informator Številka 44 Leto XX Titovo Velenje, 5. novembra 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija Stane Dolanc in Milan Kučan obiskala Gorenje Gorenjeve izkušnje uveljaviti tudi drugod Član Predsedstva S FR Jugoslavije Stane Dolanc in predsednik Predsedstva CK ZKS Milan Kučan sta v petek, 31. oktobra obiskala sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. Najprej sta si ogledala proizvodnjo v več Gorenjevih tovarnah, zatem sta se sešla s predstavniki Gorenja in občine Velenje, ob koncu obiska pa sta si ogledala tudi razstavo dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja v velenjski Rdeči dvorani. Med pogovorom so predstavniki Gorenja seznanili goste o aktivnostih in uspehih pri uresničevanju sanacijskih programov, o novi poslovni filozofiji in razvojni viziji tega poslovnega sistema, nadalje o družbenoekonomskih odnosih in položaju delavca ter o aktivnostih Z K. Stane Dolanc je v razgovoru med drugim poudaril, da je Gorenje uspelo odpraviti slabosti, s katerimi se je soočalo zadnja leta, predvsem zaradi tega, ker je povezalo ekonomski interes z interesom delavcev, ker je izhajalo iz samoupravnega odnosa in uveljavljalo značilnosti sodobnega gospodarstva. Zato bi bilo dobro, če bi Gorenjeve izkušnje zadnjega obdobja uveljavili tudi drugod po Jugoslaviji, saj je Gorenje dokazalo, da je mogoče uspešno poslovati in napredovati tudi v razmerah, v kakršnih smo. Po besedah Staneta Dolanca prihaja v zadnjem času v Jugoslaviji vse bolj do izraza interes naprednega gospodarstva, ne glede na meje družbenopolitičnih skupnosti. Skupni interes najdejo predvsem produktivne in izvozno usmerjene delovne organizacije. Zato bo treba združevanje znanja in sredstev, po- sebej tudi za skupni nastop na tujih tržiščih, še bolj uveljavljati. Sicer pa po besedah Staneta Dolanca brez reda, discipline in odgovornosti, seveda v okviru naših zakonov in samoupravnih norm, ni in ne more biti ne samoupravljanja in ne rezultatov dela. Milan Kučan pa je med drugim opozoril, da so se slovenski komunisti v kongresnih dokumentih zavzeli za sodobno socialistično družbo, ki bo zdržala konkurenco razvoja in vključevanja v mednarodno tržišče in ki bo sposobna za izzive 20. stoletja. Pomembno je, da primer Gorenja kaže, da je mogoče uresničiti ta ambiciozni cilj. Gorenje je torej znanilec novega časa, dokazuje, da je mogoče, v vsesplošnem tarnanju samoo težavah, s spremenjeno filozofijo in z novim načinom razmišljanja, zagotavljati nemoteno poslovanje in razvoj. Ko je govoril o aktualnih nalogah ZK je Milan Kučan poudaril, da bi morali komunisti probleme na mikrodruž-beni ravni, na ravni proizvodne celice oziroma velikega sistema, povezati s procesi in tokovi, ki so v družbi in se do njih kritično in argumentirano ustvarjalno opredeliti. Opozoril pa je tudi na pomembnost motivacijskih sistemov, tako za gospodarske subjekte kot za delavce, za produktivnejše in učinkovitejše delo. gorenje Tako kot številni drugi gostje sta si tudi Stane Dolanc in Milan Kučan z zanimanjem ogledala naš hišni sejem. Zgledno združevanje V ponedeljek, 27. oktobra, je obiskala Gorenje delegacija predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine Bihač. Predstavniki Gorenja so goste iz Bihača, ki jih je vodil predsednik občinske skupščine Omer Djug, najprej seznanili s trenutnim položajem in razvojnimi hotenji našega poslovnega sistema. Zatem pa so si z izrednim zanimanjem ogledali proizvodnjo v Gorenjevih tovarnah v Titovem Velenju in razstavo ,, Gorenjev pogled v prihodnost". Na