljati obrtne šole, zato naj jo pa dežela otvori, ki ima trikrat toliko primanjkljaja. Ni čuda, da so naši poslanci bili proti temu. Naj bi raje naši nasprotniki ne kazali oovsod tiste zagrizenosti, in kedaj bi se bilo že kaj storilo za naše fante! Tako pa samoglavnost nekaterih uniči vse lepe načrte, ki se niso v njih glavi rodili. Trpi pa radi tega vse prebivalstvo našega mesta.
\a dobro žftna kavo.
ofroSk® moka. oblah in drugi izdelki edino .svoj® vrste. Časopb „Domači Prijatelj!'- Zahtevajte cenik.
Novi brevir. Častili duhovščini se naznanja, da novi brevir še ni izšel. '>Typog aphia Vaticana« v Bimu dotis-ka v kratkem vzorec, ki pa za praktično porabo ne bo tako primeren kakor izdaji, ki se bota takoj na to tiskali v Belgiji in Reznu. Meseca februarja ali marca pa bo brevir že na razpolago v Katoliški Bukvami.
Ko bo brevir dotiskan, bo Katoliška Bukvama, ki je s »Typog aplva Vaticana« ter z drugimi tozadevnimi založniki v nepretrgani in neposredni zvezi, preč. duhovščino o tem takoj ob-Aestila ter razposlala tiskovne vzorce.
Psalterij po novem brevirju je pa že sedaj na razpolago; s pomočjo psal-terija se lahko moli novi brevir pod upo abo starega brevirja.
Napoved o osebni dohodnini bo treba tekom tekočega meseca podati davčnim oblastem. Ob tej priliki opozarjamo vsakogar, da se ravna po navodilih knjižice: »Ž u n , Osebna do hodil i n a«. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 4896, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. upr. sodišča in raznimi vzorci, ki stane 1 K 20 vin., s poštnino 1 K 30 vin. ter se dobi v Katoliški Buk.ami v Ljubljani.
Pri sestavljanju osebno-davčne napovedi, ki se mo a v teku meseca januarja predložiti davč. oblasti, bo ta knjiga vsakomur izborno služila. Olajšala t'0 delo in prihranila s svojimi praktičnimi navodili marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomur so znane določbe g'ede dovoljenih odbitkov, katerih v napo.edi ne upošteva in zato ni deležen gotovih olajšav.

i!
!Ш
taačra iztta
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin
lil, mm Шои, Plana
ijostJ. Prešernova ulica št. 4.
6334 Popravila točna in ce-:o. 215

ezmio JCma-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6
vsio oillftovanie in častni toplem :t zlati kolajni.
Povzroča slast do ledi, o' repča •živce, zboljša kri in je re-konva escaniotn in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Ш Szf&criil вкнз.
. v*. икаЕЗВЈЕШИшнгиип шавааивш VoSKrat odlikovano.
i^fS Kađ 1Ш zdravniških ssriisvel.
J, k. in kr. dycrni dobavite]]
_______TBST-Barkov.je.
vb EBS' SHHHlHSlES-iEiišHSr.SS
I D i z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez
Veljavni vozni listek ali šifkarto za vse razrede francoske linije, dobiš edino le pri
3519
oblastveno potrjena pisarna v L|ubl]axii, Dunajska cesta
nasproti gostilne «Pri Figovcu».
............. ђгг0рпгпј|4ј ">«■—». i i. u.
*Ln Provcnce>, «La Savoie>, <La Lorraii e», «L i Touruinc«, «Rodiambeau>, <Le Cikago».
Vozni listek (Schifkarte) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja ]
voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov
===== Vsa pojasnila istotam radovoljno in brezplačno. =====
iz Koroške.
Nastavi jen je nemških duhovnikov na slovenske župnije.
»Slovenec« je prinesel v št. 294. 1. 1. pod naslovom: »Po nevarni poti« med drugim tudi sledečo pritožbo: S Koroškega prihajajo zadnje čase tudi kar se cerkvenih zadev tiče, za Slovence kaj malo vesele novice. Na fare in kaplanije, ki so bile doslej vedno v oskrbi slovenskih dušnih pastirjev, se nameščuje nemška duhovščina, med katero prevladuje čedaljebolj nemškonacionalna struja ... Mi zelo obžalujemo, da so merodajni krogi v Celovcu na to pot krenili. Saj cerkvena oblast je bila do zadnjih časov nasproti koroškim Slovencem kolikortoliko pravična, zdaj pa se napoveduje Slovencem tudi s te strani krivica. Vprašanje zaradi matrik ... itd.
Člankar, ki se nad cerkveno oblastjo huduje, da se nastavlja na fare in kaplanije, ki so bile doslej vedno v oskrbi slovenskih dušnih pastirjev, nemška duhovščina — dela s tem očitanjem cerkveni oblasti, to je knezoškofijskemu ordina-riatu, krivico. Člankar gotovo ni Korošec, in ako je, tedaj ni duhoven, ampak lajik, kateremu so sedanje zares žalostne razmere v slovenskem delu krške škofije neznane. Ko bi namreč vzel v roke šema-tizem za krško škofijo in se poprej natanko prepričal o številu praznih slovenskih kaplanij in župnij na Koroškem, kakor tudi o številu sedanjih slovenskih kapela-nov, in kje so ti nastavljeni — bi gotovo onega očitanja ne zapisal in rekel: »Tega pa zares nisem vedel, da je pomanjkanje slovenskih duhovnikov na Koroškem tako veliko!« Iz šematizma duhovnikov za Koroško je razvidno to-le: Izključno slovenskih kaplanij je ta čas praznih 35, kaplanij na dvojezičnih župnijah, postavim v Št. Rupertu pri Celovcu, v Šmohori, La-budi itd., je praznih pa 8. Treba je pa slovenskih kaplanov tudi drugod, n. pr. pri stolni in mestni fari v Celovcu, v Beljaku, Trbižu itd. Kar pa zadene izključno slovenske župnije, ki ta čas nimajo dušnega pastirja, jih je skupno 20. — Dopisnika, ki se v dotičnem članku nad cerkveno oblastjo huduje, češ da na slovenske župnije in kaplanije pošilja slovenščine nezmožne župnike in kaplane, bi prosil, naj sporoči knezoškofijskemu ordinariatu, na kak način bi dobil toliko slovenskih duhovnikov, kolikor jih treba za vse ta čas vakantne slovenske fare in kaplanije. Knezoškofijski ordinariat mu bo za naznanilo gotovo hvaležen in bo od njega imenovane razpoložljive duhovnike takoj po njegovi želji de-kretiral. Knezoškofijski ordinariat je vsak čas pripravljen, pravičnim in mogočim zahtevam koroških Slovencev ustreči ter slovenskim vernikom poslati slovenske dušne pastirje. Morebiti pa imajo knezoškofijski ordinariati v Ljubljani, Gorici in Mariboru slovenske duhovnike na razpolago? — Naj jih takoj pošljejo sem na Koroško in nemudoma se bodo nastavili na mnogih sedanjih slovenskih vakaturah. Tako tudi samostani v ljubljanski, goriški in lavantinski škofiji, ako iinajo preveč slovenskih redovnikov, naj jih pošljejo sem na Koroško in tudi njih bo tukajšna cerkvena oblast jako vesela in brez mude na prazne župnije in kaplanije poslala in kot dušne pastirje nastavila.	— i —
Brzojavko: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.

pr-iv.
Teieion št. 41
Splošna prometna banka podružnica
Cjntrala na Diinan,- Ustanovljena 1864. - 29 pilražnlc. IfosaJ тагДОп tra - Petra cesta. Deta&d kapital In ržscrve 52,000.000 Iren.
Preskrbovanjo vseh bankovnili transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilno knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahkn dvigo vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanjo (depoti) vrednostnih papirjov in posojila nanje.	399У
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodaja, nje deviz, vaiut in tujih novrev. — Najcmodaja varnih prodalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
Ustmona ln pismena pojasnila in nasveti o vsih v bančno stroko spadaiočlh transakcijah vsakdar brezplačno. Stanje dnarnih vlog na hranilne knjižico dne 31. novembra 1911. K 68,5»2.200.
■ I ■ Minili ■1ММИММИИДМИИДИ——
ter trgovina-зеа
v prometnem kraju. — Poizvo so Poljanska jesta štev. 3.	3508
Proti katarom
10 plinih organ v, pri nahodu, hri-pavoati ш vratnih oteklinah idrav issu priporoćau» ]в	38 12 П.
ШШШ:
alkalična kislina
^ter» se a vspi&oin rabi sama ali poni 4»na z trorkim mlekom.
Ta rai'orazrapljaioče, osvežujoče in pomirljivo Hehne, pospešuje ločitev sleza iD se v tach p 11- •' b	dnbro obnese
Ferle za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Hiša je naprodai
mira i naii
se odda takoj. Matija Šafarič, Radeče pri Zidanem mostu.
II soMi mojster, HJHBljK1i
Cesta na Rudoliovo železnico štev. 5. Priporoča svcjo veliko zalogo vsakovrstnih
sodov.
Prevzema tarti vsa v njegovo stroko spadajoča dela рп najnižjih cenah.
iona
3412
Ta:na jn№i.
Zaradi bolezni se takoj z novim letom odda v najem 3792
lin z lan hm
na jako prometnem kraju in pod jako ugodnimi pogoji. — Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca".
Sprejmem
mm za mlin it
Izvirek: lase*- to aauei dru in, želez, pestala, idrsvil opališfie pri Karlovih varili Prospekt! zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večji'i Speceri|SKih prod^jalnicah in trgovinah z jestvinam in vinom.
Zal*g« pri Mihael Kastner- u, Peter Lassii^u In Andrei Sarabonu, Ljubljana.	3997
radi bolezni na zelo prometnem kraju v Spodnji Šiški št. 82, v kateri se nahajata dve dobro idoči trgovini, špecerijska in galanterija. Natančnejše se izve ravnotara.	3888
28
Ivan Turkovič v Ljubljani, Dunajska cesta 11 na dvorišču. 3984
Naro iSa na vsakovrstne
harmonije
pošiljajte na naslov Ivan Milavec,
izdelovatelj orgel, Ljubljana, Linhartova ulica.
hripavost, katar In
zas izenje,
krfini in
i'ovski kaJBli slastne
Kiiserlevi prsne karameles iS",
£nen not.. •> poverjenih izpričeval od zdravnikov UU JU jn I(V,i |>n kov znjamčuji) gotov uspeh. Izredno pri,etni ju slastni bonboni.	30119
Za/oi 20 n4 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Prodajajo jih v Ljubljani lekarne: Ubald pl. Тгпкосау. Bihurd ■SušmK. Ur G. Vijseol . Ueželnn lekarna, M v. l'h. And. Do-liinc. Mr. Pli..los. Cižmar, Ant. Knnc, droperijn; B. Cvančnm drcgorijft „Adrija". — lekarne na delali: Uamel J'irc. Idrija. J. Негктнпп. Novomesto. O. Andr.jBnčiS, Novo Mesto. Jor liuv. Vipava. Milan VVuobn. Metlika. A. lioblek. Radovljica, liinko Brilli. Litj.ia. Karol Savnik. Lekarna pri Sv. Trojici, Kranj. Fr. Haocarcich. 1'ostojna. los. Močnik, Kamnik. K. Bnrdycb. Školja Loka. Mr. H. Boblek. Tržič. Ph. Mr. K, Koželj. .losenioe. V. Arko. trgovce, honožečo. .los. Rudolt. droj?eri,a. Litija. .1. Kandutar. trgovec. Mengoe.
I v V	I	• ?
m se stanovanje
s o sobami in pritiklinami za februvar-lerinin. Naslov pove uprava lista.
Skrbna gospodinja manjša draginjske izdatke s spretno uporabo živil.
Popolna izraba živil je ob času vseobče draginje naravnost življenska potreba.
Kuhinja zahteva od nas največ izdatkov, zato bodi tudi naša 4 prva skrb, da vpeljemo v kuhinjo vzorno gospodinjstvo. Kuhati mora znati ne samo vsaka kuharica, ki si s tem služi svoj kruh, temveč tudi vsaka gospodinja.
Spretna kuharica pripravi s skromnimi sredstvi okusnejša jedila, nego slaba gospodinja z najdražjimi pripomočki.
Skrbni starši pošiljajo svoje hčere v mesta, da se priuče kuhanju; ker pa nima vsako dekle petičnih staršev, si mora na drug način prisvojiti kuhinjsko umetnost.
Temu namenu bo najbolje služila nova knjiga:
Magdalene Pleiweisove


Sesti natis
izpopolnila in predelala
S. M. Fellcita Kalinsek
šolska sestra in učiteljica na „Gospodinjski šoli" v Ljubljani.
Knjiga je že od davnega časa vdomačena pri naših kuharicah kot zanesljiva vodnica v kuhinjskih poslih. Nova, šesta izdaja te knjige pa prejšni ni več podobna, ker je vsa prenovljena, izboljšana in izpopolnjena. V knjigi je vsa kuhinjska umetnost docela izčrpana, kajti v nji najdeš najpriprostejšo kmetsko do najfinejše gosposke jedi.
Ne le začetnica, tudi dobra in izkušena kuharica se bo z njeno pomočjo povspela do viška kuhinjske umetnosti.
Kuharica, ki se bo ravnala po njenih nasvetih, bo znala vsako stvar dobro porabiti in bo z malimi stroški huhala dobro in okusno.
„Slovenska kuharica" bo ustrezala vsem dejanskim potrebam in si jo bo omislila vsaka zavedna in ukaželjna slovenska kuharica ln gospodinja.
Knjiga jc izšla v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane broš. K 5"20, vez. K 6'—, po pošti 30 v več.
Okrajšana izdaja brez slik in prikrojena za vsakdanje razmere, stane broš. K 3' , vez. K 3'60, po pošti 30 vin. več.
mim srarsa ? ш\ш.
(fcSST Izprašan optik
Ljubljana, Stari trg 9
Fr. P. Zajec
priporoča veliko zalogo očal. šSipalcev, toplomerjev, barometrov ter vse optične! izdelke.
Očala in ščlpalci po zdravniškem rceptn.e
Popravila se izvršujejo dobro in ceno.
Ceniki brezplačno.	971'

Ceno
U*ci>teuno
{Perie
eiJi rje
w
I kg sivega skubljcnega lt boljšega K 2-flO, pol belega prima K l-SO bc ega K 4—, finega mehkega puha K 6, prvovrstnega K 7-—, ш ОћО Sivega puha K 6 —, 7-—,
ђг.— .i----„ ... --------- .. ...
joiega linega K 10'-
prsnega puha K naprej franko.
od pet kg
Dovršene napolnjene postelje
Iz gosjega, trpežnega, rudečega, modrega ali belega inlet nanking) blaga, l pernica lbu cm dolgu, 120 cm Široka, z 2 vzglavnicama, vsaka, 80 cm dolga, 60'cm Široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16 —, s pol puhom K 20 s puh perjem K 24.
Posamezne pernice K 10.-, 12__, Ц-—, 16—. Posamezne
vzglavnice K 3-—, 3-50, t—• Pernice 2СОХ140 cm velike K 13, 15-, 18-.-, 20--. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50, 5--, 5-50. Spod. pjrnlce ia najbolj. qrau!a za postelje 180X116cm velike K t?.-, 15'—, razpošilja proti povzetju ali napre vplaCilu	2427
Maks BergerDešenica343/a Češki lesi
Nlkak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrnc.[ Bogati llustr. ccniki vsega postelnega blaga zastonj.
V pritličju hiše št. 7 v Gospo ti si
ulic! nahajajoči se veliki in svetli
obratni prostori
pripravni za obrt, pisarno ali zaloge,
oddalo se s i. fooruariem L1912.
ceno v na em.
3965
!!! Zahtevajte vzorce! !!!j
Bartiant, flanele, modno blago, opreme
platno, damaat, kanafas itd. same novosti, raz-il pošilja izvozna tvrdka	3307—12 1
V. J. Havliček in brat v Podšbradeh na Češkem.
Razpošilja tudi franko po povzetju l zavoj 4(i metrov raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v dolgosti 1 do 8 metrov samol za 18 kron. — Ugodna prilika! — Izredno eenot
I Če kašljate
,iia sle ћПратј. ,8 tezKo mirna. sb ponoči POI.IB, _ imaie inlluenco. да ako M nanouni. ču;iiB ooiecme v prtih.
zavž jte od mnogih zdravnikov priporočeni d'inaCe
zdravil i llufl« ti .i»'.ny-|ev lii>.iv med (sirup) — Vzorčno >teklenico poSi ja po povzetju za 1» л ~ • veliko steklenico za K л —, 3 velike ste leiilc pos.-ninc prosto za i\ 15 - samo glavna zaloga
Hugo Or. ćny-jBVR t&karna v Budapeštl
T6koly-ut 28 Zaloga 67
Razpisuje 1 služoa
38
občinskega tajnika ==in organista^
v Sv. Križu pri Kostanjevici. Nastop se lahko takoj. Službeni dohodki po dogovoru. Ponudbe naj se naslove na župni urad
lajcli 8 m-lijonov za kmečko odvezo, ' 1 tu jiii dobili veleposestniki. Za teh 8 milijonov, ki so jih dobil nem. vele-o e.1, niki, liberalcem ni bilo žal, kr:če p za vsak viaar, ki se .zda v prid na-'čina kmetu. Teh osem milijonov bo dczc'a odplačeva.a do leta 1928. Ze prejšnj. deželni zbor, v katerem so uueii večino liberalci in Nemci, pa je nPjel 4 milijone melijoracijskega posojila, v prvi vrsti za osuševanje ljubljanskega bar.a. Od teh smo porabili tri in ostal nam je še eden. Zraven pri-,jc ?e naših 10 milijonov in tako imamo celih 11 mil.jonov kron na razpola-t o ki se bodo odplačevali šele od leta 1У28. Nekaj pa povem: Tisti, ki jiii največkrat srečujem na slopnjicali deželnega dvorca, so liberalci, ki hodijo prosil k moni podpore. Stojimo ра. na s.a-lišču, da je za liberalce teh deset milijonov zapravljenih. (Veselost. Pritrjevanje.)
Vodne moči.
Pravijo, da sem deželni mlinar. (Veselost.) Mlinarski stan je časten, рг naj bom še jaz deželni mLnar. MJel bjm, dokler bom mogel. (Velika veselost.) Liberalcem ne morem obrazložiti velikega načrta, ki ga imamo. Imajo premalo pameti, da bi umeli. Velika industri a se sedaj trucli na vse načine, cla bi dobila v svoje roke vodne moči, kjer sq na razpolago, ker draži se prvič premog in drugič se v slučaju kake stavke v premogovnikih ustavi ves promet v velikih tovarnah. Zato išoe velekapital nadomestila. Po novem zakonu se gre velikemu koraku nasproti, tudi razlastitvi malega mlinarja in Žagarja in gre se sedaj za to, da si osiguramo vodne sile, dokler je Se čas. Na Gorenjskem so se veliki mil.jonarji usedli tamkaj, kjer so imeli na razpolago vodne sile. Naši ljudje p s so jim hlapci. Mi pa nočemo biti hiapci tujcem, zato pa kupujemo vodne sile, ki jih bomo prodali, ali pa ne, kakor se nam bo zdelo. Na ta način bo edino Kranjska ona dežela, ki bo imela vse vodne sile v svojih rokah, ko bo ■uveljavljen novi vodni zakon. (Odobravanje.)
Mirovna sodišča.
""•stava o mirovnih sodiščih, ki jo javila S. L. S., se bo pričela kma-^ševati. Včasih se naši ljudje ijo za. male brezpomembne stva-apravijo velike vsote. Toda tudi ? bodo dražje. Taki mali spori se jdslej lahko poravnavali pred om in ne bo treba plačevati ve-stroškov raznim komisijam, ki - gledat kak podrt plot. Kdor se hoiel pravdati, se bo seveda lah-njegove tožbe sodišče ne bo spre-ie da bi se obravnavala pred mi-l sodiSiem. (Odobravanje.)
Deželni primanjkljaj.
Deželni primanjkljaj znaša 1 milijon 400.000 K zato, ker je deželni odbor postavil v letošnji proračun vse, kar je smatral za potrebno. Lani smo imeli v proračunu tudi primanjkljaj, a prihra-
nili smo 1 milijon kron, o katerih pa
moram reči, da smo jih sebi od list, pri'rgali. Češka dežela, ki je bogata, ima 55 odstotkov deželnih doklad, a ima 30,000.000 deficita. Kranjska ima s r mo 40 odstotkov doklad in reči mo-lv,mo, da so te doklade med vsemi davki najmanjše. Liberalni poslanec Reis-ner je rekel, da moramo zvišati doklade na 80 odstotkov, toda mi tega ne storimo, mi zahtevamo sanacije od dišave. (Odobravanje.)
