Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRAD TMBSEESS 1»0 poiDvnunnGEncun —'Veiv Več v notranjosti časopisa. Aktualno Lenart • Najmanj 350 delavcev Pre-venta na cesto? O Stran 3 Ptuj, petek, 22. avgusta 2014 letnik LXVII • št. 65 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski Podravje • Kaj je prinesla nova metodologija obračunavnja cen Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Smeti so iz meseca v mesec dražje OKNO ■ JK ■ sJ Saša L in boj za preži RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Kronika Ormož • Mešetarjenje z delnicami pokopalo zadrugo O Stran 24 Politika Videm • Kako racionalno je bilo poletno varstvo v vrtcu O Stran 7 Spomladi so nas prepričevali, da bo cena storitev ravnanja s komunalnimi odpadki odvisna od količine ostanka mešanih komunalnih odpadkov. V praksi zdaj velja, da je cena odvisna od količine vseh zbranih komunalnih odpadkov in ne samo ostanka. »Izračun cene je sestavljen iz količine vseh zbranih odpadkov in skupnega volumna vseh posod,« so povedali v Javnih službah Ptuj, direktor Čistega mesta Janez Letnik pa je pojasnil: »Na znesek na položnici ne vpliva samo skupna količina odpadkov, temveč tudi delež zbranih mešanih komunalnih odpadkov in delež biološko razgradljivih odpadkov ter višina skupnega obračunskega volumna.« O Stran 2 in 3 i [Foto: Črtomir G ozn i k Bodo cene nepremičnin se padale ali so dosegle dno O Stran 4 do 6 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si 0 ali m tIČNINO Gradnja doma upokojencev v Kopru plačana dvakrat? S Stran 2 UGODNOSTI ZA NAROČNIK! Štajerskem umika! Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesite v potovalno agencijo TURISTAGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet: OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014). H Cena za naročnike Štajerskega tednika je 165 €/osebo. Informacije: 02 23 50 206, 02 74 81 880. 2 Štajerski Aktualno petek • 22. avgusta 2014 Ptuj • Davčni inšpekcijski nadzor v Domu upokojencev Poslovanje javnega zavoda z oznako davčne tajnosti V Domu upokojencev (Domu) Ptuj je nedavno potekal davčni inšpekcijski nadzor, ki je bil po informacijah vodstva Doma začet na podlagi anonimne prijave zaradi suma davčne utaje. Domnevno naj bi Dom v poročilu o poslovanju za leto 2013 neupravičeno (morda celo nezakonito) knjižil za 1,4 milijona evrov odhodkov in se s tem izognil plačilu realne vrednosti davka na dobiček. Konec junija nam je direktorica Doma Ptuj Kristina Dokl sporočila, da inšpekcijski nadzor še ni končan, zato nam več informacij v zvezi s tem ne more posredovati. Je pa takrat Doklova zapisala: »Poslovali smo v skladu z zakonom, priporočili ministrstva in neodvisnih strokovnjakov, ki so podali smernice glede knjiženja presežka.« Ta mesec smo vodstvo Doma ponovno povprašali, ali je davčni inšpekcijski nadzor končan. Njihov odgovor je bil pritrdilen. Zato smo zaprosili za vpogled v inšpekcijski zapisnik. Tega nam vodstvo ne želi razkriti, saj naj bi imel dokument oznako davčna tajnost. Po besedah prve računovodkinje Doma Andreje Kuret inšpekcijski nadzor naj ne bi ugotovil ne oškodovanja premoženja ustanove in ne utaje davkov. Gradnja v Kopru plačana dvakrat? 