pogovoru s predstavniki Gorenja, Savinjsko - šaleške medobčinske gospodarske zbornice in občine Velenje pa so, med drugim, spregovorili o možnostih za tesnejše sodelovanje gospodarstva občin Velenje in Bihač. Omer Djug, predsednik Skupščine občine Bihač, je ob tem obisku izrazil žejo, da se sodelovanje med Bihačem in Titovim Velenjem še samo okrepi. Sicer je Gorenje Bira v Bosni in Hercegovini resnično dokaz zglednosti združevanja dela in sredstev dveh republik. V Bihaču bodo storili vse, da zraste Gorenje v zgledno delovno organizacijo. Ibrahim Sarajlija, predsednik poslovodnega odbora Tekstilnega kombinata Kombiteks pa je dejal: ..Gorenje je jugoslovanski gigant z visoko organizirano proizvodnjo, visoko kakovostjo in širokim asortimanom proizvodov. To so osnovne značilnosti, ki dalje na 3. stani GORENJE - POGLED V PRIHODNOST Hišni sejem - dokaz nenehnega razvoja Zakaj hišni sejem, kaj pričakujemo od njega in kakšni so rezultati? O tem smo se pogovarjali z Joškom Vučemilom, predsednikom poslovodnega odbora Gorenje Commerce. „S hišnim sejmom skušamo zagotavljati globalni image Gorenja. Z razstavljenimi izdelki lahko našim partnerjem in obiskovalcem pokažemo, da je Gorenje v nenehnem gibanju. Vidijo lahko, da ne stagniramo, temveč nasprotno, da nenehno inoviramo, dopolnjujemo in razvijamo naše proizvodne programe. Vse naše aktivnosti kažejo, da smo pri zasledovanju tega cilja bili uspešni, zato naš hišni sejem tudi ohranjamo. Z domačimi partnerji sklepamo pogodbe za naslednje leto, sklenemo jih približno 95 odstotkov, dogovarjamo se tudi z našimi dobavitelji in ne le s kupci. Tu pa opravimo tudi promocijo za tuje partnerje. Vsako leto pride na sejem 3500 do 4000 poslovnežev. Veliko pa je tudi obiskovalcev, ki jim ogled razstave pomaga ustvariti podobo o Gorenju. Gorenje je usmerjeno predvsem v široko potrošnjo, vendar del razstavnega prostora namenjamo tudi proizvodom za profesionalno potrošnjo. Vrata našega sejma pa smo odprli ostalim delovnim organizacijam savinjsko šaleškega področja, ki so nam v času sanacije nudile podporo. Seveda pa so za družbenopolitično skupnost pomembne tudi številne prireditve, ki spremljajo ta sejem. Ob letošnjem, 11. hišnem sejmu velja posebej poudariti, da njegova organizacija in aktivnosti, povezane z njim, potekajo preko mreže računalnikov. Na njem predstavljamo naš običajni proizvodni program, vse kar bomo začeli proizvajati prihodnje leto, pa tudi naš pogled v prihodnost, se pravi dolgoročnejšo vizijo razvoja. Sejem pa je poleg tega, da se na njem sklepajo pogodbe in je tako zaključek prejšnjih aktivnosti, tudi srečanje poslovnih tovarišev. Na njem lahko tudi naši dobavitelji vidijo, kakšen je razvoj Gorenja, ki mu morajo slediti s svojo proizvodnjo sestavnih delov". Uspešna usmeritev Stane Dolanc je ob ogledu razstave med drugim dejal: ..Letošnji sejem Gorenja, videl sem jih že več, opravičuje svoj naziv, to je v resnici Pogled v prihodnost. Preseneča in obenem dokazuje sposobnost Gorenja ne samo, da se vključi v moderno poslovno ekonomiko, ki je pripeljala do tega, da lahko govorimo o nekem stabilnem Gorenju. Najpomembnejše je, da gleda naprej, osvaja nove tehnologije, predvsem na področju elektronike in modernizacije vseh aparatov, ki jih proizvaja že dalj časa. Gorenje se prilagaja sodobnim potrebam in zahtevam življenja. Da je usmeritev uspešna, pa dokazuje tudi izreden komercialen uspeh sejma." Celovita ponudba na enem mestu Razstavo Gorenjevih dosežkov in predstavitev savinjsko šaleškega gospodarstva so obiskali tudi