Vladni organi.
Pri vladi je velik del uradništva, ki jim S. L. S. lahko izreka svoje zaupanje. Potem je del uradništva, ki še danes ne ve, koliko je ura bila. Svoje znanje zajema samo iz papirjev, ki jih načečkajo liberalni žurnalisti. Grozovito se boji, če ga kak liberalni cigan, s katerim bi se sramoval sedeti v kavarni pri isti mizi, napade v svoji cunji. Ta strah ni nič vreden na Kranjskem, kjer Lberalne stranke sploh več ni, ampak samo posamezni liberalci, med katerimi pa je dobra polovica lum-pov. (Tako je!) Tretji del uradništva je pa zagrizeno liberalen. Temu pa velja naš neizprosen boj! (Burno odobravanje.)
Vpijejo, da smo pod komando dr. Šusteršiča. Jaz pa pravim: Dobra komanda je težka stvar, slaba pa ni nobena umetnost. Tista armada, ki nima generala, je vedno tepena, pod dobro komando pa se zmaguje. In take komande se mi ne bojimo! (Burno in dolgotrajno odobravanje.)
ZA NAŠE ČASOPISJE. Načelnik ljubljanskega vodstva S. L. S. dr. Vinko Gregorič
povdarja, kako je S. L. S. zmagonosno preteklo leto zmagovala pri občinskih volitvah, zlasti v onih krajih, v katerih bi tega ne pričakovali zlepa. To je bilo mogoče le zato, ker so naša načela prava, ker slone "načela na krščanskem svetovnem naziranju in ker se ta načela izražajo tudi v gospodarskem in socialnem delovanju. Liberalna načela ne pomenjajo ničesar. Občinske volitve so važne za vsake nadaljnje v druge za stope. Ker pa je postala naša organizacija preobširna, da bi se vse vsakomur ustmeno povedalo, je zato časopisje, ki obvešča somišljenike o vsakem novem političnem koraku. Vsakdo mora čitali časopise. Vsak župan, vsak naš zaupnik mora biti naročen na »Slovenca«! L čili se moramo, kaj se godi po svetu, in potom časopisja boste najhitreje tudi obveščeni vsi o najnovejših strankinih ukrepih. Bodite vsi naročniki >,Slovenca«, »Domoljuba«, in »Naše Moči«!
Govornik priporoča nato »Ljudski sklad« in opozarja na bodoče voiitve v trgovsko in obrino zbornico, ki so velike važnosti.
Nato so se vršile volitve načelnika in vodstva stranke, o čemur smo poročali včeraj.
vem, de b t tud rad puvedu. Ce s pa tku mošk, de misleš, de se uma mi za taba metal, se pa hdu motš.«
»Oh, nokar no še ti mene nazaj na zapustauli in na zmerji, sej m j h je že gespud dolitar Lampe zadost dau pud nus.«
»Prjatu, tu s pa zaslužu! Kua s pa čvekou kar ke u en dan, kokr de b se-dou pr bajsen bolf u kamere. Tu je treba čtuvek premisli, kedr zine u tak družb, kua u zinu! Puglej, kuga t je blu treba guvort ud novameškeh hudaurn-ku, ke jh še ni. S tem s sam novameške lcbcralne uboinske učete spravu u skrb, de sa en ceu teden iskal pu Novem mest tiste tojc huclaurnke, pa jh še dons nisa najdi.«
»Pepe, nekar m takeh rči u misu na jcml, kc sm že tku sam nase jezen, de kar pluje pu men. kedr se na tu spounern!«
»Sika se t! Kua ,.e pa u usaka. reč utekuješ?! Puglej Bolčuga gespuda, kuku se ta zadrži: kedr je kej za upilt, tekat se on puštreka, guvort pa pesti diuge in zatu, praum, je Bolču gespud prau mudrijan preke teb. De s ud telet guvuru, t na zamerrn; s teletm se ti za-siopeš, teleta pa iz taba. De greš pa u luidaurnke soj nus utekvat? No, ser-bus! Gespud dohtar Trilllarja je ceu čas, ke s ti guvuru, pu cel ta leu plat trgal, pa ni prou vedu, a tu pumen spremen t ba uremena, al ga zatu trga, kc ti lake klateš. Bolčuga gespuda je blu tud sram, de ma tacba kulegata in je strašna najavola kazu^ ke s ti feflou. Viš, Dolfe, če čŠ moj svet ubugat, se kar nazaj puiegn, pa pust use skp u Stih, de na uS gespude puslance u zadrega sprnulu. Sevede u ksiht t neče nubedn n č rečt, al tkula ud strani sa s pa mars-kcj na ušesa šeptal in iz prstam za taha kazal. Zdejla je še čas, če se čš rešt iz te humatije. Ta nar bulS bo, če daš u
toj »Dan« in pa še u Mihatu »Jutr« ena iz„ava, de s sprevidu, de nis ustvarjen za puslanca in de raj use skp pestiš. Sej ti na morš zatu, če je Buh drgač talente deliu, kokr b blu teb ušeč. Plutu Miha, vem, de t u rad sturu ta usluga, de u d„'au u »Jutr« taka toj a izjava, u soj »Dan« pol lohka tku al tku napišeš kakršna naumnast čš. Le na ta viža se uš vn izhumatou, drgač pa ne.«
»Al, Pepe; ti tku guvariš, de m uš vs vesele puderu za jaun deluvajne. Pred flečkajnarjeili sa že en prostar ugradl glih tam nasprut Preširna in jest sem biu že vs veseu, ke sm mislu, de je ta prosi ar men namenen, zdej m pa ti takele puveš, de sm prou res vs scagan. Saj ena taka beseda m puvej, de me uš putulažu. Usi me zmerjaja al pa čez rama gledaja, zdej pa še ti . . .«
»Kna uš jamru? Sej s reclehter ud neudvisnga lista! In tu je že neki---«
»Pena pejd! Neudvisn list! Kašn pa je neudvisn lisi? Plutu Miha se je tud zmeri trku na prsa in upou, de je edin lastn.k neudvisnga lista; zdej pa. sam puve u »Jutre«, kašna neaidvisnast. je bla tu. In naš »Dan« je glih tku! Če psu na repe stujiš, pa laja, še bi laja kokr če b biu res neudvisn in glih taka je iz usm leberalnem listem. Lcberalc u še tekat upou, de je neudvisn, kedr u na gaugah visu, pol pa. lohka veš, kukv je iz naša neudvisnast'a.«
»No, men vaša neudvisnast nč am na gre. Kokr s pustelate, tku pa ležete. Kokr je pršou Plutu M.ha ub soja neudvisnast u »Učitlsk tiskarn«, tku uš pršou pa tud ti. Tku zdej sma se zmenila, zdej pa lohka greš, kamr t srce pužeii!« In rukau, ke sm mu ga ceu čas držu, sm spustu, Dolfe je pa zletu kokr dpa, če se z limance utrese in zginu kei kafra spred uči
Boltatumn Pepele iz Kudeluga.
Pri slučajnostih so se soglasno
imenovali na pi-edioi.; dr. ft.r-kTšiča sledeči
KANDIDATI S. L. S. ZA TRGOVSKO IN OBRTNO ZBORNICO:
Trgovska kategorija.
II.	razred.
1.	Ivan Lavrič, trgovec in župan v Cerknici.
2.	Rajko Marenčič, trgovec v Kranju.
3.	Pavel Velkavrh, trgovec z moko v Ljubljani.
III,	r a z r e d.
1.	Franc Zoreč, trgovec v Ljubljani.
2.	Horvat Urban, knjlgar v Novem re.estu.
3.	Ivan Podlesnik ml., trgovec v Ljubljani.
Obrtna kategorija.
Za I. obrtni razred se naznani pozneje kandidat.
11, r a z r e d.
1.	Julij Weibl, mizarski mojster v Kamniku.
2.	Franc Pust, mestni tesarski mojster v Ljubljani.
3.	Anton Čebulj, krojaški mojster na Jesenicah.
4.	Jakob Dimnik, gostilničar, mesar in župan, D. M. v Polju.
III. razred.
Ogrin Ivan, stavbni mojster v Ljubljani.
Posestnik Matija B i r t ič iz Sodra-žice je povdarjal potrebo starostnega zavarovanja za kmečki stan, na kar mu je dr. Krek izrekel zahvalo, da je sprožil to zadevo. Priporoča, naj čitajo vsi njegovo tozadevno brošuro ter po-Vflarja, da ni nevarnosti, da se starostno zavarovanje vpelje, pač pa da se ne vpelje po zaslugi socialnih demokra tov, liberalcev in onih, ki še sedaj verjamejo liberalcem. Pri celi stvari se gre za to, da se ohrani kmeta na domači grudi in zato je tozadevno liberalna lumparija tem večja.
Od strani zaupnikov se je izražala želja po podržavljenju notarijata ter so se razgovarjalc tudi druge stvari, na kar se krasno uspeli shod, priča naše naraščajoče sveže moči, zaključi.
BRZOJAVKE.
Na shod zaupnikov S. L. S. so bile poslane še sledeče brzojavke:
Rudolfov o. Velecenjenim zaupnikom Slovenske Ljudske Stranke in njenemu voditelju izreka za prečastno izjavo najpris čnejšo zahvalo — Šuklje.
S u h o r. Službeno zadržan želim S. L. S. veliko uspeha in vztrajnosti na celi črti. Živeli zborovalci in posebno naši vrli poslanci na čelu z dr. Šuster-šičem, ki so neomahljivi stebri naše lepe slovenske domovine. — Župnik Pavlovčič.
Metlika. Nemogoče udeležiti pozdravljam zborovalce — Matjašič.
LiMne zvijače pri volitvi v trgovsko in Mg zkorahj.
Iz pisarne dr. Frana Novaka so razposlali liberalci svojim zaupni? om naslednje zaupno pismo:
Velecenjeni gospod!
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico se vršijo okrog 20. januarja 1912.
Znano mi je, da ste vnet in zaveden pristaš narodno napredne stranke. Za tega del si usojam obračati se na vas s ponovno prošnjo, cla blagovolite, s svojo močjo in s svojim ugledom, ki ga vživate, pripomoči do vspešnega izida teh volitev v trgovsko in obrtno zbornico.
Narodno napredna stranka je postavila/ za. kandidate naslednje gospode:
Za srednjo trgovino: Viktor Rohr-mann, Feliks LTrbanc, Josip Perdan, v Ljubljani.
Za malo trgovino: Josip Krajgher, trgovec v Postojni, Ivan Ivostevc in i. Korenčan, trgovca v Ljubljani.
Za obrtno kategorijo: Iz veleobrti: Ivan Bonač, tovarnar v Ljubljani.
Za. srednjo obrt: Ivan Rakovec, tovarnar v Kranju, Ivan Schrey, pekar v Ljubljani, Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik v Kostanjevici, Fran Stare, sobni slikar v Ljubljani.
Za malo obrt: Engelbert, Franchet-ti, brivski mojster v Ljubljani.
Ti kandidati so določeni sporazumno z zaupniki g g. trgovcev in obrtnikov.
Dolžnost nas vseh pristašev narodno napredne s.ranke je, da pripomore-rao do zmage tem kandidatom.
Ne glede na stanovske interese trgovcev in obrtnikov, imajo te volitve za narodno napredno stranko še posebej
izredno važnost, ker volijo svetniki trgovske in obrtne zbornice dva poslanca v deželni zbor kranjski.	•
Prosim Vas za tega delj, da zastavite vso svoje moči, ter polom prijateljev - zaupnikov takoj začnete posredovati in ogitirati za to, da se gori navedeni kandidati izvolijo.
Glede agitacije same, dovoljujem si Vam dati naslednje navodilo:
1.	Kakih sedem do deset dni pred dnevom volitve se bodo razposlale vo-lilcem legitimacije in glasovnice. Naznanjeno bo po Časopisih, kdaj se vršijo volitve. Morebiti bo tudi naznaujen dan, ko se začno legitimacije in glasovnice razpošiljati. Sicer pa boste itak zapazili sami, da so se začele razpošiljati legitimacije in glasovnice v Vašem okraju.
Blagovolite tedaj v prvi vrsti obrniti pozornost trenutku, ko se prično legitimacije in glasovnice razpošiljati.
2.	Z velikim trudom sem zbral naslove vseh posameznih volilcev. Seznam volilcev za Vaš kraj Vam pošiljam v prigibu.
Prosim Vas, da pazite na ta seznam, da ne pride v neprave roke. Po potrebi pa izvolite sami seznam morebiti prepisati delno ali celotno in ga izročite še kakemu drugemu zaupniku.
Po končanih volitvah prosim, da se mi ta seznam zopet vrne.
3.	Izvolite se takoj sedaj potruditi k vsem, v seznamu navedenim volil-cem, trgovcem in obrtnikom, bodiul sami, bodisi po kakem zaupniku, 'ter si zagotovite, da volilec, ko prejme legitimacijo in glasovnico, odda glars našim kandidatom, oziroma Izroči legitimacijo in podpisano glasovnico gotovo v Vaše roke.
Pripomnim, da so volilci edinole v seznamu navedene osebe in nihče drugi.
Blagovolite mi potem sporočiti, na koliko glasov sigurno lahko računamo v Vašem okrožju.
To poročilo pričakujem sigurno v osmih dnevih po prejemu tega dopisa, da z a -morem imeti v evidenci število naših pristašev in ukreniti potrebne korake.
4.	Ko se bodo razposlale glasovnice in legitimacije posameznim volilcem, ki so v tem seznamu navedeni, stopite takoj sami ali po svojih zaupnikih do vsakega posameznega volilca, ki naj Vam izra i svojo legimacijo in glasovnico — glasovnico, podpisano na mestu, ki je označen s: podpis volilca.
Najbolje je, iti takoj za poštnim pi-smonošem, selom ali sploh za osebo, ki raznaša pisma, in ki bo raznašala tudi glasovnice, k volilcu in pustiti volilcem takoj podpisati glasovnico tei pobrati takoj podpisane glasovnice z legitimacijami vred (torej vse, kar volilec prejme, ne da bi se kaj odtegnilo). Taka naglica je nujno potrebna, ker bodo tudi nasprotniki tako postopali.
Geslo je: Kdor prej pride, prej melje.
5.	Vsak volilec mora glasovnico, kakor rečeno podpisati na mestu, ki jc označen s: podpis volilca.
Ženske ne podpisujejo glasovnice, marveč jo mora podpisati moški, ki ji trgovino ali obrt vodi, ali pa pomaga pri kupčiji, in je imenu pristavili beseda: upravitelj.
Če kak volilec ne zna pisati, naj ga podpiše kdo drug, on sam sc naj pod-križa, zraven pa naj se podpišeta dve priči.
6.	Skušajte dobiti vse glasovnice!
Pošljite k volilcem Vašega prijatelja, ali sploh zanesljivo osebo, da Vam izruči podpisano glasovnico z legitimacijo vred.
7.	Imen kandidatov, ki sem Vam jih gori navedel, Vam niti treba ni pisati na glasovnice; to vse preskrbimo v Ljubljani.
S tem razbremenimo Vas, na drugi strani pa tudi lahko sami vse preskrbimo, da se glasovnice pravilno izpolnijo.
8.	Kakor hitro imate večje število podpisanih glasovnic in legitimacij nabranih, jih takoj vpošljite rekomandi-rano na moj naslov: dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani.
Priporočljiva je večkratna pošilja-tev iz tega vzroka, da lahko sproti glasovnice izpolnujemo.
Vsekakor pa glejte, da dobimo naj« kasneje dan pred volitvijo vse glasov« niče in legitimacije.
9.	Samoposebi umljivo je, da mora biti agitacija intenzivna, pri čemur pa se ne sme zagrešiti kakega izsiljevanja.
Stroške, ki jih imate, mi blagovolite po končanih vo-< litvah naznaniti. Samopo-« sebi umljivo je, da Vam po-, t r e b n e izdatke povrnemo.
Na delo tedaj! Zberite, če mogoče, vse glasovnice, ta takoj jasno pokažemo. da sc naša trgovina in obrt ne рц-
stita zaničevati ne od Nemcev ne od • klerikalcev.
Pričakujem Vašega cenjenega poročila, ter beležim
za izvrjev. odbor nar. napredne stranko z rodoljubnim pozdravom najuclaneji
Dr. Fr. Novak.
Naši somišljeniki sedaj veio, kaj libcralci pripravljajo. Prosimo vse somišljenike, da nemudoma opczore vo-lilce-obrnike in trgovce ca nakane liberalcev in da ne dajo liberalcem volilnih listkov iz rok!
S. K. S. Z. svojim drnSlvem!
Naša krščanskosocialna zveza je, kakor izkazuje statistika, najmočnejša ljudska izobraževalna organizacija na slovanskem jugu in se sme po številu svojih članov ter svojem delu prištevati med največja kulturna društva v celi naši državi.
Naša izobraževalna društva so za razširjanje ter učvrščenje krščanske misli med našim ljudstvom že jako veliko storila. Naša S. L. S. bi nikoli ne bila tako napredovala in se tako visoko povzdignila, ako bi ne bila njenega dela v prvi vrsti podpirala naša krščansko-socialna organizacija.
Veliko smo naredili, a še vedno ne zadosti! Časi so jako resni. Nasprotniki katoliške vere v Avstriji napenjajo vse sile, da izpodkopljejo vero, ki je temelj državi in sploh človeški družbi. Svobodomiselne stranke hočejo vzeti katoliški Cerkvi še listo mrvico pravice, ki jo ima do šole, do verskonravnega pouka, in de-tajo čezdaljeboli očito in drzno na to, da se vrže križ iz ljudske šole, s precejšnjim uspehom so sc pa lotile tudi dela razdreti krščanski zakon in le z .28 glasovi je padel zadnjič v parlamentu predlog, naj se ločenim katoliškim zakonskim proti cerkveni in božji postavi dovoli drug zakon. Na drugi strajii pa socialna demokracija ščuva delavstvo, da bi porušila državo, pridi-guje nepokorščino proti vsaki oblasti in neti revolucijo. Vlada pa spi in precejšen del njenega uradništva razdiralne namere svobodomiselstva celo podpira.
Zato je sveta dolžnost krščanskega ljudstva, da samo svoje svetinje brani s pomočjo svojih organizacij. V tem boju za vero in avstrijsko domovino bo stalo slovensko ljudstvo vedno v prvi vrsti. Zato treba, da napnemo vse sile. Prevažno orožje v boju nam je dobro časopisje, zato treba, da posvetimo našemu dobremu katoliškemu časopisju posebno pozornost, položimo nanj posebno važnost.
Liberalci so potolčeni. V javnem življenju nimajo nikoder več nobene besede in veljave. Pač pa so še močni, kar se tiče tiska. V Ljubljani imajo tri dnevnike, socialni demokrati enega, nadalje vzdržujejo liberalci tednik, več različnih revij, goriški liberalci imajo dva svoja lista, štajerski dva, tržaški en dnevnik.
Spričo tega se moramo mi naših listov čimbolj okleniti. Spravimo vsaj en katoliški list v vsako slovensko krščansko hišo! Pa tudi izobraževalna društva kot taka morajo biti vsaj na poglavitne liste, ki zastopajo načela S. L. S., naročena. V tem pogledu se marsikje premalo stori. So društva, ki imajo en sam katoliški list ali pa se zadovoljujejo s tem, da gospod župnik, kaplan ali kdo drugi svoje liste daje društvu na razpolago. To ni prav. Društva morajo biti na naše liste sama naročena.
Strniti se moramo v eno samo močno falango. Trdnih vezi treba med nami, zato treba, da smo dobro poučeni vsi v vsem.
Društveniki na Kranjskem morajo imeti poročila o bratih na mejah, zato treba neobhod no, da imajo v društvih na razpolago iz Štajerske poljudni in za mladeniče ter dekleta izborno pisani »Naš Dom« ter »Stražo« ali pa mariborskega »Slov. Gospodarja«, iz Goriške »Novi Čas«, iz Koroške »Mir«. Istotako je živo
[»otreba obmejnim brani tel jem, da čitajo iste iz Kranjske, iz središča vse organizacije, to so: »Slovenec«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »Naša Moč« in »Mladost«, na teh devet listov mora bili naročeno vsako društvo in društveniki naj jih kar najvestnejc čitajo. V teh listih bomo priobčevali poslej vse naše važne sklepe, pojasnila, želje, tu bodo tiskana bojna povelja, tu začrtavana pot k našim ciljem. Zato je neobhodno potrebno, da so ti listi povsod na razpolago. Vsako izobraževalno društvo mora strošek za te liste zmagati, če ne, ne more vršiti svoje naloge. Itedi naj se pri drugih manj potrebnih stvareh. V svrho ureditve tega vprašanja naj se zasnujejo po izobraževalnih društvih, kjer jih še ni, nemudoma časnikarski odseki, ki so velevaž-ni in jim bomo posvečevali poslej največjo pozo nost.