1,4 milijona evrov tako imenovanih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov iz leta 2013 po tolmačenju vodstva Doma, zapisanem v poslovnem poročilu, predstavlja vrednost poplačila podizvajal-cev pri gradnji njihove enote Uvodnik Mesto glasbe in umetnosti Nespretne in počasi že zoprne igrice pisane druščine starih in novih akterjev v slovenskem političnem peskovniku bo v najstarejšem in zame tudi najlepšem slovenskem mestu vsaj danes zasenčil pomemben glasbeni dogodek, kije v 45 letih prerasel v osrednjo prireditev narodno-zabavne glasbe Slovenije. Če je bilo ob praznovanju 1900-letnice Ptuja morda le golo naključje, da se je peščica pogumnih organizatorjev Radia Ptuj s Francem Plohlom na čelu odločila za organizacijo prvega festivala domače zabavne glasbe Slovenije, se je z vsako naslednjo festivalsko prireditvijo dokazovalo, da je bila taka odločitev potrebna. Kajti na področju narodno-zabavne glasbe, ki je bila takrat še popolnoma neorganizirana in praktično v povojih, festivala do tedaj pri nas še ni bilo. V Ptuju smo imeli pač to srečo in dovolj hrabrih ljudi, da smo bili prvi; in kljub občasnim spremembam ter kakovostnim nihanjem ostajamo na področju narodno-zabavne glasbe za vedno prvi. To so potrdila tudi velika imena slovenske narodno-zabavne glasbe, ki so našemu mestu nadela laskav naziv: Ptuj, zibelka narodno-zabavne glasbe. In to je dejstvo, saj kljub poznejši poplavi podobnih festivalov narodno-za-bavnega žanra naš, ptujski festival ostaja še naprej osrednji dogodek na področju narodno-zabavne glasbe v slovenskem prostoru. Prav ptujski festival je s svojo strogo strokovno komisijo, v kateri so bili poleg domačih organizatorjev tudi najodgovornejši predstavniki Televizije in Radia Slovenija, še vedno nekakšno sito, ki ločuje kakovostna zrna od manj kakovostnih, s tem pa nenehno spodbuja rast kakovosti instrumentalnih in vokalnih izvajalcev. Medtem ko je bila pred leti še utopija, je danes dejstvo, da je poleg Avsenikov, Slakov in morda še katerega znanega naro-dno-zabavnega ansambla tudi ptujski festival pozitivno vplival na utrjevanje slovenske kulture in narodne zavesti, ki so jo že tedaj močno ogrožali anglo-amerikanski glasbeni vplivi. In medtem ko se našega mesta že lep čas drži slogan: Ptuj, mesto muzej, lahko brez kančka slabe vesti dodamo še pod slogan: Ptuj, mesto glasbe in umetnosti. Kajti poleg najuglednejšega festivala domače zabavne glasbe v Sloveniji se po zaslugi odličnih organizatorjev naše mesto lahko pohvali tudi s številnimi izredno kakovostnimi, vrhunskimi glasbenimi in umetnostnimi dogodki svetovnega merila. Lepo je biti Ptujčan! Martin Ozmec v Kopru. Znano je dejstvo, da je glavni izvajalec del pri gradnji Doma Koper, bistriški Granit, v času gradnje zašel v stečaj. Ker sta bila v pogodbi za izvedbo gradbenih del priglašena dva podizvajalca, bi moral Dom kot investitor oba podizvajalca plačevati neposredno, brez plačila glavnemu izvajalcu. Zakaj tega ni storil, ni jasno. Kot je moč razbrati iz pojasnil direktorice Doklo-ve, naj bi za gradbena dela najprej plačali Granitu, ki gradnje zaradi stečaja ni končal, nato pa še podizvajalcem, ki naj bi torej domnevno končali gradnjo koprskega doma. Nekatera dela naj bi bila plačana dvakrat. »Dom je izvajalcu (Granitu) po situacijah sproti poravnaval dela v dobri veri, da izvajalec naprej sproti poravnava svoje obveznosti do svojih podizvajalcev. Izvajalec očitno ni poravnal svojih obveznosti do podizvajalcev. V navedenem obdobju je zaradi sesutja gradbenega sektorja v Sloveniji prihajalo do konstantnih pritiskov po neposrednih plačilih od podizvajalcev, saj nihče od njih ni bil pripravljen dokončati svojih del. Zaradi navedenega je Dom Ptuj kljub izvedenim plačilom po situacijah glavnemu izvajalcu izvršil nekatera neposredna plačila podizvajalcem. Pri tem Dom ni vedel, niti ni mogel vedeti, da so bila taista plačila že zajeta v zneske v situacijah. Iz situacij ni bilo