predstavniki gospodarskih zbornic. Tako si je 11. hišni sejem v sredo, 29. oktobra,ogledal tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dolfe Vojsk ter ob tem dejal: ..Takšno obliko predstavitve izdelkov in sklepanja pogodb velja samo poh- valiti, saj poslovni partnerji ne sklepajo le kupčij, temveč tudi vidijo vse kar kupujejo in to na enem mestu. Odlična pa je tudi pobuda, da se obenem predstavi še savinjsko šaleško gospodarstvo. Tako postaja hišni sejem Gorenja osrednji poslovni dogodek v savinjsko šaleški regiji" Inovacije zagotavljajo napredek Andrej Marinc, član Predsedstva Slovenije in član Predsedstva CK ZKS je ob ogledu razstave Gorenjevih dosežkov in novosti prejšnjo sredo, med drugim, dejal: ..Vesel sem napredka, ki ga je doseglo Gorenje. Slovensko združeno delo je zaupalo kolektivu, kot pomembnemu razvojnemu jedru Slovenije na zahtevnejših tehnologijah, ter podprlo sanacijo Gorenja in njegovo prestrukturiranje. Primer Gorenja je ena od uspešnih oblik prestrukturi- ranja gospodarstva z višjo tehnologijo in zahtevnejšimi programi, rentabilnimi in izvozno usmerjenimi. Za uspeh je odločilen kadrovski faktor. Proces decentralizacije, za katerega se je odločilo Gorenje, sprošča nove iniciative. Pomembna je vključenost razstave inovacij — te morajo postati najbistvenejši del poslovne strategije razvoja, saj zagotavljajo napredek in dajejo kvaliteto." V smeri razvoja in kakovosti Proizvodnjo v Gorenju in razstavo naših izdelkov so si prejšnjo sredo ogledali tudi Miha Ravnik in člani sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki so se v Titovem Velenju sestali tudi s člani Koordinacijskega odbora sindikata Gorenje. Miha Ravnik, predsednik Zveze sindikatov Slovenije, je ob ogledu razstave dejal: „Že nekaj let spremljam vaš hišni sejem in moram povedati, da razstava vsako leto preseneča in jasno kaže na usmeritev v kakovost in razvoj, skozi to pa tudi na rešitev iz težavnega položaja. Tak način predstavitve zasluži vso pohvalo. Razstava ne pomeni samo poslovnega uspeha, ampak se vse to spreminja v Dneve Gorenja in je namenjena tudi spoznavanju celotnega kolektiva. Želim, da bi vse novosti, ki jih je veliko, imele svoj od raz v jasnih konturah razvoja, k višjim ciljem. Vse pa naj prispeva k boljšemu standardu delavca in boljšim pogojem dela." Pravi pogled v prihodnost Ivan Atelšek, nekdanji dolgoletni glavni direktor Gorenja je ob ogledu Gorenjeve razstave, prejšnji torek, med drugim dejal: „Ob pogledu na razstavljene izdelke ima človek občutek, da se Gorenje spet postavlja na svoje noge. Tu lahko vidiš koncept bodočnosti, ki temelji na želji po ustvarjanju, da bi naredili čimveč zase in za družbo. Gorenje se tako vzpenja nad povprečje evropskega vrha. Takšna razstava je lahko spodbuda za vse delavce, da si prizadevajo doseči čimveč. In to prav vsak, kajti rezultati so odvisni od slehernega posameznika. In še nekaj je zelo pomembno, namerč to, da se z razstavo kot je Gorenjeva, ponovno utrjuje ugled pripadnosti vseh, ki delajo v Gorenju. Biti pir-paden pa pomeni biti dosleden pri ustvarjanju in dajati največ kar zmoreš". Ivan Dolničar, član predsedstva CK ZKS, si je razstavo Gorenjevih dosežkov in hotenj ogledal v torek, 28. oktobra, in to, kot je sam dejal, po skoraj desetih letih: „Gorenje je v tem času izredno napredovalo, ne le v načinu predstavljanja svojih izdelkov, temveč tudi v njihovem oblikovanju. Gorenje gre v korak z zahtevami sodobnega tržišča tudi s kakovostjo svojih izdelkov. Prepričan sem, da bo Gorenje v prihodnje delalo še bolje. To