Prva skrb jim bodi spraviti v društva mu-njene časopise ter skrbeti, da so isti v- !no no številkah lepo urejeni na mizi.
Zelo umestno bi bilo, ako vsako društvo takoj prvi teden po novem letu napravi poseben sestanek, kj«r sc
zbero člani v posvet, kako započeti veliko akcijo za razširjanje naših listov!
Ako se oklenemo trdno našega časopisja, se naša moč pomnoži, naša sila ojači; ako vsa društva in vsi društveniki store v tem oziru svojo dolžnost, bo naša armada nepremagljiva. Naš bojai klic v novem letu jc:
V BOJ ZA DOBRO ČASOPISJE!
Odbor S. K. S. Z.
ттШ lednemu uCiieljsivu.
Učileljstvu se, kakor znano, splošno ne godi bogvekako dobro. Vzrok je ta, da nosijo med avstrijskim učiteljstvom zvonec najslabši elementi, dobri učitelji pa so v strahu. Zalo učiteljstvo sploh posebnih simpatij ne uživa. Kričači se tudi za izboljšanje učiteljskega gmotnega položaja na tak način potegujejo, da jim nobeden rad ne ustreže. S tem, da so zagrozili, da vstopijo v socialno demokracijo in če treba celo med anarhiste, so odbili učitelji od sebe cclo nemško nacionalno zvezo. Kaj je vzrok, da igrajo med avstrijskim učiteljstvom ravno najbolj plitvi in nerazsodni ljudje prvo vlogo, o tem naj učitelji sami premišljujejo.
Kar se našega kranjskega učiteljstva tiče, se žalibog tudi med njim glas najslabših elementov najbolj sliši. »Učiteljski Tovariš« je še nedavno poslance S. L. S. imenoval »hijene«, vpil, naj bodo »tisočkrat prokleti od neba in pekla,« dejal, da »bolj hudičevo zlobnih ljudi ni pod soln-cem,« glasilo, ki ga »Učiteljska tiskarna« vzdržuje, je naše poslance imenovalo »največje lumpe«, štajersko liberalno učiteljstvo pa je izdalo parolo, naj gredo učitelji po deželi »odpirat kmetom oči« v liberalnem smislu, kakor da bi to bilo tisto čaro-dejno sredstvo, s katerim bi se dalo uči-teljstvu gmotno pomagati. Našel se je pa liberalen učitelj, ki se mu to početje zdi vendar že preneumno in je v »Tovarišu« 22. m. m. povedal svoje mnenje tako-le: ^Odpirati kmetom oči! Ampak za Boga, na kakšen način? Tako, da agiliramo za liberalno stranko? »O, simplicitas!« sem vzkliknil. Ne kmetom, ampak nam učiteljem bi bilo treba enkrat radikalno odpreti oči. Ali smo res tako zamaknjeni v gotove liberalne iraze o naklonjenosti napram šoli in učiteljstvu, da ne vidimo in ne slišimo, kaj se godi okrog nas dan za dnevom? Ali sc ne moremo prav ničesar naučiti iz preteklosti? Ni dovolj, da nas obdajajo na vseh straneh krivi preroki, iz naših lastnih vrst se dvigajo klici, ki nas vabijo s sirenskimi glasovi zopet in zopet v objem teh krivih prerokov! Krmili so nas in krmijo nas še vedno z emiatičnimi frazami, da bi nas upijanili, da se nam potem rogajo, da zabimo v pijanosti na svoj glad in na njihovo ostudno igro z nami. Toda biti hočem jasen! Govorim na naslov slovenskih takozvanih naprednjakov, ali, če hočete, narodnjakov, da ne bo pohujšanja. Vprašam, če se ne bo zamerilo, ali ni bilo na Slovenskem še nikdar dobe, v kateri bi nam lahko naši ;>prijateJji« pokazali v dejanju svojo naklonjenost? Ali ie slovenski učitelj šele od danes trpin in berač? Liberalna era je popisana v zgodovini slovenskega učiteljstva z njegovo srčno krvjo. Uboga učiteljska para! Gladnega in raztrganega so te izročili tvoji »prijatelji« na milost in nemilost klerikalnemu inkvizitorju! »Man lafit den Armen schul-dig werden, dann iiberlafit man ihn der Pein.« — In vendar mi je manj odiozno to rabljevo opravilo, ki ga izvršujejo moderni Kritusovi namestniki nad nami, kot pa ostudna ironija, ki se skriva v hinavski tolažbi naših »prijateljev«. Varuj me prijateljev, sovražnikov se bom že sam!« —
Bravo! Prijatelj učitelj se pa moti, če meni, da opravlja naša stranka »rabeljsko delo« nad učiteljstvom. Naša stranka je pokazala, da hoče učiteljstvu, kolikor je to z ozirom na gospodarski položaj dežele mogoče, pomagati iz bede, v kateri so je pustili liberalci. Res pa je to, da se zazdaj tudi iz tega razloga ne more še več storiti, ker se ljudstvo zelo upira temu, da bi se učiteljske plače definitivno in izdatno povišale. Liberalno učiteljstvo je tisto, ki edino še vzdržuje propalo liberalno stranko, ki z ostudnim fanatizmom vodi protiversko gonjo, ki pobalinsko psuje S. L. S. Dokler bo to učiteljstvo v javnosti prevladovalo, bodo žalibog tudi dobri učitelji morali trpeti. Liberalno učiteljstvo je naiinferiornejši element v našem javnem življenju in se ne bo izlepa izmodrovalo. Vsak kmetič je danes desetkrat bolj razborit in brihten kakor ta kom-panija. Dokler ne bo radikalno iztreb-ljena, se razmere ne- bodo izboljšale. Trezni del učiteljsva naj se ojunači in začne radikalen in energičen boj zoper te škodljivce, pa bo naenkrat boljše! Ali ni še par pametnih mož na deželi, da bi vrgli iz jugoslovanske učiteljske zaveze tistih par petelinov, ki so ves kredit učiteljstva zapravili? . . .
Ustanovili so »Jutro« in vrgli zanj 30.000 kron vun. To je učiteljski denar, krvavo prislužen, to je denar, tci je pravzaprav namenjen za učiteljske vdove in
sirote,' a so ga vtaknili v list, ki ni nič nesel, samo da so psovali S. L. S. in katoliško cerkev napadali. Zdaj so ustanovili drug list, da bo požrl še zadnje krajcarje j tistih fondov, ki so jih učitelji-trpini skupaj znosili. Samo da imajo nekateri sinel kure in lahko zadostijo svoji strupeni strasti.
Posledice bodo za vse učiteljstvo skrajno slabe.
Шт škandal za „Slovenski Narod" ia liberalno stranko.
»slovenski Narod« odobrava, da so ž)elje vrgli slovenskega delavca na cesto.
Židovska družba vevških popirnic, je zakrivila te dni veliko brutalnost z odpustom dolgoletnega pridnega delavca Antona Jeriha. Mož, ki je podpisal prošnjo za draginjske doklade, je bil nenadoma odslovljen. Družba izkoriščevalcev, se čutu v družbi propalih liberalnih in soc. demokraških denun-ciantov dovolj močna, pričeti krut boj z delavstvom. Sedanji ravnatelj Tittel ima nalogo, odkar je to postal, uničiti delavsko organizacijo in je v ta namen vporabljal vsa sredstva, ki jih je mogel ter si je polagoma uglajal pot, zanašajoč se na lahkovernost naših ljudi in na liberalno - soc. demokratične pod-repnike. Sedaj se vodstvo tovarn čuti močno dovolj s silo razgnati one ljudi, ki stoje v naši organizaciji. Pričeli so z onim, o katerem menijo, da je glava organizacije, ki jim prizadeva toliko preglavic in vspešno zabranjuje izkoriščanje in tlačen je delavstva. Kakor Čujemo, namerava vodstvo odpustiti celo vrsto izkušenih in dolgoletno zasluženih delavcev ter jih nadomestiti s tujci. Liberalcem je to početje vodstva tovarne seveda, po godu. Če pride tudi nekaj sto Nemcev in soc. demokratov v Vevče in če izgube vsi domačini dolo, kaj se briga za to »Slovenski Narod«, ki z največjim zadovoljstvom pozdravlja odslovljenje Jcrihe. Nemec ima pri »Narodu« seveda prav. Resnica, da je liberalec brezdomovinec, se kaže tudi tiu. Raje Nemce kot Slovence, ako ti ne trobijo v liberalni rog. Sram naj bi jih bilo! Za to »ljubezen« »Slovenskega Naroda« do slovenskega delavstva, je odgovorna vsa liberalna strankal Z vodstvom tovarne pa naj računajo oni javni faktorji, kateri so v to poklicani. Delavstvo pa naj ostane trdno, ko se po-gazi hinavstvo, pa bo zopet boljše. S. L. S. je včeraj najlepše odgovorila na židovsko zlobo s tem, da je Antona Jeriho soglasno izvolila v vodstvo S. L. S.
Iz Bribarleve županske tele.
Hribarjevo gospodarstvo in Vseslo-vanstvo bo stalo ljubljanske davkoplačevalce še težke stotisočake. Deloma čuti to ljubljanski meščan že danes, pa bo objutil šc od dne do dne hujše. Temu ljubljan. davkoplačevalcu povemo že danes, da namerava liberalna večina občinskega sveta takoj v prvi polovici prihodnjega leta zvišati občinske doklade od 35 na 45 odstotkov, da dobi pokritje in denar za redne potrebščine. In teh je cela skladovnica. Hribar se je vzdržal kot župan ljubljanski le vsled tega toliko let, ker je 1.-vladal z absolutizmom, ki sc g a je naučil na Ruskem, in s terorizmom, ki ga jc posnel pri Mladočehih in podobnih ljudeh; 2. pa je »gospodaril« z mestnim občinskim premoženjem le zato tako imenitno, ker je imel in poznal svoje mameluke, ki jim je znal zamašiti usta, če so kaj godrnjali, s tem, da jim je kot moker otrok zacepetal in žugal da »odstopi«, če ne bo njegova obveljala, drugim pa s tem, da jim jc plačeval z občinskimi stotaki splošno znane sinekure. Hribar bi pa ne bil mogel na ljubljanskem magistratu tako rogo-viliti, če bi imel v občinskem svetu kako opozicijo! Saj prva leta je bilo v občinskem svetu par mož, ki niso hoteli pred Hribarjem pod mizo zlesti, a župan je zopet, togotno ceptal in pretil da »odstopi«, pa so modri in pametni trije opozicionalci rajši sami izstopili iz Hribarjeve liberalne stru-je. In tako jo. bil brez opozicije in preprečil je svoj čas tudi IV. volilni razred z 10 mandati, ker se je — opozicije bal! Kako bi bilo pa drugače mogoče, da je bil on kot župan v Ljubljani skozi 14 let — absoluten gospodar!? Naj bi bil tako drzno in tako samooblastno nastopil župan kakega drugega glavnega mesta z lastno občinsko avtonomijo proti občinskemu svetu kot je Hribar v Ljubljani, to bi vam bil sfrčal s svojo čestihlepnost-jo in togoto iz dvorane, da bi električne luči pogasnile! Župan Hribar pa je Cesto nastopal, kot bi bili občinski svetovalci njegovi pisarji banke »Slavijo«, ljubljanski mestni davkoplačevalci pa — mumije, ki morajo blagajno polniti. Da je lani iz same častihlepnosti
in trmoglavosti sprejel izvolitev in ta. ko oropal Ljubljano občinske avtono. mije, jo itak znano!
Koliko stavb se je n. pr. v Ljublja ni po potresu zgradilo, ki se ne investi-rajo in rentirajo in ki ne bodo občini tudi nikoli nobenega dobička donašalel Pa postaviti so se morale,*) ker je Hribar takoj zagrozil, da »od. stop i«, če mu je kdo ugovarjal. Ka kor togoten dveleten otrok je zaceptal n. pr. ko se je šlo za nepotrebni in zavo ženi »Mestni dom«, za »Prešernov spomenik« na Marijinem trgu, za sfužan cesarjev spomenik, ki je stal nad 12.000 kron, ki bi ga. bil pa n. pr. Bernecker uapravil za 9000 K tisočkrat lepšega in dostojnejšega nego mladi neizkušeni Peruzzi. A Hribar je hotel imeti cesarjev kip od Peruzzija, ker je bil njegovi oče svoj čas na barju dober agitator za' Hribarjeve mameluke; za Prešerna pa je zopet »ceptal«, da mora tam stati, da ga »vsak tujec« (!) vidi (menda zato, ker stoji kot ulit štor, vrh štora pa žaba ki kvaka čezenj.) — Pa ne bomo vseh živili Hribarjevih »spominov« in »spomenikov« naštevali, kar se jih je vsled njegovega absolutnega gospodarjenja in pa popolne nesposobnosti in krivde njegovega občinskega sveta na stroške ljubljanskih davkoplačevalcev zgradilo in s krvavimi stotisočaki meščanov tudi plačati moralo, nego rekapitulira« mo le na kratko, da je polovica naprav« ljenega zavoženo in mestu na škodo, da je mestna občina zagazila vsled te nezaslišane svojeglavnosti. in znane po-vršnosti po nepotrebnem v kričeče dol« gove, in da je le sreča za Ljubljano, da so dunajski vladni krogi vrgli tega župana z županskega stola na tla. Kajti Hribar je imel napravljen še en gotov načrt in trden sklep istega izvršiti, če bi ne bil prej z magistrata odletel. Ta načrt bi bil pa porinil Ljubljano, če bi ga bil Hribar izvršiti dal. v močvirje dolgov, iz katerih M se mestna občina nikdar več izkopala ne bila. Ta načrt je obsegal med drugim n. pr. vspenjačo na grad, galerijo slik (!) prenovitev grajskih poslopij ln slednjič med drugim nezmiselni načrt, v mokrih, vlažnih tleh zgraditi na prostoru starega nov magistrat, (!) ki bi ne ustrezal niti higijeniičnim, niti službenim zahtevam ter bi temni in ozki njegovi prostori ustrezali komaj z a 5 1 e t.	/
Pa čemu bi govorili še kaj veič a tem brezmiselnem gospodarstvu ektf žajpana Hribarja, saj je dovelj, da Ljubljana posledice neprevidnega ravnanja z občin, premoženjem že zdaj dovolj čuti. Koliko stotisočakov bi bila mestna uprava prihranila, če bi bila zadnjih 14 let. v spretnejšili rokah, iri koliko modernejše in cenejše bi se bila regulacija ulic in cest izvršila, da nisq odločevali pri načrtu ljudje — Hribar-^ jeve domišljavosti! Zdaj pa je kriza tu in dolgovi, ki pa jih moramo vsi trpeti in plačevati, mesto da bi plačali škode mestu tisti, ki so s Hribarjem gospodarili na magistratu. To pa rečemo zdaj: Tako se v Ljubljani z občinskim denarjem ne bo več delalo in novi ljubljanski župan bo moral vestno skrbeti za red in korist v občinskem gospodarstvu. če bo hotel imeti mirne ure v sejah. Kot župan se bo pa moral tudi zavedati, da: Kdor uživa čast, ima tudi — dolžnost!
*) Koliko so stali n. pr. tudi njegovi zoprni »samostalni predlogi«, ki so se morali seveda na mestne stroške tiskati (!), a večina njih pa je bila nesmisel in š'ušmarija, kar se je potem v praksi pokazalo. A seveda, Hribar si je domišljal, da zna vse!
Vsako gospodinjo veseli letošnji Mes-snierjev čaj. Močna, slastna angleška zmes (5 K za pol kg) in priljubljena ruska zmes (6 K za pol kg) d?sta izredno idealno pijačo. Manjši zavitki 50 do 110 vinarjev.
najfinojSa in najdragocencjSa nlkaliCna gi enfiica je nnjsigurnejSe sredstvo ob prebudi tvoritvi kisline, pri obolenju sopil in prebavil, pri boleznih jeter in oblslij.
Ta voda se da Izborno mešafl z vinom
Glavni zastopnik za Kranisko: Frano Schantel, Ljubljana, Franč Skanska uL
Zaloga v „I. ljubljanskem skladišču 5j! Krispcr- fomažiC, družba z o. z."
(Me volifve.
inćlNSKE VOLITVE V SV. KRIŽU PRI KOSTANJEVICI.
Občinske volitve so končane s popol-|m porazom liberalcev: nimajo ne župana, 2 svetovalca, zgubili so vse. Res so spra-Ji par svojih pristašev z največjo težavo odbor; to jim je tako zmešalo glavo, da j tudi veliko večino ostalih, od S. L. S. voljenih odbornikov za svoje v »Narodu« , »Jutru« razbobnali. Toda laž ima •atke noge; to se je pokazalo 14 dni po jlitvah, ko se je šlo za konstituiranje odbora. Naši odborniki se sedaj tembolj zavedajo svojih načel in svoje moči, ki tiči v edinosti nastopa — in zato se je včeraj udeležilo 16 naših novih odbornikov s svo-im županom na čelu zaupnega shoda S. .. S. v Ljubljani. In to je najboljši odgovor aa lažnjivce.
AVSTRO - OGRSKA.
Zasedanje deželnih zborov.
Dunaj, 5. januarja. Tirolski deželni zbor se skLče 16. t. m., češkega deželnega zbora ne nameravajo sklicati.
Tr s t, 5. januarja. Včeraj m danes se posvetujejo zastopniki strank istrskega deželnega zbora o modalitetah za sklicanje deželnega zbora.
Dunaj, 5. januarja. Te dni izide cesarski patent, po katerem se skličejo rozven češkega in istrskega vsi deželni zbori.
ODSTOP VOJNEGA MINISTRA AUFFENBERGA.
Budimpešta, 4. januarja. Z ozirom na poročilo, da bo moral odstopit' Auffenberg radi svojega govora v delegacijah, se poroča iz krogov ogrske vlade, da o odstopu vojnega ministra ni nič znanega. Vojno ministrstvo je obljubilo, da respektira brambno reformo in finančni dogovor, ki se ga drži »grška vlada.
Posojilo Avstrije.
Dunaj, 4. januarja. Z ozirom na poročila, da išče vlada posojilo v Londonu in v Parizu za oboroževalne namene, objavlja »N. Fr. Pr.« avtentična jbvestila, da Avstrija ne najame posojila za vojaško oboroževanje, marveč ca to, da se pokrije prejšnji dolg in za mirovne gospodarske investicije in da vlada ne namerava najeti posojila v inozemstvu.
Železniške zgradbe v Bosni.
Sarajevo, 5. januarja. Deputa-liji bosenskega deželnega sveta na Dunaju sc je zagotovilo, cla zgradi Avstrija normalnotirni progi Jajce—Rama in Prozor—Aržano na svoje stroške, Ogrska pa progo Tuzla—Šaniac. Nadalje se deloma na stroške monarhije pregradi ozkotirna proga Tuzla—Doboj—Sarajevo v normalnotirno, a pozneje. Parlamenta sta že zagotovljena, da bosta glasovala za te predloge. Istočasno z navedenimi železnicami se prično graditi na stroške Bosne proge Novi—Bi-hač — Banjaluka A- Jajce in Tuzla— Bjelina.
Vojaške konference.
Dunaj, 5. januarja. V prvi polovici januarja se vrše na Dunaju pod cesarjevim predsedstvom konference generalov.
Nemci proti Lahom.
D u n a j, 5. januarja. Poslanec Ein-spinner je izjavil o spomeniku Ober-danka v Benetkah, da je postavljenje tega spomenika fanatiku, ki je hotel usmrtiti našega cesarja, zelo vplivalo na naziranje veliko poslancev nemške narodne zveze glede na laško fakulteto.
Zgradba prvega ogrskega dreadnoughta.
Reka, 5. januarja. Ladjedelnica Ganz Danubius je pričela 3. t. m. graditi oder za prvi dreadnought, ki ga zgrade Ogri.
Darovi.