razvidno, kateri podizvajalci so opravljali posamezna obračunana dela. Dom Ptuj je nemudoma, ko je ugotovil, da so bila posame- zna plačila, ki jih je na podlagi asignacijskih pogodb izvršil v korist podizvajalcev, že zajeta v obračunanih situacijah, od izvajalca takoj zahteval povračilo plačil. Svojo terjatev smo prijavili tudi v stečajnem postopku, uvedenem nad glavnim izvajalcem. Zaradi prej začetega izvršilnega postopka smo prijavili tudi ločitveno pravico na nepremičninah izvajalca. Smo pa v konkretnem primeru postopek nadaljevali pred ustreznimi organi, tudi pred sodiščem, vendar še postopki niso končani,« v odgovoru na naše novinarsko vprašanje pojasnjuje vodstvo Doma Ptuj. Da ne bi vedeli, kaj plačujejo ... Zanimalo nas je, katerim podizvajalcem je Dom za dela, ki jih je že plačal Granitu, plačeval še enkrat. Odgovora nam vodstvo ustanove kljub večkrat zastavljenemu vprašanju ni posredovalo z obrazložitvijo, da končni obračun še ni narejen in da so postopki še v teku. Dodano je še pojasnilo, da so zadevo predali odvetniški pisarni Zidar Klemenčič in da vrednost poplačila po-dizvajalcev ni bila izvedena v višini 1,4 milijona evrov. Povsem upravičeno se zastavi tudi vprašanje glede zakonitosti izbire podizva-jalcev, ki so končali gradnjo doma upokojencev v Kopru, ter pogodbenih razmerij med Domom in temi podizvajalci. Na podlagi katerega razmerja je Dom Ptuj plačal podizvajal- Sp. Podravje • Cene za ravnanje Se odpadkov z Od aprila so v veljavi nove cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Obvezno gospodarsko javno službo (GJS) na območju 17 občin Spodnjega Podravja opravljajo podjetja Javne službe Ptuj, Čisto mesto Ptuj in Saubermacher Slovenija. Nova cena storitve se je aprila uvajala zaradi uskladitve z državno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja. Že tako ali tako se je cena po metodologiji, ki je skladna z Uredbo, na širšem ptujskem območju uveljavila zadnji hip, čeprav Od aprila je cena ravnanja s komunalnimi odpadki na območju 17 občin Sp. Podravja variabilna. O obdobju april—julij je naraščala približno linearno. Pri 1100-litrskih posodah, ki se uporabljajo predvsem na skupnih odjemnih mestih (blokovska in razpršena naselja) ter v večjih podjetjih, je cena poskočila za dobrih 14 evrov. ce, ki v pogodbi z Granitom niso bili priglašeni? Zakoniti postopek bi bil, da investitor ob prvem zahtevku neprigla-šenega podizvajalca za ponovno plačilo že plačanih del pogodbo z glavnim izvajalcem razdre. Ne pa da dvakrat plača za isto delo. Najprej glavnemu izvajalcu, nato pa torej še po-dizvajalcem. »Kot že rečeno, je izvajalec del redno izstavljal mesečne obračune situacij, iz katerih pa ni razvidno, kdo in kakšna dela je opravljal. Za zamude izvajalca pri plačilih po-dizvajalcem oziroma za neplačila nismo vedeli. Za navedeno situacijo smo izvedeli pred končanjem del in končnim obračunom, ki pa do danes še ni končan. Dom Ptuj je naredil vse, da je izpeljal in končal gradnjo enote Koper,« navaja direktorica Kristina Dokl. Mojca Zemljarič Vodstvo Doma Ptuj prikriva imena podjetij (podizvajalcev), ki so končala gradnjo enote doma upokojencev v Kopru. Poraja se vprašanje, ali so ugotovitve davčne inšpekcije v javnem socialno-varstvenem zavodu upravičeno nedostopne javnosti. Foto: MZ Foto: MZ Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: RadiaTednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika ozira ma Našega dela, ki ga ¡e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radiotednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radiotednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, vpetek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5.2013). petek • 22. avgusta 2014 Aktualno Štajerski 3 s komunalnimi odpadki rastejo bere več, ker je cena odvisna od količine? bi lahko veljala od začetka leta 2013 in bi že od takrat lahko uporabniki za storitve plačevali manj. Kot smo v času potrjevanja novih cen razkrili v marcu, cene niso nižje zato, ker bi izvajalci pocenili svoje storitve, temveč zato, ker se več ne zaračunava postavka »investicija Cero Gajke«, ki se je na položnicah obračunavala brez zakonske podlage. Ob uveljavitvi novih cen je bilo S v v m # tolmačenje pripravljavcev, da bodo cene v prihodnje variabilne in bodo odvisne od mesečno zbrane količine (teže) ostanka mešanih komunalnih odpadkov. Torej je veljalo: bolj bodo uporabniki ločevali, manj bodo plačevali. V odgovoru, ki smo ga te dni prejeli iz Javnih služb Ptuj, pa zdaj pojasnjujejo, da se cena izračunava po metodologiji, da se delijo vsi zbrani odpadki s skupnim volumnom posod. Spomladi so nas prepričevali, da bo cena storitev ravnanja s komunalnimi odpadki odvisna od količine ostanka mešanih komunalnih odpadkov. V praksi zdaj velja, da je cena odvisna od količine vseh zbranih komunalnih odpadkov in ne samo ostanka. »Izračun cene je sestavljen iz količine vseh zbranih odpadkov in skupnega volumna vseh posod,« so povedali v Javnih službah Ptuj, direktor Čistega mesta Janez Letnik pa je pojasnil: »Na znesek na položnici ne vpliva samo skupna količina odpadkov, temveč tudi delež zbranih mešanih komunalnih odpadkov in delež biološko razgradljivih odpadkov ter višina skupnega obračunskega volumna. Celoten postopek preračuna cene (količine, sodila in volumen) je v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen.« Količine v primer-■ ■ ■■■■ ■■ javi s tistimi iz elaborata razmeroma visoke Aprila so izvajalci na celotnem območju 17 občin zbrali dobrih 1.800, maja slabih 1.644, junija 1.887 in julija slabih 1.962 ton vseh komunalnih odpadkov. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali izvajalci GJS, je razvidno, da je cena storitve ravnanja s ko- munalnimi odpadki od aprila do julija približno linearno naraščala. Za 80-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke se je s 6,13 evra v Cene ravnanja s komunalnimi in biološkimi odpadki april—julij 2014 Mesec Mešani komunalni odpadki Biološki odpadki 80 l 120 l 240 l 1100 l 120 l 240 l April 6,13 € 9,19 € 18,39 € 84,27 € 3,58 € 7,16 € Maj 6,27 € 9,40 € 18,80 € 86,18 € 3,58 € 7,16 € Junij 6,93 € 10,39 € 20,78 € 95,24 € 3,39 € 6,97 € Julij 7,16 € 10,74 € 21,49 € 98,50 € 4,27 € 8,54 € Cene so z DDV. Vir: Javne službe in Cisto mesto Ptuj treh mesecih dvignila na 7,16 evra (povišanje 1,03 evra). Za 120-litrsko posodo se je cena z 9,19 za 1,55 evra povišala na 10,74 evra, za 240-litrsko posodo pa z 18,39 na 21,49 evra (razlika 3,1 evra). Za 14,23 evra se je povišala cena za 1100-litrsko posodo - s 84,27 na 98,50 evra. Od aprila do julija so se, z izjemo junijske položnice, poviševale tudi cene za storitve ravnanja z biološkimi odpadki. Presenetljiv je tudi podatek o količini (teži) skupno zbranih odpadkov, ki bi lahko bila konec leta ob takšnem povprečju višja od količin, zbranih v letih 2012 in 2013. Na podlagi zbranih količin teh dveh let se je namreč formiral preračun cene, definiran v elaboratu. Leta 2012 se je zbralo 19.385, leta 2013 pa 19.360 ton mešanih komunalnih odpadkov. Če bi letošnje količine ostale na ravni povprečja april-julij, bi se mešanih komunalnih odpadkov zbralo za dobrih 21.900 