dokazuje tudi letošnja razstava, ki ni le paša za oči, temveč obiskovalcu pokaže, kako napreduje Gorenje in kaj hoče. Slogan letošnje razstave Pogled v prihodnost je zato pravi slogan." Naši alpski smučarji na obisku v Gorenju. Pravilna odločitev V četrtek, 30. oktobra, je naš hišni sejem obiskal tudi Metod Rotar, predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke Združene banke, Ljubljana. „Letos so moji vtisi še posebej dobri. Vaša predstavitev utrjuje prepričanje, da je naša odločitev za sodelovanje v sis-tamu Gorenja pravilna. Seveda pa je treba svetovna gibanja slediti hitreje. Menim, da je dana tržno utemeljena strategija razvoja in, da nas vse to zavezuje, da jo čimprej uresničimo. Zato želim ne samo vam, temveč vsem nam, pri tem veliko sreče." Naši gostje Med obiskom Titovega Velenja so si v sredo, 30. oktobra hišni sejem Gorenja in našo proizvodnjo ogledali tudi najodgovornejši delavci Iskre. Predstavniki Gorenja so Franca Sifkoviča in druge goste seznanili tudi s sanacijskimi prizadevanji in sumeritvami za naš nadaljnji razvoj. • Z našim delom in z razvojnimi hotenji so se seznanili predsedniki konferenc in osnovnih organizacij sindikata iz velenjskih delovnih organizacij, ki so v ponedeljek, 27. oktobra, obiskali Gorenjevo razstavo. Prejšnji torek pa so se sestali predsedniki koordinacijskih odborov in konferenc sindikata iz večjih slovenskih poslovnih sistemov in delovnih organizacij predelovalne industrije. nadaljevanje s 1. strani ZGLEDNO ZDRUŽEVANJE postavljajo Gorenje ob bok največjim tovrstnim proizva: jalcem v Evropi. Razstava Gorenja pa je tudi primer prakse, ko se na enem mestu sklepajo poslovni razgovori z dobavitelji in kupci, ka/ je nadvse pomembno za načrtovanje proizvodnje za naslednje leto".. Standardizacija in kakovost 14. oktober je svetovni dan standardizacije. Ker smo želeli proslaviti ta dan in hkrati opozoriti na to dejavnost, ki ima v razvitem svetu pomembno vlogo, smo v dogovoru z Gospodarsko zbornico Slovenije pripravili sejo Komisije za standardizacijo in kakovost Savinjsko—šaleške med občinske gospodarske zbornice. Sestanka v Gorenju so se poleg članov komisije udeležili tudi povabljeni gostje. Prisotne sta v imenu Gorenja pozdravila Albin Repše, pomočnik Poslovodnega odbora za področje kakovosti in standardizacije Gorenja sozd in Janez Basle, predsednik Savinjsko—šaleške medobčinske gospodarske zbornice. Slavnostna govornika sta bila pomočnik direktorja Zveznega zavoda za standardizacijo Zoran Milivojevič in predsednik Odbora za napredek dela poslovanja Gospodarske zbornice Slovenije Ivan Grebenc. Zoran Milivojevič je opozoril na pomembno vlogo standardizacije pri nadaljnjem razvoju našega gospodarstva, doseganju ustrezne kakovosti in možnostih, ki jih standardizacija daje enakopravnemu vključevanju v mednarodno delitev dela. Opozoril je tudi na obletnice, ki jih praznujemo letos pri standardizaciji, med njimi 40. letnico ustanovitve Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) in 40. letnico jugoslovanske standardizacije. Svoj prispevek je pripravil tudi profesor France Mlakar, podpredsednik mednarodne organizacije za standardizacijo IEC. Med povabljenimi gosti je bilo tudi nekaj predstavnikov republiških organov in organizacij, prav tako pa nekaj predstavnikov gospodarstva regije. V nadaljevanju razprave so predstavniki Gorenja prisotne seznanili z organiziranostjo in usmeritvami obeh dejavnosti v Gorenju sozd, saj je letos minilo že dvajset let organiziranega dela pri standardizaciji v Gorenju. Tudi