~r Sl lad Mohorjanov »SlovensM
"Straž.«. 285. Mohorjani Sv. Jurij ob už. železnici, po podružnici Slov. Stra-ie 18 K; 286. v čačah, po č. g. Fr. Hav-iček, župniku, 2 K 10 vin.; 287. v Za-v acu, po župnijskem uradu 2 K; 288. la Biezjah, po cerkvenem predstojni-Šivu 4 K 20 vin.; 289. v Beljaku, po č. ?. rev. G. M. Trunk 5 K; 290. v Spodnji Polskavi, po č. g. Fr. Heber, župniku, 3 K 20 vin.; 291. v Sv. Križu nad Jesenicami, po župnijskem uradu 6 K;
292.	v Trebelnem pri Mokronogu 8 K;
293.	v Št. Vidu nad Ljubljano 30 K;
294.	v Medani, po č. g. Janezu Kurin-fič, kuratu, 14 K; 295. v Brežicah, po Župnijskem uradu, 11 K; 296. v Hočah, Po č. g. Adamu Grušovnik, dekanu, 9 K 60 vin ; 297. v Ponikvah P im., po č. I Krištofu Tomšič, vikarju 5 K; 298. v Vodicah, Gorenjsko, po č. g. Antonu Širaj, kaplanu. 20 K; 299. v Šmihelu pri
Novem mestu, po č. g. Ant. Kastelic, kaplanu, 10 K; 300. v Novem mestu, po č. g. Karolu Supin, vikarju, 12 K; 301. v Disklah, Goriško, po č. g. Vinku Me-žun, vikarju, 3 K; 302. v Cerkljah pri Kranju, po g. A. Breceljnik 10 K 50 vin. — Nad 3C0 slovenskih župnij je že prispeva o skladu. Naj bi so pridružile prav vse. To zahteva njih narodna časti — Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi so poslali prispevke sledeči dobrotniki: Z. Bernot na Dunaju 3 K; Gospa H. Diehl v Celju 10 K; Hranilnica in posojilnica v Šmarji 50 K; Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju 437 K 39 vin.; Dr. U. Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici 4 K; H. Milavec, cand. iur. 20 K; Narodna društva v Ptuju 100 K; Okrajna posojilnica v Ormožu 20 K; Fr. Plohi, c. kr. šol. nadzornik v Gorici 3 K; J. Preveč, c. kr. okrajni sodnik v Logatcu 160 K kot tretjina čistega dobička v Radovljici prirejene veselice; Dr. K. Triller, odvetnik v Ljubljani 50 K; K. Schvveiger v Ljubljani 15 K; Up avni-štvo »Slov. Naroda« 40 K; Dr. O. Vol-kar, Litomyšl 6 K; Vydrova tovarna hranil v Pragi 50 K. — Za Tomšičov fond: I. Arh, c. kr. vladni svetnik 10 K; Dr. M. Rostohar, vseuč. docent 10 K; Ljubica in Drago Šebesta v Pragi 10 K; Dr. Karel Šebesta, advokat v Pragi 20 K; Pavlina Tomšičova v Piagi 20 K. Živeli nasledniki!
šiaiersKe novlep.
š Za božičnico slovenski Štajerski.
Ivan Šelih, župnik, Sv. Kunigunda, 10 K.
—	Martin Ledenig, posestnik, Pišece p. Petrovče, 12 K. — Josio Črnko, župnik v pok., Studenci pri Mariboru, 1 K 50 vin.
—	Josip Karba na Krapi 1 K 64 vin. — Slav. kat. akad. teh. dr. »Zarja«, Gradec, 3 K. — Ivanka Antloga, Gotovlje, 1 K. — Dr. I. Fermec, odvetnik, Ptuj, 12 K. — Anton Inkret, gostilničar, Karčovina, 3 K.
—	Martin Jurkovič, dekan, Ljutomer, 10 kron. — Avgust Gunther, Slovenjgradec, 10 K. — Josip Tombah, župnik, Št. Peter pod Sv. Gorami, 2 K. — I,. Ribič, kaplan, Gradec, 2 K. — Janez Vogrinc nabral na domači veselici v Nadolah 3 K 20 vin. — Hvala — in prosimo tudi vse one, ki se še niso odzvali, da vsaj nekaj prispevajo. Izpolnite položnice »Slovenske Straže«!
š Ornig odpustil uradnega predstojnika ptujskega magistrata. Ptujski Ornig je kar nenadoma na osem dni odpovedal službo predstojniku ptujskega magistrata dr. H8glerju, ne da bi se o tej stvari občinski svet sploh kaj posvetoval. Dr. Hog-ler ni vedno hotel plesati tako, kakor je Ornig žvižgal. Radi Ornigove nasilnosti je v Ptuju precej razburjenja. »Marburger Zeitung« izmiva Ornigu glavo.
š Od namestnije. Za podpredsednika namestnije v Gradcu je imenovan dvorni svetnik Kari Myrach pl. Rheinfeld. Služboval je doslej v Solnogradu.
š Sklep štajerske kmetijske družbe glede živinozdravnikov. Osrednji odbor štajerske kmetijske družbe je v svoji seji, ki se je vršila meseca decembra 1911, sprejel sledeči sklep: »Ker se pomanjkanje živinozdravnikov v resnici po celi deželi zelo, zelo močno občuti in ker nikakor ni mogoče upati, da se bo v doglednem času lahko nastavilo primerno število diplomiranih živinozdravnikov in ker se vlada nikakor ne ozira na dolgoletne želje prebivalstva, se pripoznava upravičenost predloga podružnice v Mariboru, da se kot uradni živinozdravniki nastavijo le absolventi živinozdravniških visokih šol, da se naj za zdravljenje bolne živine rabijo pomožni živinozdravniki, ki naj bodo pod vodstvom in nadzorstvom uradnih živinozdravnikov, da se naj delokrog obeh natanko določi, plača uradnih živinozdravnikov uredi in zboljša in živinozdravniškim praktikantom dovoli kupovanje strupov. Zato se načelstvo c. kr. kmetijske družbe poživlja, naj vpliva na vlado, da bo kmalu izpolnila želje kmetijskega prebivalstva, kakor so izražene v tem predlogu podružnice v Mariboru.« Nadalje se je sprejel predlog, naj družba vlado naprosi, naj nameravano živinozdravniško visoko šolo čimprej ustanovi v Gradcu.
š Pretep z noži s smrtnim izidom. V neki gostilni v Rogatcu sla popivala pred kratkim zakonska Jurij in Marija Potočnik, s svojim sinom Simonom, kmečkima sinoma Blažem in Šefanom Kitakom ter učencem Mihaelom Mikoličem iz Tlakega. Ko so se vračali domov, je nastal med njimi prepir. Brata Kitak sta med prepirom napadla Potočnikove in Mikoliča z noži in jih tako poškodovala, da jc oče Potočnik drugi dan vsled hudih ran umrl. Potočnikov sin Simon pa je smrtnonevarno ranjen. Učenec Mikolič je tudi dobil sunek z nožem v nogo, Potočnikova žena pa ima več ran. Blaž in Štefan Kitak sla vobče znana pretepača. Orožniki so ju aretovali in izročili okrajni sodniji v Rogatcu.
š Iz Šmarja pri Jeišah. Za poštarja v Šmarje pride g. A. Krolnik iz Kirchberga.
—	V ponedeljek, dne 8, januarja 1912 sc vrši pri nas zopel dovoljeni živinski sejem.
š Iz Celja. Opozarjamo še enkrat na predstavo Slovenskega izobraževalnega društva »Divji lovec«, ki se vrši na praznik Sv. Treh kraljev ob 3. uri popoldne v vrini dvorani hotela pri »Belem volu« v Celju. Igro je spisal F. S. Finžgar in snov je vzeta izza časa francoske okupacije. Posetite prireditev v obilnem številu. — Jubilej svoje 25 letne službe je obhajal 1. t. m. policijski stražmojster g. Franc Mahr v Celju. Gosp. Mahr je splošno priljubljen tudi med Slovenci. Želimo mu še na mnoga letal — Kakor poroča »Narodni List«, mislijo celjski liberalci ustanoviti podružnico nekega »narodno-obrambnega« društva »Branibor«, Zopet eno novo društvo za širjenje gnilega liberalizma v Celju, š Imenovanje. Namestniški konceptni praktikant v Ptuju Alfonz vitez pl. Pre-merstein je imenovan namestniškim kon-cipistom.
š Loka pri Zidanem mostu. Zoper občinske volitve, pri katerih so vsled čudnega postopanja obč. tajnika in vsled sejma v Laškem trgu zmagali liberalci, je vložen rekurz, kateremu se bode. moralo ugoditi, ker so se dogajale pri agitaciji velike nepostavnosti in sleparije od strani liberalcev.
š Novice iz Sv. Barbare v Halozah. Pri podiranju drevja se je ponesrečil delavec Jožef Kolednik iz Okiča. Padlo je na njega neko deblo ter mu zlomilo hrbtenico. Bil je še previden s svetotajstvi, a je kmalu nato umrl. — Na sušici je pri nas umrl posestnik Miha Štumberger. Bil je vrl pristaš naše stranke in spreten agitator. N. v m. p.l •— Nadalje je tukaj umrl vrli pristaš naše stranke posestnik Anton Hvaleč. Prijel ga je srčni krč. Kako je bil med ljudstvom priljubljen, je kazal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo ljudstva od blizu in daleč. Lahka mu žemljica!
š Čitalnica v Slovenski Bistrici naznanja, da se vrši XVI. društveni redni občni zbor v nedeljo, dne 7. januarja 1912, zvečer ob 6. uri v društvenih prostorih s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo odbora in šestih odsekov. 3. Volitev predsednika, odbora, računskih revizorjev in odsekov. 4, Poljubni predlogi in nasveti. Zastopanje po pooblaščencih je dopustno.
š Cerkveni rop. Na Novega leta dan je hotel g. župnik v cerkvi na Kalobju pri Celju pobrati iz pušice denar. Pri tem pa je zapazil, da je ključavnica na pušici odtrgana in denar iz nje ukraden. Koliko denarja je vlomilec odnesel, se ne ve; morala pa je biti večja vsota, ker pušica že dalje časa ni bila izpraznjena. Za vlomilcem ni sledu.
š Konkurz jo dovolilo celjsko okrožno sodišče nad zapuščino Alojzija Ladek, bivšega učitelja.
š Smrtna kosa. V Mariboru jc umrl po dolgi mučni bolezni stotnik v pok. g. Artur vitez Bitterl pl. Jessenberg.
š Ošpice. Zaradi nalezljive bolezni ošpic v Slov. Bistrici in okolici sta šul-ferajnska šola. in otroški vrtec zaprta.
š Iz politične službe. Namestnik je imenoval namestniškega konceDtn. prak-tikanta Egona pl. Artens, dr. Meinharda Meze in dr. Marka Ipavica namestniškim koncipistom ad personam, namestniškega računskega praktikanta Evgena Griin-walda namestniškim računskim asistentom ad personam, in absolviranemu pravniku Francu Sedlmayr je dovoljena praksa za politično konceptno službo.
VELIK PREVRAT NA KITAJSKEM.
Kakor znano so repub'.ičani izvolili za predsednika kitajske republike dr. Sunjatsena, ki je v ponedeljek prevzel vlado. Uveljavljena seveda republika še ni, in to tem manj, ker proglašajo Mongolci svojo neodvisnost in nameravajo za svojo obrambo pozvati Ruse v Mongolijo. O zadnjih dogodkih na Kitajskem so d osla sledeča poročila:
Dr. Sunjatsen prevzel predsedstvo kitajske republike.
Berolin, 5. januarja. (Zasebno.) »Berliner Zeitung am Mittag« poroča:
V ponedeljek se je vršil slovesen vhod dr. Sunjatsena v glavno mesto republikancev, Nankin. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Topovi so ustrelili Sunjatsenu na čast 21 strelov. Dne 3. januarja ob 11. uri dopoldne je prevzel dr. Sunjatsen začasno vlado in prisegel, da hoče pregnati Mandžuce, obnoviti mir in ustanoviti ljudsko vlado na Kitajskem. Ko to izvede, odstopi, da se p avilno izvoli predsednik republike. Prvi oficielni čin nove vlade je bil, da se je uvedel nov koledar, s katerim se prične novo leto tudi na Kitajskem 1. januarja.
Mongolska razdeljena v tri kraljestva.
— Posredovanje Rusije.
London, 5. januarja. (Zasebno) »Daily Telegraph« poroča: Kakor vse kaže, razpade Mongolska v tri kraljestva ali kneževine, katerih nadvladar naj bi bil v političnem in duševnem oziru Dalay Lama v Tibetu. Princi in velikani vzhodne Mongolske so v Urgi že izvolili zastopniku Dalaj Lame. V
zahodni Mongolski so se že tudi pričeli
pogajati za to, da se proglasi v Kobelu neodvisnost in da ustoličijo svojega duhovnega glavarja. V južni Mongolski nameravajo ponuditi krono nekdanjemu svetovalcu Dalaj Lama. Princi so naprosili kitajskega guverneija. da naj odpotuje, a ta se brani zapustiti Mongolsko. Rusi pričakujejo, da jih prosijo mongolski knezi za varstvo in se pripravljajo, da njih vojaki odkorakajo v Mongolsko.
GOSPODARSKE VESTI.
Zakaj naj se tudi žena podpiše na zadolžnici? Pod tem naslovom jo priobčil »Narodni Gospodar«, glasilo Zadružne zveze, upoštevanja vreden članek, v katerem se temeljito dokazuje, kako potreben je odstavek vzornih. p;a-vil za rajfajznovke, ki zahteva, da se za vsako posojilo s podpisom na zadolžnici obvežeta oba zakonska. Varnost posojila je tako mnogo bolj zasi-gurana in izključeno vsako izvijanje. Tudi poroštvo je v takem slučaju mao-go manj nevarno. Velik je pa tudi 'moralni pomen tega določila, kajti tudi žena sc trudi v skupnem gospodarstvu in je le pravično, da ve j;a vse dolgove in more mož obremeniti posestvo le z njenim soprivoljenjerii. Tega načela pa naj bi se oprijeli tu,di razni denarni zavodi po mestih; predvsem iz ozirov na lastno korist, n,a varnost posojila in zaščito porokov. Zlasti pa bi bilo to priporočati s splošnega narodnogospodarskega stališča. Veliko nepotrebnega lahkomiselnega zadolževanja bi se na ta način preprečilo, ker bi žena vedela za vsak. denar, ki bi ga mož dobil in tako tuiii lahko kontrolirala njegove izdatke. Marsikatera družinska katastrofa bi se tako onemogočila iz vsega početka. Obratno pa naj se seveda tudi ženi upa le tedaj in v toliko, v kolikor mož izrecno prevza>-me soodgovornost oziroma soobvez-nost.	I
Knlevnosl.
*	»Cas«. 1912. VI. letnik. Zvezek 1. Vsebina: Naši boji in krščansko načelo. Dr. Aleš Ušeničnik.) — Kulturno-bojni načrti. (Dr. Josip Gruden.) —. Acta Martyrum. (J. Samsa.) — Vzajemnost med Slovenci in Hrvatii. Ivan Mazovec.) — Poglavje iz našega narodnega gospodarstva. (Prof. dr. V. Šara-bon.) — Obzornik: Verstvo. — Tomaž Hren in gornjegrajeka sinoda 1. 1604.
—	Monizem — religija p:ihoidnjosti?
—	Dr. Rostoharjev narodni radikali-zem in vera. — Literatura. — Filozofija. — Resnica, svoboda pa dr. llešič.
—	Odkod človek? — Sociologija. — O kartelih. — Umetnost. — Pjesme. — Mati svetega veselja. — Zapiski. — Ljudska izobrazba. — Naši društveni odri. — Zapiski. — Literatura. — To in ono. — Bibliografija slo\vianoznan-stva polskiego.	»Čas« izhaja kot dvomesečnih. Naročnina 7 K, za dijake 4 K. Za člane »Leonove d užbe« je naročnina plačana z letnino. Naročnina se pošilja na »Leonovo družbo« ali »Čas« v Ljubljani.
*	Prijateljima hrvat. pučke crkvene pjesme. Glazbeno društvo »Vijenac« u nadb. sjemeništu u Zagrebu kani izdati u sporazumu sa »Cecilijinim društvom« pri-ručnu pjcsmaricu hrvatskih crkvenih pjc-sama za porabu kod pučkog pjevanja. — U pjesmaricu uči če največim dijelom stare hrv. crkvene pjesme iz »Citare oktokorde« i one od novijih glazbenika, koje odgo-varaju duhu crkvenom i narodnom, kojih je veči dio izašao u »Sv. Ceciliji«. Svrha je ove pjesmarice, da u prvom redu raširi pravu hrvatsku pučku crkvenu pjesmu, a u drugom redu, da olakša mnoge tehničke poteškoče kod prepisivanja ovih pjesama
—	i pjevačima i učiteljima pjevanja. (Baš se radi pomanjkanja priručnih dionica slabo populariziraju i najljepše pjesme iz »Sv, Cecilije«.) Priloži »Sv. Cecilije« služit če orguljašima kao partitura, a ova pjes-marica kao dionice pjevačima. Pjesmarica če izači štampom praktički i ukusno opremljena, Stojati ne če preko 60 fil. (opsizat če s uvodom preko 80 str.) Samo če sc tolika naklada udariti, koliko se pri-mjeraka unaprijed naruči. Umoljava se, da sc naručbe pospješe. — »Vijenac«, glazbeno društvo u nadb. sjemeništu, Zagreb.
Domača pitna zdravljenja zahtevajo malo časa in denarja! Profesor dr Gin-tani, svetovnoznani raziskovalec na polju sladkornih bolezni, je dognal naslednje: Naravna Franc Jožef-ova grenčica, za-vživana na tešče, ne učinkuje samo kot lahko odvajalno sredstvo, ampak tudi od časa do časa regulira delovanje želodca tako, da popolnoma nadomešča zdravilne vode Karlovih varcv. 22
naBlansKo-iarSKa vojska.
Tripoliška vojska traja zdaj že Četrt leta, ne da bi so bila dosedaj odločila. Lahi so utrjujejo in ne prodirajo, medtem ko jih Turki in Arabci vedno nadlegujejo. Italijani mobilizirajo naprej, ne da bi bili zasedli razven nekaterih obrežnih mest, deželo. Naš zemljevid nam kaže dosedanji razvoj vojske. Dne 29. septembra 1911 je bila vojska napovedana. Dve turški torpedovki so vničili Lahi še tisti dan pri Prevezi, drugi dan so uničili Lahi zopet, dve turški torpedovki in bombardirali mesto. Mesto Tripolis so pričeli Lahi bombardirati 3. oktobra, mesto so zasedli Lahi 6. in 9. oktobra. Medtem jc bil • zvan na pritisk velevlasti prebo abmški vojvoda iz Jadranskega u. v Tarent. Dne 6. oktobra je bomba i rala laška topničarka arabsko mesi j Hodefda in vtopila eno turško topni-čarko. Prvi več j! boj je bil 9. oktobra pri Tripolisu, 10. oktobra so zasedli Laki pristanišče Tobruk v Cirenajiki. Po-dolgotrajnem obstreljevanju in po hudih bojih z velikimi izgubami so osvojili Lahi 20. oktobra Bengazi. Hudi boji so se bili pri Bengaziju in pri Tripolisu 26. in 27. oktobra. Turki so 30. oktobra iztrga H Lahom Bumelianu. Hudi, krvavi boji so sc bili 3 .nov. pri Bengaziju. Italija jc proglasila 5. novembra formalno aneksijo Tripolisa in Cirenajike. Dne 1-4. novembra so bili poraženi Turki pri Tripolisu, dne 26. novembra so iztrgali Lahi Turkom utrdbo Mepri pri Tripolisu. Turki so sc umaknili do roba puščave. Z velikanskimi žrtvami so osvojili Lahi 3. decembra oazo Ain Žaro, ki leži 12 južnozahodno Tripolisa. Pri Bir Tobrasu so bili poraženi Lahi 26. decembra, isti dan so premagali Arabci in Turki Lahe tudi pri To-bruku v Cirenajiki. Medtem je zasedla Angleška Solum, Francija pa oazo Dja-net. Z dosedanjim izidom vojske Lahi niso nič kaj zadovoljni, zato za kulisami z napeto silo delajo na to, da bi se sklenil mir. Danes dohajajo,. poročila, da pritiskajo na mir v Turčiji Francoska, Avstro - Ogrska, Nemčija in Rusija. Tudi Angleži, gospodarji Egipta, ki so dozdaj trpeli, da so lahko Turki vti-hotapljali vojake in orožje v Cirenajiko, so zdaj ostrejše zastražili cirenajiško mejo, da pritisnejo na Turčijo. Lahi pa poročajo, da so pripravljeni dati Turkom za Tripolis in Cirenajiko dober bakšiš. Orientalec bakšiš zelo ljubi in stori zanj vse. Za dober bakšiš bodo končno tudi Turki prodali Lahom Tripolis. Zdaj se še branijo, da sklenejo mir z Italijo, a z Balkana dohajajo zelo resna poročila in bati se je spomladi požara na Balkanu. Velevlasti bi požara na Balkanu ne videle rade, osobito Rusija in Anglija ne. Perzija, in osobito Kitajska beli tako Rusom kakor tudi Angležom glave, zdaj naj pa izbruhne spomladi še vojska na Balkanu kjer že silovito vre. Vse to vpliva, da velevlasti pritiskajo na Turčijo, da pre<J spomladjo, seveda proti dobremu bakšišu, odstopi Lahu Tripolis. Na Balkanu se že zdaj pridno kretajo bulgarski vstaši in Bulgari nič. ne skrivajo, da nameravajo spomladi pričeti s Turki krvavi ples. S tripoliškega bojišča samega danes ni posebnih poročil. Turški zbornici se je predstavila včeraj obnovljena Sajdova vlada. V zelo viharni seji se je sklenilo, da prične zbornica razpravljati o Sz-premembi ustave v tem smislu, da bo smel sultan sam razpustiti zbornico. Splošno se sodi, da se bo ustava izpre-menila, nakar zbornico razpusti sultan in sklene z Lahi proti dobremu bakšišu mir.