ton - torej dobrih 2.500 ton več. Cena za uporabnike pa je med drugim odvisna od zbranih količin ... Mojca Zemljarič Lenart • V Preventu Halog izguba poslov s koncernom Daimler Benz Na cesti najmanj 350 ljudi? V lenarški družbi Prevent Halog, ki zaposluje 530 ljudi in velja za pomembnega zaposlovalca v regiji, bo, kot kaže, odpuščanje zaradi izgube poslov z nemškim koncernom Daimler Benz neizogibno. Za slednjega namreč opravijo več kot 90 %% proizvodnje. Po besedah zaupnega vira pa naj bi do prekinitve poslov prišlo zaradi zahtev po višjih cenah. Prevent Halog zaposluje 530 ljudi, pretežno šivilj, in velja za pomembnega zapo-slovalca v regiji. A v kratkem bi se to lahko spremenilo. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi v začetku meseca avgusta direktor Mitja Hauser za zaposlene sklical prvi zbor. Na sestanku naj bi sicer dejal, da je podjetje letos poslovalo bolje kot lani in je na pozitivni ničli. Hkrati pa je po besedah zaposlene v podjetju Prevent Halog, ki ni želela biti imenovana, povedal, da mu je vodstvo nemškega podjetja Mercedes Benz, za katerega opravijo 90 % proizvodnje, konec minulega tedna poslalo sporočilo, da Daimler z njimi prekinja vse pogodbe. Drugi zbor delavcev pa je direktor sklical minuli torek, kjer je jasno poudaril, da za večino zaposlenih v Prevent Halogu Lenart dela več ne bo. Dejal naj bi še, da naj si začnejo službo iskati drugje: »Rekel je, da če si kdo najde službo drugje, naj gre in bo dobil tudi odpravnino. En sodelavec si je že našel službo, a mu sprva odpravnine niso dali. Po tem sestanku pa jo je dobil,« je povedala zaposlena v lenarškem podjetju in še dodala: »Minuli torek je bil na oglasni deski poziv, da v lenarškem podjetju TBP iščejo pet ženskih in pet moških delavcev in da naj oddamo prošnje, kdor želi.« Službo obdržalo največ 150 ljudi? Kot je še povedala delavka, naj bi po njenih informacijah brez službe ostala večina zaposlenih - najmanj 350 delavcev: »V službi naj bi ostalo minimalno 50 in maksimalno 150 ljudi. Na sestanku nam je direktor zagotovil, da potekajo dogovarjanja o tem, da bi nekaj dela z Daimlerjem vendarle ostalo. Vsi delavci pa zagotovo ne bomo ostali. Po direktorjevih besedah naj bi bilo več opcij. Ena varianta je, da bi nekaj dela za Daimler Benz še imeli - za približno 50 ljudi. Potem je tukaj še en program za Volkswagen, kjer prav tako dela maksimalno 50 ljudi. In ti imajo enoletno pogodbo, ker je potem nadgradnja tega programa spet drugje. Imamo pa tudi program kros-doking: v naše podjetje pride roba iz Bosne in Hercegovine, pri nas se prepakira in potem pošlje naprej.« Neuradno: razlog za izgubo poslov je izsiljevanje • v-««. višjih cen Po zaupnih informacijah direktor Hauser razloga za izgubo poslov naj ne bi povedal. Kot je pojasnila zaposlena, pa po podjetju krožijo številne neuradne informacije in govorice glede razlogov za izgubo poslov s koncernom Daimler Benz. Eden izmed neuradnih vzrokov naj bi bilo izsiljevanje z višjimi cenami. »Z nemškim podjetjem naj bi se že od decembra pogajali za ceno. Poleg pogajanj z nami naj bi iskal drugega dobavitelja. In kot nam je enkrat dejal direktor, naj bi prevzem poslov v tej branži trajal od šest do osem mesecev. In potem je to pri- bližno ta čas sedaj,« je pojasnila delavka, ki je v lenarškem podjetju zaposlena že 16 let. Kot nam je še zagotovila, pa za izgubo poslov nikakor ni kriva slaba kakovost izdelkov: »Kakovost naših izdelkov ni slaba. Nasprotno. Šivilje ne delajo 100 %, ampak 105 %. Pokopali so nas delavci iz BIH, ki so cenejši, a manj kakovostni.