v prihodnje naj bi ob svetovnem dnevu standardizacije organizirali podobna srečanja, na keterih bi izmenjali pridobljene izkušnje in regijska gospodarstva opozorili na pomen kakovosti in standardizacije v delovnih organizacijah. Zvone Keržan gorenjemp Sprejeli samoupravne akte Delavci enovite delovne organizacije Gorenje Mali gospodinjski aparati, Nazarje, so se na referendumu odločili za sprejem pomembnih samoupravnih aktov. Delavski svet je potrdil rezultate referenduma in razpisal volitve samoupravnih organov. V Gorenju MGA v Nazarjah po referendumu o izstopu iz delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati nadaljujejo z aktivnostmi za konstituiranje enovite delovne organizacije v poslovnem sistemu Gorenja SOZD. Tako so imeli 28. oktobra 1986 referendum, na katerem so se delavci z večino glasov odločili za sprejem pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Delavci so se odločili tudi za pristop k samoupravnemu sporazumu o združevanju v poslovno skupnost YU DOM, industrije aparatov za gospodinjstvo, elektronskih, elektroakustičnih in ostalih električnih aparatov in sestavnih delov teh aparatov. Na zboru delavcev 29. oktobra 1986 so potrdili pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o razdelitvi dohodka in čistega dohodka. Potem, ko je delavski svet potrdil rezultate referenduma in zbora delavcev, je na zadnji seji 30. oktobra 1986 sprejel tudi sklep o razpisu volitev samoupravnih organov nove delovne organizacije. Tako so razpisali volitve delegatov za delavski svet delovne organizacije Gorenje MGA, delegata v delavski svet sozda Gorenje, odbora samoupravne delavske kontrole, člana delavske kontrole sozda Gorenje in člane disciplinske komisije. hj Izobraževanje Naslov Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno Seminar: O popisu Maribor sredstev in njihovih virov (inventura) 18. 11. 1986 15. 11. 1986 predsednikom centralnih inventurnih komisij, predsednikom posameznih popisnih komisij ter računovodskim delavcem Seminar: O ponovnom Arandjelovac upisu u sudski registar prava vršenja spoljnotrgovinskog prometa, banka in drugih finansijskih organizacija začetek decembra 1 5. 11. 1 986 I T -jugoslovansko pos- Portorož vetovanje Stanje i perspektive zaštite materiala u Jugoslaviji 24.-26. 11. 1986 strokovnjakom za zaščito materialov in antikorozijsko zaščito Tečaj Osnove Ljubljana vakuumske tehnike 16., 17.in 18. 1 2. 1 986 vzdrževalcem, razvijalcem, raziskovalcem in drugim, ki pri svojem delu potrebujejo vakuumske pogoje INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Flinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. Naši upokojenci Oktobra se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo pet delavk. V Gorenju Gospodinjski aparati se je v tozdu Štedilniki invalidsko po enajstih letih dela v Gorenju upokojila Anica Mencinger, v tozdu Pralno-pomivalna tehnika se je po triindvajsetih letih dela v Gorenju invalidsko upokojila Antonija Ču-ješ, v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika se je po enajstih letih dela v Gorenju invalidsko upokojila Magda Lampret, v tozdu Gostinska enota pa po petnajstih letih dela v Gorenju Terezija Bed-janič prav tako invalidsko. Starostno pa se je v delovni skupnosti Splošni posli po šestnajstih letih dela v Gorenju upokojila Vera Mejaš. Dnevi Gorenja Preventivno rekreativni odmori Srečanje športnikov Za nami je še eno prijateljsko športno srečanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja sozd, obarvano s pesmijo, humorjem, športno razigranostjo