Lahi poraženi.
Carigrad, 5. januarja. Iz Derne se z dne 2. t. m. poroča: Blizu Fleliša, 4 kilometre stran od Šelikazija, so Turki s 4200 možmi in 9 topovi napadli Lahe. Po krvavem boju, ki je trajal do desete ure zvečer, se je moralo levo laško krilo v neredu umakniti. Turki so imeli 77 mrtvih in 29 ranjenih. Lahi so pustili na bojišču 300 mrtvih in ranjenih; ubit ie en stotnik, dva težko ranjena častnika sta ujeta. General Delbuon.o jc bil lahko ranjen.
Okoli Tripolisa nič novega.
Tripolis, 5. januarja. (Oficielno.) Iz Tripolisa, Ain-Zare, Tadjure in Hom-sa ni nič novic. Kavalerijske patrulje, ki so se podale južno od Ain-Zare na rekognosciranje, niso našle nobene sledi o sovražniku. Okoli 40 roparjev je dne 3. t. m. ponoči nekoliko porogovili-lo okoli Gargareša.
Mirovna poročila.
Berolin, 5. januarja. (Zasebno.) Poroča se, da je avstro-ogrski poslanik zato obiskal nemškega kanclerja, da se uvedejo mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo. Ker zastopa nemški ca-i\g a.ski pos anik kor.sti Lahov v Turčiji in mora zato vedno posredovati, deluje avstro-ogrski carigrajski posla-
nik pri Turčiji za mir, pogajanja v Rimu pa vodi nemški poslanik.
Pariz, 5. januarja. (Zasebno.) Iz Rima dohajajo poročila, da se izboljšava razpoloženje zu mir in da je Turčija miru zdaj bolj naklonjena. Neki vplivni francoski diplomat je izjavil, da dela francoska diplomacija na to, da sc pred spomladjo sklene mir. Stremljenja francoske diplomacije, ki jih odkrito podpirajo Avstro-Ogrska, Nemčija in Rusija, so sicer še brezuspešna, ker so nasprotstva še prevelika.
Rim, 5. januarja. (Zasebno.) V uradnih krogih so pripravljeni, da sklenejo mir, če se Turčija odpove Tripolisu. Italijani bi pa v drugih točkah Turkom vse ugodili in prevzeli tudi del turškega državnega dolga.
Angleži proti Turkom.
London, 5. januarja. (Zasebno.) V Egiptu so se odredile strožje odredbe, da se prepreči vtihotapljenje orožja in streliva. »Times« poročajo iz Kaira, da zato, da bi Italija ne mogla zahtc aJi od Egipta kake odškodnine.
Pred viharjem na Balkana.
Garigra.1, 5. januarja. (Zasebno.) Pri Kruševu jc 50 mož močna vstaška četa, pri kateri je bilo tudi nekaj Lahov, umorila 13 oseb, med njimi dva otroka.
Solun, 5. januarja. (Zasebno.) Bulgarski revolučni odbor je že odposlal v Makedonijo tajne agente, ki jim je naročeno, da povzroče splošno vstajo. Povsod se že urijo prebivalci v orožju.
Soiun, 5. januarja. (Kores. urad.) Veliko turških veleposestnikov je dobilo grozilna pisma bulgarskega revolu-cijskega odbora.
Dnevne novice,
-f Vorlstvo S. L. S. je imelo včeraj popoldne sejo, h kateri sc je zbralo okoli 50 članov vodstva. Izvolilo se je načelstvo, v katerem so poleg načelnika S. L .S. dr. šusteršiča, podnačelniki: prelat A. Kalan, dr. Vinko Gregorič in dr. E. Lampe. V izvršilni odbor, katerega člani so eo ipso načelnik stranke, podnačelniki in državnozborski poslanci, so se izvolili g g.: dr. Dolšak, dekan Rihar iz Šmartna pri Litiji, dr. Zaje, dr. Pogan, L. Smolnikar, kanonik Šiška, I. Kregar, Alojzij Čatar, prof. K. Derma-stja, Janez Kalan, I. Podlesnik, župan Belec, poslanec Miha L 'mnik in župan Jakob Dimnik, dekan J. Lavrenčič, kanonik Zlogar, župnik Abram iz Št. Petra, župnik Skubic z Jesenic ter dekan dr. J. Kržišnik iz Trnovega. Nato so se storili različni za stranko važni sklepi.
+ Volitve v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko so pred durmi in liberalci v svojem časopisju že plešejo svoj veliki »kankan«. Gre se jim zopet enkrat za kožo. Na drugem mestu priobčujemo zaupno liberalno poslanico, ki odkriva liberalni bojni načrt. Vsi naši somišljeniki naj to poslanico natančno prouče in naj — liberalcem prekrižajo račune. Skrajni čas je, da prJ.de trn. in obrt. zbornica v druge roke, kajti liberalno zastopstvo te dokazalo, da mu je na srca Je liberalna po'itika, ne pa resnična korist in razvoj obrništva in t govstva. S. L. S. hoče, da obrtniki in trgovci samolast-no gospodarijo v svoji korporaciji in da nehajo časi, ko je zbornico za svojimi cilji vodil kak Ivan Hribar ter je liberalna stranka tako podcenjevala trgovce in obrtnike, da je pošiljala iz trgovske in obrtne zbornice take zastopnike obrtništva, in trgovstva v deželni zbor, kakor je liberalni advokat dr. F r. Novak! Trgovska in obrtna zbornica ne »me več biti politična hiralnica za mandate drugod propadlih liberalnih advokatov in drugih, takih »politikov«. Če hočejo trgovci in obrtniki res, da bodo sami gospodarili v svoji stanovski korporaciji, tedaj morajo pomesti z vsemi liberalnimi kandidati. Liberalci se boje, da dobe plačilo za svoje grehe na obrtništvu in trgovstvu in zato upijejo o »sleparijah« ljudje, ki dobro v e d o k a j in k a -kosodelalipri zadnjihvolit-v a h za trgovsko in obrtno zbornico v »Zvezi slovenskih z a. d r u g«. Izvestnim gospodom, bo vroče postalo, ko bodo čitali te vrstice, pa jim bo še bolj, ko jim dobro zakurimo. Po liberalnih listih se tudi ob tej priliki prav neutemeljeno napada, večina kranjskeira deželnega zbora. Resnica pa je: še-Te ko Je S. L. S. prišla do večine v deželnem odbora, je dežela pričela resno delati za obrt in trgovino. Delo S. L. S. je zavod za pospeševanje obrti, trgovska šola in številni strokovni tečaji. Dočim je prejšnja liberalna večina deželnega odbo n votirala za prosneh obrii komaj 10.003 in Se manj na le o in Se teh nI izplačala, daje sedaj dežela na leto v prospeh obrtništva
80 000 kron! Zavedni obrtniki in trgovci bodo torej volili z S. L. S., ki ima moč in upliv r.vojo agilnostjo res kaj storiti za prospeh trgovine in obrti, od nemočne in poražene, lene in brez-uplivne liberalne stranke pa bodo ostale slej ko prej samo — prazne obljube.
+ V propad. Liberalno učiteljstvo drvi čimdalje bolj v propad. Če so ne motimo, se bo ravno letošnje leto odločila usoda »stanovsko - gospodarskega temelja«, kakor sami imenujejo »Učiteljsko tiskamo«, ki jo pa bolj temelj Jakoba Dimnika, Jelenca in pa Karola Widi-a, kakor pa liberalnega učitelj-stva. To v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« leta 1911. sami nekoliko na-migavajo. »Brezobziren boj na življenje in smrt« pravijo, »smo razvili: ne krenemo ni za las od svojega programa in v Ictiu 1912. nadaljujemo isti boj, zmage ali — pogina.« Velika trma! Torej ne na pot poboljšanja, ampak naprej proti »klerikalizmu«. No, nas ne bo nič bolelo, če bodo pa liberalni učitelji letos zdravo kožo odnesli, bo to pravi čudež. Najžalostnejše poglavje iz tega boja proti »klerikalizmu« pa je, da so v ta boj privlekli tudi svojo stanovske ustanove »Vdovsko društvo« in pa »Učiteljski konvikt«. »Vdovsko društvo« je kupilo pri »Učiteljski tiskarni« za 20.000 K akcij in garantira za 40.000 kron za tiskarno. Istotako je tudi »Učiteljski konvikt« posodil »Učiteljski tiskarni« 30.000 K in drugih 27.000 K vložil v Hranilnici in posojilnici »Učiteljskega konvikta«, iz katere pa najbrže tudi »Učiteljska tiskarna« svojo hrano dobiva. Če nadalje upoštevamo, da so listi »Učiteljske tiskarne«: »Dan«, »Učiteljski Tovariš«, »Popotnik«, »Ilustro-vani Tednik«, »Domače ognjišče«, »Zvonček«, »Naša bodočnost«, (Plut je že odkuril iz »Učiteljski tiskarne« s 30 tisoč dolg;ovi!) deloma pasivni, deloma pa komaj sti-oškc pokrijejo, nadalje, da tiskarna tiska socialno demokratične liste, ki so vsi suhi, kakor poper, ne moremo napraviti boljšega sklepa, kakor tega, da se bo podrl ta politični ^stanovsko - gospodarski« temelj in podsul pod sabo vse relikvije liberalnih učiteljskih svetnikov. Kar je res, je pa res: Jakob Dimnik in pa Luka Jelene, nedosežna mojstra in mentorja liberalnega učiteljstva bosta v kratkem to dosegla, kar ni mogel vesoljni »klcrika-lizem«, namreč razpad liberalne učiteljske organizacije. Vendar smo kljub temu prepričani, da bo Luka Jelene nam rekel: T oje Vaše delo! In učitelji bodo verjeli. Prešeren pravi namreč: Kako strašna, slepota je človeka!
+ Liberalni bratje med seboj skregani. Liberalna stranka je sedaj razdeljena v tri dele: Narodovci, Jutrovci in Danovci. Ker pa hočejo vsi trije liberalno občinstvo za nos vleči, nos je pa samo eden, si včasih eden drugemu v lase sežejo. Najhujši so seveda Jutrovci, ki sedaj renčijo in rentačijo nad liberalnimi učitelji, ki so jih iz gnezda spodili. LTrednik »Jutra«, k t je dolgo časa užival gostoljubnost akcionarjev LTčiteljske tiskarne in gospodo do kosti pozna, jih je nagnal z »sinekuristi, denarnimi in političnimi špekulanti, ki jim je Učiteljska tiskarna deseta briga, samo da oni pridejo do svojega dela«. Pravijo, da vlada, v Učiteljski tiskarni vsled tega huda jeza in Milan Plut ima sedaj kar dve tožbi na vratu. Vendar on se pri tem zdravega počuti in iz Trsta Danovcem osle kaže. Ker ima, vsaka stranka svoj program, jim je celo program sestavil in ga .jim v »Danovski himni« podaje. Glavne misli tega programa so sledeče: »Intriga naš je ideal, klobasa, poln bokal. Kot bomo mi žvižgali, tako bodo plesali Slovenci na komafido, kankan in за-rabando.« Da. bodo Danovci še bolj hudi, se ž njimi Plut tudi nekoliko pošali. Danovci pojo namreč o sebi v svoji himni: »So polne naiše kaše, imamo zlate čase. Staicuna nova naša, se krasno nam obnaša«. Ni brez humorja ta prebrisani dečko. Liberalni učitelji eo napravili na vsak način slabo zameno. Mi pa skoraj ne moremo di'uzega, kot da izrečemo liberalni stranki svoje sočutje, ker je prišla tako daleč, da ves svet iz nje norce brije. Tako kruto se ni še nikdar maščevala liberalna ošabnost nad liberalci, kakor se sedaj. Liberalna, inteligenca in politika, ki je imela nas in naše ljudi za idiote in t.roglodite, je postala v posmeh vsem pametnim ljudem. Nazadnje bo človeka res s*am biti liberalec.
+ Naši narodni grehi in Ksaver Meško. G. Meško Se je čutil poklicanega., da je priobčil v »Slov. Braniku« neko politično pridigo pod imenom »Na-Si narodni grehi«, katero je tudi »Dan« prinesel predvsem pač zato, da z Mcš-kovim imenom reklamo dela. Tam je napisal par starih libcral. fraz. katere popolnoma nič več ne pomenijo, četudi jih je Meško še enkrat povedal, oziroma mu jih jc gospod Бгсс susrcriral. V
članku pravi, da »pišejo nekateri listi neskončno nizko in cinično o septem-berskih dogodkih in jih izrabljajo v strankarske namene, da klečeplazijo nekateri listi pred Nemci in da nekateri listi vse tuje hvalijo, vse domaČe pa prezirajo, če ne naravnost napadajo in smešijo«. Nazadnje pa pravi, »da nekateri listi delajo reklamo za tiskarno, ki tiska same »umotvore«. »Danovci« so raznašali, da je g. Ksaver Meško te očitke na nas naslovil. Liberalci imajo sploh to navado, da zmerom vja-mejo kakšnega lahkovernega literata, ki mu je politika španska vas, da ga proti nam izrabijo. Mi se seveda z g. Meškom ne bomo rokavili, i ečemo samo to-le: Če ima g. Meško kaj z nami govoriti, lahko k nam pride, da bi nam dajal po liberalnih listih kake nasvete, jih odklanjamo. Mi septemberske dogodke izrabljamo? Ali niso bili nasprotno ravno ti dogodki zato uprizoiv jeni, da bi gotovi ljudje pri tisti priliki vrh prišli? Ali ni bil to največji narodni greli od strani tistih ljudi, da so ljudi naliujskali, jih v zapor in v grob spravili, sami se pa grejejo na svobodi m solncu. Ali ni naša dolžnost, da take elemente iz slovenske javnosti iztrebimo. Kar se pa tiče klečeplazenja pred Nemci in smešenja vsega domačega, pa se naravnost čudimo g. Meškovi naivnosti, da je sploh mogel potem, ko mu je znana znamenita slovensko-nemjška zveza in pa gonja liberalne stranke proti našemu ljudstvu, kaj takega napisati. Nam se pa dozdeva, da samo g. Ksaver Meško nekoliko preveč klečeplazi pred liberalci in se tako sam sebe smeši. Katoliška tiskarna je pa naredila kljub temu, da g. Meškovih spisov ni tiskala, ampak jih je nemška tiskarna, pred katerimi pravi, da klečeplazimo, veliko več za prospeh slovenske knjige in slovenske kulture, kakor se g. Mešku sanja. Gospod Meško je tudi duhovnik. On dobro ve, kako nezmerno škodo Jg napravilo liberalno časopisje med slovenskim narodom, kako dan na dan trga in meče v blato vse krščanske dogme, krščansko življenje in krščansko ljudstvo, kako cinično spravlja na dan vse slabosti njegovih tovarišev duhovnikov in razdira delo katoliške cerkve in vendar ni našel nikdai nobene besede, da bi obsodil to največjo hudobijo, pač pa se je osmelil v liberalni »Slovenski Branik« ne/ pisati omenjene lažnjive očitke. Če nima gospod Ksaver druzega dela v slovenski politiki, naj še to pusti. Morda se bodo zdele te-le vrstice nekolike pretrde za mehko naravo g. Meška, ali dotični članek je tako razžaljiv in izzivalen, da bi ne bili vredni katoliškega imena, ako bi na taka izzivanja nc odgovorili. Gospod Meško naj se drži svoje knjige, katoliški časopisi pa se bodo tudi odslej diža'i navodil katoliške morale in katoliških politikov.
+ Sankcijoniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcijoniral sklep kranjskega deželnega zbora z dne 18, februarja 1911., s katerim se dovoljuje občini Draga v svrho pokrit ja občin« skih* izdatkov in vodovodnih stroškom za leto 1911. pobirati 136 odstotno do-klado v kraju Preska od vseh direktnih davkov, izvzemši osebno dohodninskega davka in mezdnega davka od višjih službenih prejemkov v smislu člena II., zakona z dne 24. junija 1898., cl. z.
1. št. зз:
— Slov. katol. društvo za kamniški okraj bo imelo svoj občni zbor dne 14. januarja ob 5. uri popoldne v Kamniškem domu v Kamniku. Prej je isto-tam občni zbor Kmečke zveze, na katerem govori dr. Krek.
ЗСшМЗ/
/njano' хсмшдхјлјд/ JO&> TA?xW-мјЉЈУ
ЉАШ^Мјојуој
jbMojiaAcnnejSb ^todmrteotelt/, /unče. Jmatki/ jvuA>acU/.
Jtavun»ae> /nsiavSms/.
+ Agitacija za časopisje. Moravski fant je so na Novo leto naročili zopet veliko »Mladosti«, za katero so razvili veliko agitacijo. Naj bi jih i drugi fantje posnemali in se vrgli na marljivo agitacijo za naše časopisje, sploh, pa posebno tudi za »Slovenca«!
—	Nemška stranka na — Hrvaškem. V Rumi na Hrvaškem izhaja »Deutsches Volksblatt«, ki javlja, da se za Hrvaško snuje »Samostalna nemška stranka«.
—	Perutninarska razstava, Perutni-narfe prosim, da mi prej ko mogoče vrnejo vpraševalne pole za perutninarsko razstavo. Oglasilo se jih je za razstavo že precej, pogrešam pa še marsikaterega znanega perutninarja. — Nadučitelj Zupan, Dolsko pri Dolu.
—	Vabilo na redni občni zbor obrtne zadruge vrhniške, ki se vrši dne 21, januarja 1912 ob 2. uri popoldne v telovadnici ljudske šole na Vrhniki z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev zbora in poročilo načelnika. 2. Polaganje zadružnih računov za leto 1911. 3. Volitev dveh pre-gledovalcev računov. 4. Odobrenje pravil za mojstrsko bolniško blagajno. 5. Raznoterosti. — K obilni udeležbi vabi načelnik.
—	Zimski šport. Iz Kranjskegore se nam poroča, da so snežne razmere jako ugodne za zimski šport. Kranjskagora ima že dalje časa dovolj snega in je letos pač edini kraj na Kranjskem, v katerem je mogoče voziti smuči in sanke. Zimska športna karta stane iz Ljubljane do Kranjskegore semintja 4 K 40 vin. Prijatelji zimskega športa, ki gotovo nestrpno pričakujejo prva ugodna zimska športna poročila, imajo priliko, na praznik, to je v soboto in nedeljo, obiskati to krasno zimsko pokrajino ter uživati ondi vse krasote zimske narave,
—	Za nemške kočevske krnele je poslal bivši nemški minister rojak dr. Schreiner vagon umetnega gnoja.
—	Ozna"enje voznega blaga pri odpošiljanje po železnici. Od 1. januarja 1912 se mora vsako vozno blago, ki se pošlje po železnici, označiti s končno železniško postajo, kamor je namenjeno. Ono vozno blago, ki bi te označbe ne imelo ali pa samo nerazločno napisano, bo železnica sama označila z imenom končne železniške postaje ter bo za to zaračunala pristojbino 10 vinarjev od vsakega kosa voznega blaga.
—	Z nožem v prsa. PredvčeruajŠ-njim ob 9. uri zvečer so prišli v Pra-protno Polico pri Šenčurju fantje iz sosednje vasi razgrajat, na kar so se jim domači fantje postavili v bran, na kar je prišlo do pretepa, v kate em je bil ranjen Ribnikar Gabrijel, posestnikov sin iz Praprot ne Police. Sunil ga je z nožem v prsa posestnikov sin Janez Nastran iz Češnjevke pri Cerkljah. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko deželno bolnico.
—	Poizkušen samonmor voiaka. V Reki se je ustrelil v prsi infanterist Jurij Varga baje zato, ker je radi prekoračenja dopusta dobil 20 dni zapora.
—	Zvišana kazen. Kakor znano, je bil pred mariborskimi porotniki obsojen Ignacij Lindič na šest težke ječe, ker je svojo mater ubil. Sedaj je višje deželno sodišče zvišalo to kazen na osem let.
—	Občinski blagajnik pobegnil. Z
Reke poročajo, da je blagajnik občine Vrbnica, Marijan Kovačev, poneveril 116.000 K občinskega denarja in izginil brez sledu.
—	Smrt neznanca. Dne 28. decembra m. 1. je našel France Vogl, posestnik iz Dragomera. okolu 8. ure zvečer na državni cesti v bližini Osvaldove hiše neznanega človeka na tleh ležečega. Privedel ga je v Osvaldov hlev, kjer so ga drugo jutro našli domačini mrtvega. Vse poizvedbe glede identitete tujca so bile do danes brezuspeš ne. Po njegovi zunanjosti soditi, je moral biti neznanec kakih 50 let star, bil je suh, ter imel velike črne lase, polno brado, črne brke in slabe zobe. Po obleki soditi, je umrli moral biti delavec pri Gruberjevem kanalu. V že pih se ni našlo ne denarja ne listin, iz katerih bi se dalo sklepati od kod in kedo cla je. *
—	V kamnolomu ponesrečil. Martin Marela, 19 let stari posestnikov sin v Doleh, je doma v kamnolomu vrtal luknjo za razstreljevanje skal. Pri tem delu se mu je pa smodnik vnel. ter mu je strel odtrgal desno roko. Ranjen je smrtnonevarno.
—	Dobro je mislil, a jo je slabo naletel. V neki gostilni v Sadinji vasi je Jožef Zavbek, posestnika sin iz Pod-lipoglava prigovarjal Antonu Selanu, posestnikovemu sinu o priliki nekega Prepira, naj bode miren in naj se vzdrži pretepa, a v zahvalo zato ga je ta z Tiožem sunil v levo stran očesa.
—	škrlaiica v bjeiovars^em okra-m razsaja že dve leti. Lani je samo v občini Kapela umrlo na nji 30 0 °trok.
—	Lov za trgovcem z dekleti. Na
Reki je te dni opazil trobentač občinskega gasilstva Anton Pejanovič, ki jo bil v službi pri Danubijevi tvornici, nekega mladega možu, ki se je sprehajal v bližini ladjedelnice. Med tem se, je razširila med delavstvom vest, da je nek trgovec z dekleti iz Budimpešte pripeljal dve mladi dekleti v starosti 13 in 14 let v neko razupito hišo. Opis toga trgovca se je popolnoma vjemal s človekom, ki ga jo trobentač Pejanovič opazoval že dalj časa. Opozoril je v bližini se nahajajočega stražnika nanj, ko ga je pa hotel stražnik aretovati, je tujec pustil svojo spremljevalko in skušal pobegniti. Trobentač Pejanovič pa je pograbil svojo trompeto, tekel za trgovcem z dekleti in ves čas trobil. Na ta način so ljudje postali pozorni na begunca in kmalu je drla cela množica za njim. Končno so ga prijeli in odpeljali na policijski urad, kjer je izjavil, da se piše Ivan Farkaš in da ni trgovec z dekleti. Policijsko pa sc je dognalo, da je identičen s 241etnim Aleksom Molnar iz Csengere na Ogrskem. Pridržali so ga v policijskem zaporu, njegovo žrtev pa poslali domov k staršem.
—	Ostra zima nastopa, in v tem času prija našemu telesu zdrava gorka pijača. Namesto alkoholnih pijač, katere v mnogih slučajih zelo neugodno vplivajo na zdravje, si pomagamo 6 sadnim grogom, kateri je brezalkoholen, ima izboren okus, pikantno aromo, nizko ceno ter enostavnost v priredbi. Dobiva se z natančnim navodilom od 1 kg naprej a 2 K 80 vin. .Večje količine znatno ceneje. Na razpolago več priznalnih izjav. Naroča se: Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškova ulica 27.
Razne sivari.
Velikanska milijonska škoda povzročena po požaru. Radi električnega kratkega stika je izbruhnil požar v budimpeštan-ski palači grofa Ludovika Batthyanyja. Zgorelo je veliko slik in pohištva. Škoda znaša nad milijon kron. Samo eno sliko slavnega slikarja Dyka so cenili na pol milijona kron. Med zgorelimi slikami so dela slavnih mojstrov.
Telettna se podraži. Iz Linca poročajo: Med alpskimi kmetovalci se snuje organizacija za pospeševanje živinoreje. Člani te organizacije se zavežejo, da bodo prodajali kolikor manj mogoče telet, ki jih ohranijo vsa za pleme. Razumljivo je, da se bo vsled tega zelo zvišala cena telet, kakor se sodi za najmanj 50%, Organizacija začne izvajati svoj sklep s 1. februarjem 1912. — Podobna organizacija se snuje tudi za suaetske dežele, vsled česar je pričakovati, da bodo cene teletnine sploh znatno poskočile v celi državi.
Ostra zima v Bosni. Z novim letom je nastopila tukaj ostra zima. Zjutraj je mraza 12 stopinj pod ničlo.
Sneženi zameti v Carigradu. »Berliner Tageblatt« poroča iz Carigrada, da je mesto v sneženih zametih. Promet na zapad je popolnoma ustavljen.
Zakotni odvetnik ovaduh. V Koblenzu so zaprli nekega zakotnega odvetnika, ki je služil več let v francoski tujski legiji, ker je osumljen ovaduštva.
Štiri dame zastrđpijene po plinu. V Poznanju so našli mrtve štiri dame, ki so se zastrupile s plinom.
Človeška koža nameščena z belo kožico kurjih jajc. Zdravnik dr. Stal-ler v Londonu je uspešno nadomestil pri opeklinah kožo z belo kožo kurjih jajc. Dognal je, cfa se stanice bele kurje jajčne kožice hitro množe in tako hitro zgoste, da nadomeste popolnoma človeško kožo.
Pogrešanega zrakoplova »Salz-burg«, s katerim se jo v torek teden dvignil v Inomostu v zrak nadporočnik Werner, še sedaj niso izsledili in je skoro gotovo, da so je zakroplovec ponesrečil.
Ustanovitev češke sladkorne tovarne v Bulgariji. Praška kreditna banka jo dobila iz Sofije včeraj, dne 4. t. m., obvestilo, da je bila vladna predloga o podelitvi koncesije praški kreditni banki za napravo- sladkorne tovarne in rafinerije sprejeta od sobranja v prvem, drugem in tretjem branju.
Svojega tovariša umoril. Na brzojavno obvestilo državnega pravdništva v Essenu so v Hebu aretovali v Bosni rojenega delavca Ponica, ki je osumljen, da je v Essenu umoril nekega svojega tovariša.
Povišanje učiteljskih plač v Bosni* Hercegovini. Zveza učiteljslkih društev jo bila minule dni po deputaciji pri civilnem adlatu baronu Bonku v zadevi zakonske predloge o ureditvi učiteljskih plač. Baron Bonko je depu-tacijo zagotovil, da bo predloga, ki jo je vlada po najliberalnejših načelih sestavila, še v tem zasedanju predložena saboru, ki jo bo nedvomno sprejel in potem predložena v sankcijo, ta-
ko, da I)o postala pravokrepna še lota 1912.
Volkovi v Bosni. Listi poročajo, da je letošnje loto v Bosni posebno mnogo volkov, ki preže na živino, a so nevarni tudi ljudem. Tako je šel minule dni nek Burovac iz Udbra v Bijelo Polje. Ko pride preko Tisovice, ga napadejo trije volkovi. Orožja ni imel nobenega, zato se jo branil s kamenjem. Toda volkovi niso hoteli pustiti plena. Temnilo so je že; da bi bil varnejši, se je Burovac v spel na neko skalo in od tam dalje kamenjal volkove. Vsa noč jo minila tako. Šele ob zori sta dva volkova odšla, tretji pa je ostal. Mož ni imel kaj izbirati: glad in mraz sta mu pretila. Šol je torej s skale in gnal volka s kamenjem pred sabo. Tako je končno dospel do neke lesene kolibo in se skril vanjo. K sreči je našel v kolibi nekoliko čebule in krompirja. Tu je tudi prenočil in se drug dan napotil v Jablanico, od tu pa domov. Doma je takoj obležal od strahu, in omračil se mu je tudi um.
Ponesrečen napad bančnega uradnika. Dne 4. t. m. je dobil 301etni uradnik berolinske trgovinske in industrijske banko Julij Ribe ukaz, da spremlja bančnega slugo, 511etnega Kleina, da dvigneta 40.000 mark v Darmstad-ski banki. Oba bančna nastavljenca sta se peljala v avtojnobilu. Rihe je izpustil nalašč na tla nekaj denarja, Klein se je sklonil, da pobere denar, a medtem mu je dal Rihe vrv za vrat, da ga zadavi. Kleinu se je pa posrečilo, da je odprl vrata avtomobila in klical na pomoč. Avtomobil so ustavili in odpeljali oba bančna nastavljenca k policiji. Rihe je priznal, da je že več časa nameraval napad, zato da postane lastnik večje vsote. Imel je pri sebi tudi ostro nabrušeno sekiro.
Rodbina, ki je jedla mačko, zastrupljena. Iz Znojma se poroča, da je obolela rodbina dninarja Stepan na, znakih zastrupljen j a. Oče se je premetaval, ko je umiral, po postelji in nehote usmrtil svojo dveletno hčerko Marijo. Dognali so, da je jedla rodbina na Silvestrov večer mačjo pečenko. Mačka jc morala biti bolna ali pa stara.
Na smrt obsojeni ruski častnik.
Mornariško sodišče v Sevastopolu je obsodilo na smrt častnika Kazimova, ker je hujskal mornarje, da naj dezer-tirajo na vožnji iz Beiruta v Pirej.
Brivec prerezal svojemu gostu vrat. Iz Belgrada poročajo, da so v Ragaču prišli na sled groznemu zločinu. Kmet Peter Vukrinic še je pustil pri brivcu Štefanu Onkuliču briti. Pri tem pa sta se sprla zaradi vinarja, ki ga je Vukrinic dolgoval, Onkulič je kmetu prerezal v prepiru vrat in vrgel truplo v Savo, iz katere so ga pa 2. t, m, potegnili.
Denarja kot smeti. V novoletni noči se je zabavalo v neki gostilni nedaleč od Steyra več kmetov. Kmet Karel F. se je pri tem bahal, da ima denarja kot smeti in da mu ni nič za par tisočakov. Ker se mu je to oporekalo, se je F. razburil, potegnil iz žepa listnico, vzel iž nje tisoč-kronski bankovec, ki ga je zvil skupaj, in si prižgal ž njim cigareto. Bankovec je popolnoma zgorel. Nato so kmetje pili še naprej. Ko je F. popolnoma upijanjen kolovratil domov, ic izgubil svojo listnico s 450 kronami denarja.
Svetujemo Vam, revmatične, protin-ske bolezni, bodljaje, bolezni v križu in v členku ne zanemarjati. Tucat za poskuš-njo Fellerjevega fluida z znamko »Elsa-fluid« stane samo 5 K. Fcllerjeve odvajalne Rhabarbara - krogijice z znamko »Elsa-krogljice«, šest škatljic franko 4 K. Dobi se od E. V, F e 11 e r v S t u b i c i, Elsatrg št. 16 (Hrvaško).
K zgodovini čaja. Zanimanje, ki ga je vzbudila preteklo leto razprava o zgoraj omenjeni snovi, je napotilo tvrd-ko Ed. Messmer, da je začela z nadaljevanjem te razprave, ki se dobi na željo zastonj in poštnino prosto.
Društvo bosensko - hercegovskih vlalcovodij si zgradi v Sarajevu volik in lep lasten dom. Gradbeni stroški okrog 110.000 K.
Telefonska in brzojavno poročila.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Gradec, 5,- januarja. »Grazer Volksblatt« poroča: Včeraj je ces. namestnik grof Clary konferiral z zastopniki slovenske delegacije, poslancem dr. Korošcem in deželnim odbornikom Robičem. Ta dva sta izjavila, da ne moreta prevzeti jamstva za mirno zborovanje, ker ne moreta odobravati načina, kako hoče večina najti pokritje in ker je v budgetu Spodnještajer-ska naravnost zanemarjena. — Vsled te izjave je upanje, da bo štajersk^ deželni zbor mogel zborovati, jako majhno. Grof Clary se poda na Dunaj po navodila, ali nai deželni zbor skliče ali razpusti,
VELIKE VOJAŠKE VAJE.
Budimpešta, 5. januarja. Letošnje cesarske vaje sc vrše na Sedmograškcm.
Prisostvovala jim bosta nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand in šef. generalnega štaba general Schemua.
OPROŠČEN LAŠKI VOHUN.
Trst, 5. januarja. Tukajšnje sodišče je "laškega kavalerijskega poročnika Mario Gasperini, katerega so 29. novembra t. 1. v Červinjanu vjeli in zaradi vohunstva obtožili, oprostilo. Vendar je ostal na zahtevo policije v zaporu. Državno pravdništvo je vložilo zoper razsodbo pritožbo,
NOVI BARSKI ŠKOF.
Cetinje, 5. januarja. Sv. Oče je ime-' noval za škofa v Baru dr. Niko Dobre-čića, Črnogorca, župnika na Cetinju. Imenovanje jo napravilo najboljši vtis in se jo konflikt med O.rnogoro in Vatikanom, ki jc zaradi zasodonja barske stolice nastal, s tem poravnal.
VELIKANSKI NEMIRI V LIZBONI.
PREGANJANJE CERKVE.
Lizbona, 5. januarja. Ker je vlada lizabonskem patriarhu prepovedala bivanje v lastni dijecezi, so vsi portu-giški škofje izjavili, da se smatrajo za neodvisne od vlado in da ji odrekajo vsako pokorščino. Justični minister je nato izdal naredbo, v kateri izjavlja, da bo vlada, ako škofje res odklanjajo civilno oblast, vse škofe iz dežele izgnala. Vsled te naredbo jo prišlo včeraj v Lizaboni do velikansih demonstracij. Nad 10.000 oseb je demonstrirajo za patriarha. Pa tudi vlada je zbrala skupaj svojo sodrgo.
Katoličani so klicali: Živel patriarh! Živel Ma-nuel! Zivio don Migu-el! Prišlo je do spopada. Republičani so udrl'i v patriarhovo palačo. Ker je poseglo vmes vojaštvo, je veliko oseb ranjenih. Pričakovati jo nadaljnjih nemirov.
NA BOJIŠČU.
Trlpolis, 5. januarja. Vas Gargareš, ki je v italijanski oblasti, je dno 3. januarja ponoči napadlo okoli 40 Arabcev, katerim je stal na čelu turški častnik. Vas so oplenili, nekaj prebivavccv pobili in odvedli nekaj žen.
London, 5. januarja. »Reuter« poroča, da sta. italijanski križarki »Pie-monte« in »Puglia« bombardirali dno 3. t. m. turško garnizijo v Giabani, severno od Hodoide v Jcmenu.
Aleksandra, 5. januarja. V Lab-basu so Arabci napadli italijanske delavce in jih več hudo ranili.
Dunaj, 5. januarja. Dobro informirani krogi so mnenja, da do miru še ne pride.
MIR JE BLIZU.
Rim, 5. januarja. Tu se zatrjuje, da sc mir kmalu sklene. Gre se le še za formulo, ki bo Turčiji omogočila časten mir podpisati.
OPOZICIJA V TURŠKEM PARLAMENTU.
Carigrad, 5. januarja. Opozicija ob-struira v parlamentu daljo in ne pripušča, da bi prišel na dnevni rod predlog, da se § 35. ustave izpremeni v tem zmislu, da bi vladar imel pravico parlament razpustiti. Naučni minister je v nenavzočnosti bolnega vezirja ta mladoturški predlog v imenu vlade zagovarjal in izjavil, da ni res, da hoče vlada parlament razpustiti le zato, da bi mogla sklonili mir z Italijo, kajti vlada ne moro na noben način brez parlamenta odstopiti niti podi turške zemlje. Splošno sc sodi, da bo vezir z iradejeni zbornico zapustil.
DUNAJSKA OBČINA KUPI PREMOGOVNIK V ZILLINGSDORFU.
Dunaj, 5. januarja. Meščanski klub dunajskega objčinskegfh sveta je. včeraj, po peturni razpravi sklonil, da kupi dunajska občina premogovnik rujavega premoga v Zillingsdorfu.
ANGLIJA POMNOŽI SVOJO ARMADO.
London, 5. januarja. »Daily News« poroča, da se jo v ministrskem svetu sklenilo predložili parlamentu postavo, glasom katere so efektivno mirovno stanje armado pomnoži za ono tretjino.
OBOLELI VSLED ZAUŽIVANJA KLOBAS.
Madrid, 5. januarja. Pri Malaji je 30 oseb obolelo na klobasnem zastrupljenju Več jih je umrlo.
NAPAD NA BLAGAJNIČNEGA SLUGO.
Berolin, 5. januarja. Tu jo uradnik Friehc iz avtomobila vrgel blagajniČ-nemu slugu Kleinu od »Darmstadtske banke« okoli vratni žico, da ga vrže na tla in oropa 50.000 M. ki jih je ta imel s seboj. Klein jc močno zavpil, na kai so pasanti Kleina rešili. Fricha je policija prejela in zaprla.
RUSKA GROZODEJSTVA V PERZIJI
Pariz, 5. januarja. Iz Teherana se poroča: Poleg Liratel Islama so Rusi obesili v Tebrisu še tri ugledne derviše
Poročni prstani
močni v zlatu, na trpež-nosti neprekosljivi, 1 par od 7 K nap. v modernih fas. graviranje brezplačno NajboljSe so „Union" ure
Fr. Čuden
irar In trgovec - Ijiblpa,
samo PreSernova ulica 1.
Ifflli inhilnini ririlf 8 koledarjom, uram!, zlatnino nJVI jUUliuJIII ШЈ.ЈД in srebrnlno zastonj po pošti.
i> •
i
is Ceres-n&grad
Srečke so Izžrebane.
31 glavnih dobitkov so zadele sledeče osebe: 1.. dobit k K IOHO-.i 1. Marija Birzinger, Oradec-Ruckelberg, Nernsteasse št 8 10 dobittov do
K 2Г0- : 2. Kamila Neuliauser, trgovčeva soproga Hradek, Češko. 3. Marija Ftscher, Byč'<ovice, p Blažkovice. 4. Ana Hoffinan. Podb .........
dorf VI. št. 788, л Д"Ј"' c*—»"—-—----л D—t—1-4—> " /---.-i- "" " ^ ..... — ' -
Lischka
gasse
Liiomericah	...	_	_	________^ _ _____________________ ^ ________^^ ^ ^ ^lul;lvell
Ullrich. Schondorf, p. Vocklabruck. 23 Arnošt Frennd, gospodarski pristav, Dobra mysl,' p. Prosečne pri Host'inn'em?''24. Marija Oalieitner"Aschach'ob 'DoiiavT 25. Petronela Eckstein, Leva, Kals>.ai št. 24. 26. M. E. V. M j as, Dunaj XVIII/1, Rieglerg-.sse 4. 27. Filipini Princi, Nyiregyh5<a. 2S. Marija Baranvai Temešvar' Svf7vanC Tirolsko'' 29' 29' АПа Pder' Bastianperk' štl 30' 30, Iva,,a R'n2mayer> Tulioviče št. 13, p. Opočno. 31. Ana Breiter, soproga železniškega nadpaznika^
Popolen imenik vseh 1031 dobiteljev se na zahtevo dopošlje. Razdelitev razpisanih nagrad smo morali zaradi ogrom lega števila vposlanih nam dobrih odgovorov preložiti za kake štiri tedne pozneje, zato da bo razsodišču mogoče vse odgovore natančno m vestno pregiciau. Zahvaljujemo se še vsem
cenj. pošiljateljicam in pošiljateljem za izkazano nam zanimanje.
IlaSsirajfe tudi nadalje pridno ovitke naše jedilne masti „Ceres" u kocbhf kajti trud se Vam bode Dbilno poplavah
Veiespostovanjem тоаагпг „Ceres", furdhe Jurij ScHiclil п. d., listje (Hnssigl Češko.
in vse glavno Člane občinskega sveta. Oplenili so vse armenske trgovine in uvedli strahovlado. Evropski uradniki so pobegnili v angleško banko.
KDAJ USTANOVE RUSI NOVO GU-BERNIJO HELM?
Peterburg, 5. januarja. Trdi se, da rešita duma. in državni svet predlogo o ločitvi Helma od Ruske Poljske tako hitro, da se ustanovi nova ruska gu-bernija Helin že julija letos. V Helmu nameravajo prirediti takrat velike slavnosti in spomenik o rešitvi Rusov iz poljskega lilapčevanja. Pričakujejo, da se udeleži teh slavnosti tudi car.