in sklepanjem novih poznanstev. Srečanje je bilo v soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra, v Titovem Velenju. V soboto dopoldan, po svečanem pozdravu zbranim športnikom iz Bakoviče, Bihača, Murskega Središča, Ljubljane, Gornje Radgone, Mute, Slovenj Gradca ter delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju, smo se preizkusili v metanju pikada. Po teh rezultatih in po ključu, ki so ga za to priložnost pripravili v oddelku zarekreativ-no in kulturno dejavnost delovne skupnosti Splošni posli Gorenja sozd, smo bili razvrščeni v ekipe Računalniki, Antene, Grelniki, Elektromotorji, Traktorji in Kose. Popoldan, po ogledu proizvodnje v delovnih organizaci- jah Gorenja v Titovem Velenju, pa smo se pomerili v različnih panogah. Tako smo tekmovali v odbojki, nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, dan pa smo končali z družabnim plesom, ki smo ga popestrili s tekmovanjem v solo petju predstavnikov tozdov, delovnih skupnosti in delovnih organizacij. V nedeljo smo se ponovno zbrali v telovadnici Centra srednjih šol, kjer je bil najzanimivejši del tekmovanja. Na sporedu so bile šaljive igre, začeli pa smo z vlečenjem vrvi, nadaljevali s premagovanjem ovir z vrečo na nogah (imenovanim mnogoboj) in v sestavljanju maskote Gorenja. Po teh igrah smo določili tudi zmagovalca srečanja, ki si je zaslužil neprenosljivo nagrado — sočno torto. Ob zaključku srečanja je iz slehernih oči žarela misel, nadaljevati s srečanji, ohranjati zdrav duh v zdravem telesu — brez pomoči Enemona. Eva Krušič Šport in rekreacija SMUČARSKI SEJEM V Rdeči dvorani bo v petek, soboto in nedeljo, 14., 15. in 16. novembra 1986 sejem rabljene smučarske opreme, ki ga organizira Smučarski klub Velenje. V petek bo odprt od 15. do 19. ure, v soboto od 7. do 19. ure, v nedeljo pa od 7. do 12. ure. TENIS Ker je med delavci Gorenja v Titovem Velenju precejšnje zanimanje za igranje tenisa, smo v parterju Rdeče dvorane organizirali vsako sredo od 14.30 do 16.30 igranje tenisa. Določili smo tudi pravila igranja. Postavljeni bosta dve igrišči, igrali boste lahko le v dvojicah, igralni čas pa bo 30 minut. Tako se bo lahko v enem dnevu na igriščih zvrstilo 32 igralcev. Rezervacije prijav za posamezne termine sprejemajo vsak torek od 6. do 7. ure v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost in to za tekoči teden. PLAVANJE V odeelku za rekreativno in kulturno dejavnost bodo v torek, 7. novembra, od 18. do 20. ure v zimskem bazenu v Titovem Velenju organizirali prvenstvo Gorenja v plavanju. Tekmovanje bo za posameznike in ekipe v treh starostnih kategorijah, število plavalcev in plavalk pa je neomejeno. Vsak tekmovalec bo moral preplavati 50 m v prostem slogu. Poimenske prijave sprejemajo v oddelku in tudi 15 minut pred pričetkom pri vhodu na bazen. Prejšnjo sredo se je iz Li-pika vrnila zadnja skupina delavcev, ki so si v tem termalnem zdravilišču nabirali moči za nadaljnje delo. V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost so letos prvič organizirali kar pet skupin delavcev delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja, da so preživeli po deset dni aktivnega medicinsko programiranega oddiha v tem slavonskem zdravilišču. Tako se je letos te oblike preživljanja dopusta lahko udeležilo skoraj 250 delavcev, ki pretežno delajo v težjih pogojih dela, invalidov in tudi invalidskih upokojencev Gorenja. Ves čas bivanja v Lipiku so bili pod stalnim zdravniškim nadzorom, predpisano so imeli ustrezno zdravstveno terapijo, spremenili so okolje, skratka, imeli so čas in priložnost, da so se posvetili le sebi. V tretji jesenski izmeni je bilo tako 31 delavcev in delavk delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja vTito- SMUČARJI IN OPREMA vem Velenju, od tega kar 13 invalidov ter en invalidski upokojenec. Iz Gorenja Gospodinjski aparati sta bila v Lipiku iz tozda Štedilniki Franc Jezernik in Marija Strahovnik, iz tozda Pralno-pomivalna tehnika Ivan Gaberšek, Anton Blazinšek, Nada Kitič, Vida Dolenc in Mira Knez , iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Martin Lah, Marija Vovk, Ana Škr-bot, Ivan Kremžar, Roman Koren in Janko Marovt, iz tozda Galvana Stanislav Meh in Miha Lesjak ter Romana Zidarn in Jože Pokus, iz delovne skupnosti skupnih služb Gorenja Procesna oprema. Prav tako pa so bili v Lipiku tudi invalidi Ivan Blatnik, Ana Turinek, Albert Dobnik, Dragica Svetko, Angela Majer, Milena Urnaut, Zagorka Rajkovič, Ciril Podkrižnik, Mi-odrag Djordjevič, Adolf Dro-felnik, Amalija Vačun, Cvetka Adamovič in Jožica Po-cajt ter invalidski upokojenec Ludvik Vovk. Vodja te skupine pa je bil Viktor Poznič. K športu sodi tudi primerna oprema. To so med svojim obiskom v Gorenju , generalnem pokrovitelju vseh jugoslovanskih smučarskih reprezentanc na modni reviji prikazali tudi naši smučarji. Nekaj oblačil, mednje sodijo tudi kopalne obleke, pa so na modni reviji v Rdeči dvorani prikazale tudi mariborske manekenke. SODELUJTE - DOPISUJTE V INFORMATOR! Razpis za stanovanja V skladu s 50. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev je Svet za stanovanjsko gospodarstvo 24. oktobra 1986 sprejel sklep o objavi razpisa, ki so ga potrdili tudi delavski sveti vseh udeleženk Samoupravnega sporazuma, in ga objavljamo Razpis za dodelitev, za menjavo in sofinanciranje stanovanj in kadrovskih stanovanj Gorenje ima sklenjene pogodbe o nakupu 79' stanovanj, ki bodo vseljiva v letu 1987 in sicer: — 27 stanovanj v objektih 3 A , B v Šaleku lil (vseljiva predvidoma maja 1987) — 52 stanovanj v objektih 5A, B v Šaleku III (27 stanovanj bo vseljivih avgusta 1987, 25 pa predvidoma decembra 1987). V kratkem naj bi podpisali tudi pogodbo o izvajanju del za nadzidavo stanovanjskega bloka na Jenkovi 15 in 17 v Titovem Velenju. Rok za izvedbo del je 8 mesecev, pridobili pa bomo 24 stanovanj Razpis je namenjen vsem delavcem tozdov in delovne skupnosti Gorenja Gospodinjski aparati, delavcem tozdov in delovne skupnosti Gorenja Notranja oprema, delavcem Gorenja Procesna oprema, Gorenja Elektronika Široka potrošnja, Gorenja MGA, Gorenja Commerce in Gorenja Servis v Titovem Velenju, Gorenja Raziskave in razvoj, Gorenja Interna banka ter delovnih skupnosti Skupne službe. Splošni posli in Informatika in organizacija Gorenja SOZD. Za delavce dislociranih tozdov velja razpis v skladu z načrtom stanovanjske izgradnje. Delavci, ki nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, se lahko na ta razpis prijavijo v oddelku za stanovanjsko gospodarstvo delovne skupnosti Splošni posli od 17. novembra do 7. decembra 1986, od 7. do 14. ure. Za delavce dislociranih tozdov bodo prijave sprejemali v njihovih obratnih pisarnah. Stare prijave niso veljavne, vsakdo se mora ponovno prijaviti. Nepopolnih in po razpisu oddanih vlog ne bomo upoštevali. 