Novice iz Primorske.
—	Imenovanje. C. kr. namestnik za Trst in Primorje je imenoval g. E v g e n a Zupančiča, c. kr. namest. koncipista v Gorici, za okrajnega komisarja istotam.
—	Štirikrat dezerter. Iz Gorice poroča »Edinost«: Herman Cej, službujoč pri vojni mornarici, si dovoljuje silno nevarne šale z vojaškimi oblastmi. Kar je ta fant že zagrešil v vojaški suknji, presega že vse meje. Njegovi sorodniki in prijatelji ga imajo za abnormalnega človeka, a strogi vojaški sodniki in zakoni Marije Terezije mu utegnejo uničiti mlado življenje v vojaških zaporih. Žalosten pogled je bil, k-o je nekdanjega najboljšega Sokola gnalo na postajo pet vojakov z nasajenimi bajoneti.
—	Umrl je v Rubijah v svojem gradu baron Bianchi di Casalanza, star 67 let. Bianchi je bil nemški aristokrat starega kova; dasi je bival med samimi Slovenci, se ni priučil slovenskega jezika. Ko je bil v občini spor med starašini, je bil še pred kratkim tudi župan. Pokojnik je imel vile v Gradežu in je bil podpredsednik kura-torija tamkajšnjega morskega zdravilišča.
—	Vojaška novica. Iz Gorice nam poročajo, da se je 9. stotmija 27. plan. polka premenila v 1. stotnijo 4. plan. polka v Celovcu. Prve dni prihodnjega tedna odide ta kompanija v Šmohor na Koroško. Ž njo odide v Celovec oddelek strojnih pušk in 3. bataljonski štab.
—	SoJnijska vest. Za sodnega svetnika in voditelja okrajne sodni je v Kr-minu je imenovan g. Л. Mašera.
—	Poskus umora In samonmca? Iz Trsta poročajo: Včeraj ob 4. uri 30 minut popoldne je neki delavec na postaji Škorklja openskega ti-amvaja čul dva strela iz revolverja. Z nekim finančnim stražnikom se je takoj podal za vilo Geiniger proti kraju, odkoder je bilo čuti strela. Kmalu iima je pni-,soplo nasproti dekle, ki je krvavelo na vratu ter se je z besedami: »Je-li moj Pepi umrl?« zgrudilo na tla. Kmalu sta omenjena našla moža na tleh z rano v ustih, iz katerih je tudi tekla kri. Spravila sta potem oba ranjenca na voz električne železnice ter ju odpeljala na izhodno postajo pred veliko vojašnico, odkoder jo je pozvana zdravniška postaja prepeljala v mestno bolnišnico. Kolikor se je moglo poizvedeti, se je omenjeni krvavi čin pripetil nastopno: Dekle se imenuje Tereza Erjavec, je stara 24 let, doma iz goriške okolice in služi pri gospici Gini Muller, blagajničarki Južne železnice; on se pa imenuje Josip Fortuna, je pek in stanuje v Škorklji št. 323. Oba sta že več časa ljubimkovala, a zdi se. da sta se v zadnjem času siprla, kajti on da je ponovno žugal Erjavčevi, da jo bo ubil.
Ljudski oder. ^^
Hi Sv. Treh kraljev dan, 6. januarja 1912
Začetek ob '/г^. Predstava 14. Konec ob lOh.
BELE ROŽE.
Drama v 4 dejanjih (5 slikah. - Nemško spisal J. Willhardt Za Ljudski oder priredil F.Koblar. Osebe:
Alma Plaveč, tovarnarjeva vdova	g. Kinska
Leon. njen sin.......g. Gorski
Debeljak, knjigovodja i pri t.	g. Pavšek
Betka, hišna	Plav-{ .	g. Jaromirska
Kristina, kuharica J čevih ' .	g. Zalar Fani
Dr. Dobrota, zdravnik ....	g. Gorečen
Peter Polž, gost. „Pri Vrani" .	g. Podbregar
Amanda, njegova žena ....	g. Kukovica
Hilda, njiju vnukinja.....g. Novak
Viljem, gozdar.......g. Kalar
Gosar, skopuh.......g.Stocklinger
Čas: sedanjost. Kraj: večje mesto.
Blagajna se odpre ob pol ?. uri. Predprodaja v M. BnKvprri.
Cene prostorom: Parter I., II. vrsta UK. III.,
IV.,	V. a 2 K, VI., VII. a 150 K, VIII., IX., X., XI. 4 1 K. — Zofe v parterju a 1 K.- — Galerija: I vrsta a 1--0 K, II. a t K. III IV, ž, 70 vin.,
V.	a 50 vin. — Balkon h 1 K. — Stojišče 40 vin.
— Dijaške vstopnice 30 vin.
Prihodnja predstava bo v nedeljo 21. anuarja:
C1G&N!, borka v 3 dejanjih. Pripravljajo se: BREZ BOGA in TRI SESTRE.
— Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši soir'šljeniki, a še niso naročene na „fclovenca". Agitirajte za nove naročnike !
LjufiljansKe novice.
lj Ljudski oder vprizori jutri, na dan Sv. Treh kraljev ob pol 8. uri krasno nemško moderno dramo Willhardtovo »Bele rože«, ki jo je priredil za Ljudski oder Fr. Ks. Koblar. Naslov igre je simboličen, in pomenijo bele rože zgodnjo smrt, strti cvet v mladih dneh. Malo modernih iger je, ki bi bile pisane tako priprosto, lahko ranljivo in ki bi bile idejno tako visoko. Igro štejemo med najlepše, kar se jih je letos vprizorilo. Ker se delo pod nikakim pogojem ne bo ponavljalo, zato opozarjamo vse prijatelje Ljudskega odra, da prihite na Kraljevo V obilnem številu. Vstopnice se dobe v predprodaji v »Katol. Bukvami« in pa zvečer pri blagajni!
lj Velezanimivo javno predavanje v »Ljudskem Domu«. Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer bo v mali dvorani na galeriji »Ljudskega Doma« z ozirom na Finžgar-jevo narodno igro »Naša kri«, predaval č. g. kanonik dr. Gruden: »Francosko med-vladje in slovensko ljudstvo«. Vstop vsakemu prost. Vabimo k najobilnejši udeležbi.
lj Nova igra na odru »Rokodelskega doma«. Na sporedu »Božičnice«, ki jo priredi katoliško mladeniško društvo, kakor vsako leto, tudi letos na sv. Treh kraljev dan, dne 6. januarja, v »Rokodelskem domu«, je tudi nova, lepa božična igra »Mojstra Križnika božični večer«. Vrhutega so na sporedu »Božičnice« trije moški zbori in nove točke za klaviolino, ki jih bo izvaja! g, Ludovik Bajde. »Božičnica« obeta biti v vsakem oziru prav zanimiva. Priče-tek je točno ob 6. uri zvečer.
lj Ka oliško društvo rokodelskih pomočnikov ima v nedeljo, dno 7. januarja 1912, ob pol 11. uri dopoldne svoj redni mesečni shod. Ker so na dnevnem redu važne stanovske zadeve pomočnikov, naj se shoda vsi člani zanesljivo udeleže. Posebna vabila za shod se ne bodo r a z p o ši -I j a 1 a.
lj Silvestrov večer šentpeterskega Orla je pokazal, kolik ugled uživa telovadni odsek šentpeterskega prosvetnega društva med svojimi znanci in prijatelji, ki so vzlic velikemu številu podobnih pr' e-ditev na ta večer, že ob pol 8. napolnili dvorano »Rokodelskega doma«. V veselem razpoloženju se je proizvajala točka za točko mnogovrstnega vsporeda. Brat podpredsednik Pire je zaključil večer z iskrenim voščilom k Novemu letu, z nado, da delo šentpeterskega Orla tudi v letu 1912. tako uspeva kol v preteklem letu.
lj Ljubljanska »Narodna Čitalnica«, ki se je srečno povzpela do društva, v katerem imajo prvo in zadnjo besedo liberalci, praznuje jutri 501etnico svojega obstanka. Danes zvečer je v gledališču slavnostna predstava, pri kateri nastopijo tudi Soko-lice. Jutri slavnostno zborovanje, pri katerem govori slavnostni govor Peter Gras-selli in poje zbor »Glasbene Matice; popoldne je zopet telovadba Sokolic in zvečer ples. Priredba je tako strogo liberalna, da našemu listu niti vabila niso poslali.
lj Za božičnico slovenski Koroški:
Josip Košmerl, Ljubljana, 1 K. — Uršula Oman, Ljubljana, 1 K. — Alfons Poljšak, vikar, Sv. Tomaž, Goriško, 4 krone. — Josip Kraut, Bistrica, p. Smiliti nad Pliberkom, 1 K. — V. Božič, Globasnica, p. Šmihel, 1 K. — Metka Kapus, Ljubljana, 2 K. — Beti Klepec., Ljubljana* 1 K 20 h. — Ana Mirih, Ljubljana., 2 K. — Po Mariji Kun t ar. č v Ljubljani darovale: Ivana Maleš 1 K, Marija Svetec 1 K, Marija Kun'ari č 1 krono, Katarina Ivaučič 1 K. — Več neimenovanih 2 K. — Veselo omizje pri »Cešnovarju«, Ljubljana, 14 K. — Pcpi-ca. Kačar, Ljubljana, 4 K. — Marija Eržen. Ljubljana, 2 K. — Marija Zupančič, Ljubljana. 2 K. — Josip Tan-scliitz, Dražja vas, 2 K. — Jurij Bohni-čar, Žitara vas, 1 K. — Mar. Papp, Železna, Kapla, 5 K. — Fran Mikula, posestnik v Pečah, 4 K. — Marija Sintič, Ljubljana, 2 K. — Josip Pušl, Zgornje Trušnje, 1 K. — A. Lovšin, župnik, Radomlje, 3 K. — Neža Vesel, Ljubljana, 3 K. — Po Ani Verbajs, Ljubljana, darovali: Ivana Vrh 1. K, Jožefa Janežič 1 K. Kati Ažbe 1 K, Ana Verbajs 1 K, Uršula Verbajs 2 K. — Fran Tesnar, Ljubljana, 2 K. — Prosimo še darov, da sc more nabaviti napotrebnejše.
lj Kdo bo plačeval novo Ribni'-ar-jevo glasilo »Dan«, tako se vprašujejo Vodmatčanje, katerim raznašalki vsak dan in v vsako hišo prinaša list, četudi lista nikdo ne bere in ga tudi ni naročil. Ribnikar si gotovo misli: Račun bom že nazadnje poslal. Prizadetim svetujemo, da sprejem lista odklonijo, da ne bodo koncem meseca presenečeni s kakim računom.
lj Musica saera v stolnici. Na praznik Sv. Treh kraljev ob desetih: Missa Sera-phica, zl. P. Hugolin Sattner, gradual • »Omnes de Saba venient«, zl. Ant. Foer-ster, ofertorij »Reges Tharsis«, zl. dr. Fr. Kimavec. — V nedeljo ob desetih: Missa in hon. s. Caeciliae, zl. Ad. Kaim, gradual »Benedictus Dominus Deus Israel«, zl. Ant,
Foerster, pri ofertoriju: »Reges Tharsis«, zl. dr. Fr. Kimovec.
lj Musica saera. V cerkvi nemškega viteškega reda. V soboto, dne 6. t. m. (praznik Svetih treh Krakov) ob 10. uri po pridigi slovesna sveta maša; m.ssa Loretta, zl. A. Rihov-sky, graduale omnes de Saba venient, zi. A. Foerster, ofertorij Reges Tharsis, zl. Frid. Koenen. - V kapeli Sv. Jožefa č č. o o. jezuitov. V soboto, dne 6. t. m. (praznik razglašenja Gospodovega) ob 8. uri zjuiraj slovesna sv. maša, missa festivu, zl. Jos. Gruber, graduale omnes de Saba venient, zl. P. Griesbacher, oferlorij Reges Tharsis, zl. Ant. Foerster.
lj Po neki dobri kupčiji je poslal »Neimenovan« našemu uredništvu za »Slovensko Stražo« 25 K. Hvala! Naj bi našel mnogo posnemalcev!
lj Priporoč jivl natakarici. Še me-scca. decembra je šla neka natakarica po mestu popivat, zvečer je pa peljala .i seboj v gostilno kar dva »priveska«. Ker jo je gospodar posvaril, da to ne gre, je natakarica popust.la službo ter odšla popustivši za seboj rep v obliki dolga 46 kron in nekaj gosiilniškega perila. V neki drugi gos.ilni je pa na.a-karica odnesla 40 K in šla z njimi popivat še z neko drugo žonsko. Ker ji je ves denar pošel, je popustila prijateljico v zadregi. Obe ste naznanjeni , sodišču.
lj Nekaj statističnih podatkov iz po* slovanja mestnega zglaševalnega urada. V
mestnem zglaševalnem uradu se je med drugim preteklo leto izdalo tudi: 335 do-movnic, 354 potnih listov in izkaznic, 473 spričeval o lepem vedenju, 303 orožne liste, 540 delavskih knjig, 18 poselskih knjig, 70 spremnic za dobavo orožja in lazstreljiva, 476 raznih potrdil o bivališču, pristojnosti itd., 320 nakaznic za brezplačne kopeli, 1460 ubožnih listov za brezplačno zdravljenje in 25 krošnjarskih dovolil.
lj Zasačen vtihoiapec. Danes opolnoči se je 17letni dninar Franc Zupančič vtihotapil v sobo, v kateri spi uslužbenec južno-železniške restavracije ter ukradel dežnik in hotel z njim oditi. Med vrati ga je pa pravočasno opazil natakar in mu sledil v Kolodvorsko ulico, kjer ga je izročil stražniku, ki ga je aretoval.
lj Aretiranih je bilo pet mladih moških, ki so se brez dela potikali po mestu. Nekaj teh znancev policije so oddali sodišču, druge pa poslali odgonskim potom v domovno občino.
lj Huda gosta. Danes ponoči sta v neki gostilni dva laška podanika izzvala izgred in pri tem iudi gostilničarju napravila znatno škodo. Imenujeta se Umberto Mo-lindri in Pier Santo. Obadva je došli stražnik odvedel v zapor.
lj Našel se je zlat obesek, kateri se dobi v Mestnem domu, rešilna postaja, pri G. Kumelju. — Našla se je denarnica na Gruberjevi cesti s srednjo vsoto. Izgubitelj jo dobi nazaj v Novem Udmatu št. 32.
lj Umr a je hišna posestnica v Tr-riovaki ulici št. 23 gospa Marija D c b e v c.
lj Božičnica. V Jožefinumu se vrši jutri na praznik sv. Treh kraljev, dne iS. janua ja ob 5. uri popoldne božični-ca, ki jo priredi društvo »Gospa krščanske ljubezni« in pri kateri bodo obdarovane v zavodu stanujoče revne ženice. Zasluga za to človekoljubno prireditev gre v prvi vrsti veieroani gcepej pl. Cron, ki zb.ra okolu sebe druge plemenite gospe.
lj Tečaj za dekorativno slikarstvo v
Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti pripravlja mojstrski tečaj za dekorativno slikarstvo v Ljubljani, ki se bo pričel v drugi polovici januarja in trajal okoli pet tednov, Tečaj je namenjen predvsem samostojnim mojstrom, ki se hočejo spopol-niti v modernem in dekorativnem slikarstvu sploh. V tečaju se bo podučevalo celodnevno in ga bodeta vodila dva priznana strokovnjaka. Sprejeli se bodo v tečaj predvsem mojstri, pomočniki le v toliko, kolikor bodo pripuščale razmere, iz Ljubljane in cele Kranjske. Poduk v tečaju bo brezplačen, vsak zglasitelj pa mora plačati deset kron položnine, iz katere se bodo pokrili stroški za potrebščine, even-tuelni preostanek pa se bo povrnil ob zaključku tečaja. Položnino zapade vsak, ki se je zglasil za tečaj, pa ga zapusti pred rednim zaključkom. Eventuelne prošnje za podporo vlagajo naj se edinole na naslov: »Kuratorij zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani« in ne na deželni odbor ter se bo oziralo le na prošnje zunanjih udeležencev, ki morajo biti primerno podprte z ubožnim izpričevalom in če mogoče z izjavo pristojne obrtne zadruge. Prijave sprejema »Zavod za pospeševanje obrti« v svoji pisarni v Ljubljani na Dunajski cesti št. 22 ustmeno ali pismeno najkasneje do vštetega 20. t. m.
K SKLICANJU DALMATINSKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Pod predsedstvom načelnika poslanca don Ivana Prodana se je vršila včeraj plenarno zborovanje vodstva dalmatinske stranke prava. V svojem pozdravnem govoru je don Prodan poročal obširnejše o političnem položaju v Dalmaciji. V nato otvorjeni debati, ki so se je udeležili mnogi govorniki, se je najostrejše protestiralo proti ne-postavnostim, ki jih je dalmatinski deželni odbor vršil pri zadnjih občinskih volitvah in ki so bile v slučaju občine Gradac celo od najvišjega upravnega sodišča nekoliko pred božičem označene kot, take. Nato se ie sklenilo, udeležiti pe akcije, ki jo je začel namestnik grof Marij Attems za delozmožnost dalmatinskega deželnega zbora. Med zahtevami, ki jih namerava stranka prava zahtevati od deželnozborske večine, da se omogoči delozmožnost deželnega zbo-a, je tudi ureditev učiteljskih plač v Dalmaciji, ki se je deželno-zborska večina dosedaj ni hotela lotiti, da bi ji ne bilo treba zvišati deželnih davkov.
ODSTOP BANA TOMAŠIĆA.
Hrvaški listi ponatiskujejo vest elasila Nemcev v Slavoniji, lista »Sem-iiner Volksblatt«, da je smatrati odstop bana dr. Tomašića kot gotova stvar. List, ki se je pri zadnjih volitvah zavzemal za sekcijskega šefa Chavra-ka, po -oča tudi, da bo za novega bana imenovan nadžupan Imbro pl. Hide-ghety in bivši sekcijski žef pl. Šiima-nović za podbana. Geza. pl. Josipovich pa naj bi bil zopet imenovan za hrvatskega ministra.
VOLITVE V FRANCOSKI SENAT.
Presno bo imel francoski senat priliko debatirati o maroškem dogovoru. skleir.enem z Nemčijo, se bo moral podvreči prenovlienju. Volilni zakon za senat, namreč določa, da se mora od 800 na 9 let. izvoljenih senatorjev, vsako Jeio izvoliti ena tretjina na novo. Volitve se vrše 7. januarja. Prostih je 96 mandatov, od kate .ih jih je bilo dosedaj samo 92 zasedenih. Štirje mandati so bili vsled smrtnih slučajev in enesra odstopa že preje na novo oddani. Nadalje se vrše ^e štiri nadomestne volitve v drugih še ne na vnsto p^išlih volilnih okrajih, ki se bodo istotako vršile vsled smrti mandatarjev. Volil-cev je oVoli 1,8 000 iz 28 departementov. Od mandatov, ki jih je na novo zasesti, jih je bilo doslej 49 v posesti demokratično radikalne in radikalno socialistične levice, 22 jih je bilo od republikanske desnice, p* ogresistov, in 13 od republikanske unije. Pet mandatarjev je nrinadalo desnici, eden je bil socialist, eden neodvisen radikalec in eden neodvisen republikanec. Od 92 man-torjev, katerih doba sedaj poteče, se jih bo 11 popolnopia odtegnilo javnemu življenju, medtem ko se ostali na novo potegujejo za mandat. Tem nasproti stoji iob protikandidatov, večinoma poslanci ali bivši senatorji.
ŽREBANJA.
Dunaj. 2. januarja. (Srečke za regulacijo Donave iz lela 1870.) Na današnjem žrebanju je glavni dobitek 120.000 K zadela številka 109.252, drugi dobitek 18.000, št. 124.234, tretji dobitek 20.000 K št. 115.768.
D u n a j, 2. januarja. (Krakovsko srečke iz leta 1872). Glavni dobitek 50 fisoč K je zadela št. 17.708 t 6000 K št.
891. (Ljubljanske srečke iz leta 1879 . glavni dobitek 50.000 K je zadela št. ^•989, 3000 K št, 601; nadalje so zadelo
večje dobitke naslednje srečke: 2000 K št. 31.979; po 1000 K št. 65.580, 22.237, 66.573, 46.096 in 31.315; po 600 K šteV. 36.062, 6596, 40.271 in 58.346. Vse ostale * izžrebane srečke (788) so zadele po 60 kron. — (Kreditne srečke iz leta 18500 Glavni dobitek 300.000 K je zadela ser. 812, št. T, drugi dobitek ser. 3366, št. 7 in tretji ser. 3921, št. 33. — (Srečke rdte-čega križa.) Glavni dobitek 60.000 K je zadela ser. 4013, št. 36.
(BrunsviŠke srečke.) Glavni dobitek 45.000 mark je zadela ser. 5805, št. 49, 9000 nt ar k ser, 7474, št. 48, 6000 mark ser. 5805, štev. 23,. 4800 mark ser. 4423, št. 40.
Ob grobu našega pokojnika, nepozabnega ljubega soproga in dobrega očeta gospoda
kličemo: Počivaj dragi, sladko v Gospodu in prosi za nas! Vsem mnogoštevilnim potjrebcem, sočutnim tola-žilcem, mnogim darovalcem lepih vencev, častiti domači duhovščini, vrlim pevcem žalostink, častni korporncij ognjegascev in šolskemu vodstvu pa: Srčna zahvala in Bog plačaj!
Zalojoča soprosa Matilda in sinčclm Janko in Joško.
Dovje, dne 4. jannarja 1912.
63
Za vse dokaze sočutja povodom prebritke izgube, ki nas je zadela, se zahvaljuje najiskreneje v imenu vseh sorodnikom
oioa Uneer, roj. FOfleri.
Spodn. Šiška, 3. januarja .1912,
Mlad
i r
66
II
trgovski pomočit
vešč manufakturne in špecerajske stroke želi primerne službe. Nastop lahko takoj. Naslov pove upravništvo „Slovenca".
vešča francoščine, laščine in nemščine, diplomirana učiteljica, iSče primernega mesta, event. tudi v boljši pisarni.	70
Ponudbe pod „Fides" postno-ležeče Ljubljana.
letošne semena polne, želod, vosek, vin-sbl kamen, šahe tesplle, suhe sobe, orehe sploh vse deželne pridelke knpl vedno
veletrgovina Anton Kolenc, Celje
Graška cesta 22. 2973
Istotam se dobijo tudi vsi deželni pridelki, kakor fižol, krompir, koruza itd. itd. sploh vsi deželni pridelki, tako tudi vse vedno sveže specerijsko blago po najnižjih cenah na debelo in drobno.
D
ОНВКШИШИ]
Ш naznanja fem potom razpro-Pl dajo velike zaloge
raz-v
m usnja, kopit,
Ц obrt spadajoeih potrebščin, U kakor tudi obuVJ|L
II
raznovrstnih
Odda se kupno, ali pa usnjarna zase, čevljarna zase. — Kupci naj se oglasno med 2—3 uro pop. v Zadrugi.
EUBSIDh®®®®®
Globoke žalosti potrti, naznanjamo vest o smrti naše ljubljene matere, stare matere in tašče, gpspe
Marije Debevec
hišne posestnice
ki jc po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 4. januarja 1.1, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v soboto, 11a sv. Treh Kraljev dan ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovska ulica št, 25. Blago rajnico priporočam v prijazen spomin.
LJubljana, dne 4. januarja 1912.
Žalujoči ostali.
Brez vsacega drugega obvestila.
r
ij ii prepriča
da je praško domače mazilo za
vsako gospodinjo neobh. potrebno.
2e 40 let se jc Izkazalo me Mino vlaCno mazilo tako-zvann pražio domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuic vnetja lil bo;eC:ne, hladi in pospešuje zaceljenje.
ц^Г Razpošilja se vsak dcn. "вЗЈ
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-1& se poSijejo 4 pu-
Sice, za K V- pa tU pnSic poŠt-	a) i^Btt
nine prosto na vsako postajo
avstro-ogrslie monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
♦
5120
Glavna zaloga
.FRMNFlLinKr.dvorniiloDavileli
lekarna „pri Črnemu orlu"
Ргава, Mala strarS, vcoal Nmdove ulice št. 203.
j.dobro ohranjen, z zelo lepim gSasom,
se rćdi pomanjkanja prostora ceno proda. McSiov pove uprava lista.

Zaloge v lekarnah Hvstro-Ogrske. V Ljubljani: Dr. G. Piccoll, Jos. člžmar, Rih. SuSnlk.
vajena gospodinjstva, šivanja in sploh vsakega dela, ki je že službovala v župnišču, v starosti •10 let, išče službe v župnišču. Naslov; Minka Markelj, Stari trg 26, pri g. Cimpermnn. 40
proda se zete do>ro ohranjen
M
rm
pri JOSIPU OBLAKU, v Žcbnicl pri Šfcofji Loke. Cena po dogovoru. 58
Št. 1/12.
51
Ustrezaje §-u 29 odv. reda se objavlja, da so začetkom tega lela vpisani v tukajšnji imenik naslednji gospodje odvetniki, in sicer s sedežem
Dr
V Ljubljani:
Ambrositsch Edwin Eger Ferdinand Frlan Fran Furlan Josip Kokalj Alojzij Krisper Valentin Majaron Danilo Novak Fran Oblak Josip C. Papež Fran Pegan Vl^dislav Pire Makso Poček Fran Ravnihar Vladimir Sajovic Josip Schvveitzer Viljem Stare Emil Suyer Albin Susteršič Ivan Švigelj Anton
V Ljubljani,
Dr. Tavčar Ivan ., Tekavčič Fran „ Tominšek Fran i, Triller Kari
Vallentschag Otto ,, Vencajz Ivan P. „ Vodušek Božidar ,, Wurzbach Maximil. v Edler v. Tannenberg „ Žirovnik Janko
V	Kamniku:
Dr. Kraut Alojzij.
V Kranju:
Dr. Kušar Josip ,, Štempihar Valentin
V Litiji:
Dr. Jamšek Janko.
V	Radovljici:
Dr. Vilfan Janko.
1. januarja 1912.
V	Postojni:
Dr. Jane Ignacij.
V Novem mestu:
Dr. Schegula Jakob ,, Slane Kari „ Žitek Vladimir „ Globevnik Jožef,
V	Ribnici:
Dr. Raj h Štofan.
V	Krškem:
Dr. Mencinger Janez „ Dimnik Ivan.
fV Črnomlju:
Dr. Sturm Kari.
V	Kočevju:
Dr. Gole Eranc.
Za odbor odvetniške zbornice kranjske: Dr. D. Majaron, predsednik.
Otirorifev poiiruŽBiic©.
Usojam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da smo otvorili s 1. januarjem 1912 podružnico
u Ljubljani, ШШот ulica G
katere vodja je gospod Albert Pečevnik.
Ista sprejema oglasila in zavaruje po najnižjih cenah zoper: tatinski vlom, tatvino, požar in nezgode.
Družba ima vplačanega akcijskega kapitala. 600.000 kron. in garancijo Monakovske vzvratne zavorovalnice, ki jamči solidarno s 1220 milijoni kron.
Najtopleje sc priporoča si. občinstvu v zaupnost in naklonjenost z odličnim spoštovanjem
52	Prva avstrijska zavarovalnica zoper vlom in tatvino na Dunaja.
P. 84 10
29
OKLIC.
Prostovoljna dražba zemljišča v Sv. Vidu
Dne 25. januarja 1912, ob 10. url predpoldne vršila se bode pri c. kr. okrajni soclniji v Marenbergu prostovoljna dražba zemljišča viož. št. 69, kat. obč. Sv. Vid
Ceniina vrednost 14.096 K. - Vadimo 2000 K.
C. kr. okrajna sodnija v Marnbergu, ocld. !.
dne 6. decembra 1911.
Čuden naklep nekaterih imovcev no lene ЏШ
Pod tem naslovom prinesli smo v št. 2 »Slovenca« dopis iz trgovskih krogov glede karto la, ki ga je napravil konzorcij osmih ljubljanskih večjih trgovcev s špecerijo, glede podrtiženja sladkorja. S tem našim razkritjem smo zadeli v živo prizadete trgovce, razburjenje vlada pa popolnoma opravičeno tudi prikonzumentih in ostalih trgovcih v Ljubljani in celi kranjski deželi.
Kranjska dežela konsumira kakor je dokazano 700 vagonov sladkorja. Do-sedaj so imeli sladkorni trgovci pri vagonu 150 do 200 K zaslužka, torej v celi kranjski 105 do liO.OOO K. ki so izginile v žepe samo nekaterih izvoljenih.
S tem vspehom nezadovoljen, hoče navedeni konzorcij cene sladkorja, ki so v tovarni padle za iinpol K, vzdržati na prejšnji višini tako, da bo imel v sedanjem položaju naved. konzorcij pri vsakem vagonu G00 K dobička, torej v celi Kranjski, ki porabi na leto 700 vagonov 120.000 K. To bi se lahko imenovalo temeljito izpraznjenje ljudskih žepov. Sedaj sc pa namerava nov kartel teh trgovcev glede petroleja, toraj stvari, ki jo rabi vsaka najubožnejša hiša, — kajti gospodu sveti danes že elektrika.
V obrambo konzumentov in pa manjših trgovcev, ki niso med onimi osmimi izvoljenci v konzorciju, bi bil nujno potreben sestanek, ki naj bi določil, kako si bodo nabavljali sladkor izven kranjske dežele, kjer ta konzorcij nima veljave.
C. kr. deželno vlado pa opozarjamo na dejstvo, da se blišče na naročilih sladkorja izven kranjske, klavzule »Dispositionen nach Krain sind ausge-schloOen«, in to v času. ko je centralna vlada izposlovala vsled draginje nižje železnične cene za razna živila. Posledica tega bo namreč le ta, da bo sladkor »vandral« po železnici v druge kraje, predno bo prišel na Kranjsko, kamor direktno vsled tega kartela ljubljanske »osmerice« ne bo smel. Toraj nepotrebno podraženje vožnje. Gospodje so bili tako razburjeni vsled naše notice, da so na včerajšnji dan sklicali sejo.
Želeti bi bilo, da bi bil vspeh naših notic ta, da se ta umazan atentat na žepe našega ljudstva prepreči in sladkorni konzorcij razpusti! Če ne bo pomagalo to, bomo postregli z imeni :>osmerice«!
upor v тШт loDorišCu Lnogwood.
P o r t s m o u t h , 4. januarja. V taboru Lang\vootl je izbruhnil na Silvestrov večer med vojaki upor. Zdi se, da je bilo nekaj škotskih vojakov ogorčenih, ker jim niso dali celi novoletni dan prost. Ko so pogasili luči, so podrli nekaj lop in razbili častnikom okna. Častniki in podčastniki so prišli takoj iz svojih lop, nakar so napravili uporni vojaki čveterokot, v katerega je poizkušalo vdreti nekaj podčastnikov. Več podčastnikov je bilo ranjenih z bajonetom eden pa ustreljen. Končno je pozval neki častnik, znan borilec s pestmi upornike, da naj imenujejo enega bok-serja, da se bori ž njim. Vojaki so bili s tem zadovoljni, borba s pestmi se je pričela, častnik je premagal vojaka, nakar je nastal mir.
Berolin, 5. januarja. »\Volfov urad« poroča o dogodku v Longvvoodu: Vojaki so se sprli ob tekmi z žogo med vojaki neke škotske stotnije in vojaki nekega drugega j>olka. Tepli so se 20 minut. Pobitih je bilo 170 šip. Vojaki so razbili postelje, da so imeli orožje. Polkov poveljnik izjavlja, da sta ranjena zgolj dva vojaka in da se vojaki niso uprli, marveč samo stepli in da se ni streljalo. Ko so pi-išli častniki, je nastal mir in da je izmišljena poročana rokoborba meri nekim častnikom in nekim vojakom.
Jeseniške novice.
j Občni zbor delavskega strokovnega društva na Savi se vrši v nedeljo, dne 7. t. m. ob pol 4. uri popoldne. Govori odposlanec Jugoslovanske strokovne zveze iz Ljubljane. Delavstvo se vabi, da se tega zborovanja udeleži polnoštevilno.
j Železničarski shod se vrši na Sv. Treh kraljev dan ob 3. uri popoldne v Delavskem Domu na Savi. Govorita poslanca Gostinčar in Piber, zlasti o razmerah na bohinjski progi. Železničarji, pridite!
j Šikane našega delavstva v savski tovarni se nadaljujejo, in sicer zaradi občinskih volitev. Opozarjamo na to naše poslance.
j Trojčke je povila neka žena pri Sv. Križu nad Jesenicami.
Slovensko gledališče.
»Vesele ženske windsorskc«. Vese-| loigra v petih dejanjih. Spisal William: i Shakespeare. Režiser llinko \učič. — Uprizoritev te klasične šaloigre nam je nudila pravi večer razkošnega smeha. Slavni komični junak Sir John Fal-staff, ki se sicer v Šekspirjevih dramah več ali manj srečno prebije skozi zmede življenja, je naletel bridko pri ženskah v Windsoru. Domišljeval si je, da so bo vjela še kaka čedna dama na njegov zabuhli obraz, rdeči nos, sivo plešasto glavo in orjaški trebuh. Toda najdobesednejše se je izpolnil nad njim izrek: »Man glaubt zu ziehen und wird gezogenl« Zvita ženska ga zvabi po zvijači k sebi, kjer ga pa preseneti njen mož in spravi v najmučnejši položaj, iz katerega ga rešita le — koš z umazanimi cunjami in obleka stare čarovnice. Pri tem se razvijejo prizori, da gledalci ne pridejo ven iz homer-skega smeha. Šekspir je pač Šekspir!
Igralo se je v celoti prav dobro. Vloge so bile skoz in skoz od Falstaffa (g. Verovšek). Forda (g. Nučič) in njegove žene (ga. Šetfilova) pa do pijanč-kov v službi Falstaffovi in njegovega paža p-av srečno zasedene in skrbno naštudirane. Pri tem moramo še upoštevati, kako je sploh težavno, uprizarjati Šekspirja, bodisi v tragediji ali komediji. Naj omenimo še posebej lepe kostume, prav kakršne vidimo v Šekspirjevih uprizoritvah na največjih odrih. V posameznostih bi se dalo tej ali oni stvari morebiti oporekati — ali ni n. pr. Abraham Drobnič preveč podčrtal vseh komičnih lastnosti svoje vloge? — a dosti več stvari zasluži posebno priznanje, zlasti vsi nositelji glavnih vlog.
Naj ta uspeh — kljubu srednjemu obisku — vzpodbuja režijo, da sledi drugi klasični predstavi kmalu tretja in nadaljna!	J. D.
Koroške novice.
k Smrtni kosa. Iz Libelič se nam piše: Koncem decembra smo spremili k zadnjemu počitku občespoštovanega gostilničarja in bivšega poštarja Janeza V r i c a. Župnik Vogrinec mu je govoril ganljivo nagrobnico. Bil je naš mož; dostikrat smo pri njem imeli politično zborovanje. Upajmo da ostane njegova gostilna v slovenskih rokah, kajti Stidmarka steguje prste iz Laboda črez Dravo in hoče ponemčiti slovenske Libeli3e.
k 2000 l^ron je podarila centrala nemškega Schulvereina na Koroškem za božičnico raznim šolam na Koroškem. Te šole so: Pliberk, Železna Ka-pia, Borovlje, Grabštanj, Vovbre, Št. Jakob, Lipovljavas v Kanalski dolini. Velikovec in Sele nad Borovljami. Od teh 2000 kron je bilo 1000 kron nab a-nih v Berolinu. »Die rollende Mark« gradi most do Adrije. Nemci hočejo presekati slovensko ozemlje na črti Ce-lovec-Borovlje-Sele, da bi potem lahko govorili samo o slovenskih otokih na Koroškem. Slovenci, podpirajmo »Slovensko Stražo«!
k Nemška vzgoja. V Frischevi ljudspkošolski čitanki, ki se rabi tudi na nekaterih ko oških šolah, je tudi berilo, ki ima približno sledečo vsebino: Jaz sem Nemec, moja mati je Nemka, moj oče je Nemec, moji bratji in sestre so Nemci, lep je nemški jezik itd. itd. Tako znajo Nemci narodno vzgajati. A pomislite, da morajo to berilo brati včasih tudi slovenski otroci! Kakšen vpliv pač ima tako berilo na nežna slovenska otroška srca!
Izjava.
S tem izjavim, da nisem plačnik za nikake dolgove ali naročila, ki bi se delala na moje ime in najsibode to od kogar koli, tudi za mojo ženo ne.
Roina dolina, dne 5.januarja 1912.
Alojzij Fakin.
za tiste, ki trpijo
m leZkem prenavljanja viake vrste, ogretim, tvorni kisline, zaprtju, boUCInah v ielodcn in s
tem v zvezi stoj din slabos i, nudijo žc tO let sem priznane pristne
Brady Jeve želodčne v kapljice
3378
prej M.irijaccljskc kapljice imenovane. Varujte se enako glasećih se ponaredb in popačb in pazite na stransko varstveno znamko 3 podpisom C, Bradv. — Dobiva и v v eh iekir-n h. PoSiljatev v provinco po lekam.inu C. Brady. Duna|. Fielsckmarkt 2, №. 5 steklenic za K 6 80, Up dvojenc steklenice i» K 6 80 f ran ko.
Št. 407.
Razglas.
V založitev troškov za občinske namene se bodo na rodlngi g 39 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano pobirale od !. jr nu-arja 1912 naprej od vseh vrst neposrednega davka, izvzemši osobno do-hodarino, tedaj:
1.	od domarine,
2.	od zemljarine,
3.	od kontigentovane pridobnine,
4.	od nekontingentovane pridobnine,
5.	od pridobnine, javnemu računodajstvu podvrženih podjetij,
6.	od plačarine in
7.	od rentnine, petintrideset (35) odstotne občinske doklade. To se v smislu §. 62 občinskega reda javno razglaša.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 4. januarja 1912.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljen' c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
16 no
predoj
v neposredni bližini kolodvora poleg glavne ceste, pripravno za zidanje hiše. Zemljišče meri okroglo 6000 m Nahaja se blizu Trnovega pri Ilirski Bistrici. Poizve se pri
g. Ljudevitu Komerički, tapetniku
43	na Sušaku pri Reki.
Zanesljivega	es
ključavničarskega pomočnika
Išče Franc šmajdek, ključavničarski mojster, Jesenice, Gorenj.
Шпк
m in edini slav. n\m-valec in triom jMp
v Ljubljani, Poljanska cesta 13
ilasouirie,planine m harmonije 351
iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah.
Jamfiim pismeno 10 Šefi!
Stare glasovirje imam vedno v zalogi!
VglaSeoanle
vseh sistemov glasovirjev in harmonijev, ter
vsa popravila izvršujem precizno in ceno.
Stare glasovirje ugodno zamenjam.
Glasbeni Hflafici in drugim slovenskim zavodom vglašuje glasovirje izključno le кошдо. turdka G. F. Jurđszk.
Najcenejši
poročni prstani
lastnega najboljšega izdelka po meri
se dobe pri najstarejši domači tvrdki
Lud. Černe
iuuelir, frgouec z urami ter zapriseženi sodnijshi cenilec.
Ljubljana, Volfova ulica štev. 3.
Zahtevajte najnovejši cenik. 3558
4i Mož v pokoju Išče sluibe za
v kaki pisarni ali društvu. Bil je več let mizar. — Naslov: A iton Očakr, Marije Terezije cesta 12 v Ljubljani.
I
Vaš otrok
dobi lahko v teh dneh mal nahod, če se segreje in potem hitro ohladi. Ne zamudite v takem slučaju ubraniti se hujših bolezni in dajajte otroku dobro dišeče, zdravniško priporočeno sredstvo, ki lajša И83	kašelj	6
Thymomel Scillae.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. ia kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203.
Prosimo, vprašajte svoiega zdravnika!
I steklenica K 2-20. Po pngii franko proti naprej poSiljatvi K 29 . 3 steklenice proti naprej poSiljatvi 7 K. 10 steklenic proti najrej poSiljatvi 20 K.
Pozor na Ime sredstva, Izdelova-telja In varstveno znamko.
- Dobiva se v vseh lekarnah -V Ljubljani: Rihard SuSnik, dr. G- Piccoll, Jos. C žma?
Radi inventure
prodaja	57
vso izgotovl|eno obleko za gospode in dečke, ter konfekcijo za dame In deklice pod
Л
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
ir
O. Bernatovič.
*
J
Št. 21.980/11
RAZPIS.
Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Tržiču pri Kran,u.
S službo fe združena letna plača 1200 K, aktivitetna doklada 200 K in dve starostni dokiadi (petletnici) po 100 K.
Prosilci naj pošljejo svoje prošnje za to službo podpisanemu deželnemu
odboru
do 20. januarja I. 1982.
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jesika.
1
Deželni odbor kranjski!
v Ljubljani, 30. decembra 1911.
J4 a