1. Vsak delavec mora ob prijavi predložiti naslednje dokumente: — izkaznico o zaposlitvi — potrdilo o osebnem dohodku in vseh ostalih dohodkih v družini v preteklem letu — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — potrdilo o stalnem bivališču prijavitelja in zakonca, opremljeno z datumom, od kdaj stanuje na navedenem naslovu 2 Za uveljavljanje nekaterih kriterijev pri točkovanju po Pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev mora prijavitelj prinesti tudi: — potrdilo o inovatorstvu — potrdilo o sodelovanju v NOB — potrdilo o samohranitelj-stvu — ustrezno zdravniško potrdilo o bolezni prijavitelja ali članov družine oziroma potrdilo, da je bolezen prijavitelja ali članov družine v vzročni zvezi s stanovanjem. 3. Delavci, ki se bodo prijavili za sofinanciranje nakupa stanovanja, morajo prijavi priložiti tudi sklep delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, da so pripravljeni skupaj z Gorenjem rešiti stanovanjski problem družine in pod kakšnimi pgoji. 4. Za kadrovska stanovanja se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje 37. člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. 5. Delavec je osebno odgovoren za točnost in resničnost podatkov, ki jih sporoči ob prijavi. Če je delavec podal netočne ali neresnične podatke in to z namenom pridobitve prednosti pri dodelitvi stanovanja, se to šteje kot kršitev delovne obveznosti v smislu določil Pravilnika o delovnih razmerjih. Takšnih prijav ne bomo obravnavali in tudi ne upoštevali v prioritetni listi za tekoče leto. Med prireditve v okviru Dnevov Gorenja je sodil tudi literarni in filmski večer. Torkovo srečanje s slovenskimi pisatelji je sicer uspelo, škoda pa je, da na srečanje ni prišlo več delavcev Gorenja, ki so jim slovenski pisatelji hvaležni za materialno pomoč ter hkrati ponosni na svojevrstno bralno akcijo v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju. Enkratnega vzdušja v kadilnici velenjskega doma kulture skromna udeležba ni motila. Nasprotno. Zavedati se je treba trenutka, kakršen pač je. Na malem filmskem platnu ob dobro izbrani glasbeni spremljavi smo najprej videli kratek film člana fotokluba Gorenje Milana Mariča z nas- Aktiv invalidov Gorenja Jubilejnih pet let Izvršni odbor Aktiva invalidov Gorenja je sklenil, da bo peto obletnico delovanja aktiva proslavil s svečano sejo, ki bo v petek 14. novembra ob 17. uri v domu družbenopolitičnih organizacij na Konovem. Ob tej priložnosti bomo kronološko pregledali dosedanje delo ter najzaslužnejšim članom podelili plakete in priznanja. Po slavnostni seji pa bo družabno srečanje vseh članov. Na ta lep večer povabite tudi svoje zakonce. Lepo lovom Bilo je nekoč. Razpoke v zemlji, tekoči trak, cvetje, jezero, zgradba, ki se počasi ugreza, jo požira čas, in spet tekoči trak s črnim zlatom velenjskih knapov ... Sledil je drugi film istega avtorja Ob robu... Tudi ta film je bil po svoje pretresljiv, kot je filmski del kulturnega večera označil starosta slovenskih pisateljev Ivan Potrč. Njegov prispevek je bila črtica o umiranju v enem izmed nacističnih taborišč. Nato so se predstavili še Milan Apih s črtico o partizanski tehniki, s pesmimi Herman Vogel, Tone Kuntner in Branko Hofman ter z esejem o slovenski literaturi Marjan Rožanc. Navsezadnje je bil tudi to prijeten kulturni večer, še več. V spomin so se vtisnila nova spoznanja. bo, ne bo vam žal. Za vse je poskrbljeno, tudi za hrano in pijačo. Torej vabimo vse invalide, da se čimprej prijavite pri svojih poverjenikih. Vabilo velja tudi za invalidske upokojence in njihove zakonce, ki se morajo prijaviti pri Danici Dobnik (kadrovski oddelek). Cena je za člane Aktiva in invalidske upokojence 500 dinarjev, za zakonce pa 800 dinarjev. Prijavite se najkasneje do četrtka, 13. novembra 1986. Izvršni odbor Aktiva invalidov Gorenja hj