« Zaposleni v lenarški družbi Prevent Halog trepetajo za svojimi delovnimi mesti. Pomemben zaposlovalec v regiji bo namreč zaradi izgube poslov z nemškim koncernom Daimler Benz odpustil večino zaposlenih. V podjetju zaposlene cele družine Tudi sami smo poskušali priklicati direktorja in dobiti odgovore na naša vprašanja, a se na telefonske klice in poslana elektronska sporočila ni nihče odzval. Po tem smo skušali govoriti še s sindikatom delavcev, a smo še izvedeli, da zaposleni v podjetju niso sindikalno organizirani. Sicer pa je še delavka povedala, da so v podjetju zaposlene cele družine in da je za veliko delavk ta služba prva. Dejala je še, da so izplačila plač prejemali redno. Tudi dopusti potekajo, kot je bilo načrtovano. Kdo in koliko bo tistih srečnežev, ki bodo službo obdržali, ter koliko bo tistih, ki bodo kruh morali poiskati drugje, se še ne ve. Prav tako se ne ve, kakšni bodo kriteriji, po katerih bodo izbrali tiste, ki bodo v podjetju zaposleni še naprej. Jasno je le, da odpuščanja zagotovo bodo in da bo to hud udarec za Lenart in okolico, saj gre za eno izmed večjih podjetij tam. Do končne rešitve situacije so delavci na dopustu. Monika Levanič Foto: ML 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 22. avgusta 2014 Podravje, Slovenija • Nepremičninski trg stagnira, ponekod še vedno nazaduje Bodo cene nepremičnin še pad Na območju Prekmurja, vzhodnega dela Slovenskih goric, Dravskega polja, Ptuja z okolico in Haloz se je v letu 2013 nadaljeval trend padanja prometa s stanovanjskimi nepremičninami, ki je bil močno opazen že leto prej. Povprečna prodajna cena rabljenega stanovanja v Mariboru pa je padla pod 1.100 €/m2 in se je povsem približala cenam v Slovenski Bistrici, je ugotovila Geodetska uprava RS. GURS: V Mariboru ni niti ponudbe ■ . • V- ■ niti povpraševanja V okviru analize nepremičninskega trga so na geodetski upravi ugotovili, da v zadnjih dveh letih praktično ni niti ponudbe niti povpraševanja po stanovanjskih novogradnjah na območju Maribora. Prodaja stanovanjskih enot iz nasedlih projektov je povsem zastala in je večinoma ustavljena. Manjše število stanovanj je na podlagi javnega razpisa odkupil le republiški stanovanjski sklad. Za večino preostalih stanovanj, ki so v rokah bank upnic propadlih gradbincev, pa na geodetski upravi predvidevajo, da bodo prenesena na slabo banko. »Usodo malodušja na mariborskem nepremičninskem trgu deli tudi prodaja zemljišč za gradnjo stavb ter poslovnih nepremičnin na primarnem in sekundarnem trgu. Ne prevelika ponudba, kljub že zdavnaj znižanim cenam, še vedno močno presega povpraševanje,« so zapisali pesimistične podatke v poročilo. »Promet z nepremičninami je v preteklem letu občutno padel. Glede na evidentiran obseg prometa ob koncu leta ni bilo več dvoma o ponovni krizi nepremičninskega trga. Vprašanje je le, ali bo ta dosegla svoje drugo dno že v letu 2014,« se sprašujejo na geodetski upravi. Po oživitvi trga v letu 2010 je kazalo, da bo Maribor, ki ga je kriza nepremičninskega trga med vsemi mesti najbolj prizadela, tudi najhitreje okreval. A prvi spodbudni rezultati so bili kratkega daha. »Upi nekaterih nepremičninskih strokovnjakov, da so cene stanovanjskih nepremičnin v Mariboru dosegle dno že v letu 2012, so se razblinili. Negativni trend cen in prometa na mariborskem nepremičninskem trgu se je v letu 2013 še poglobil. Promet s stanovanjskimi nepremičninami v Mariboru in predvsem v njegovi okolici se je še zmanjšal,« je v poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2013 zapisala geodetska uprava. Drastičen padec prodaje (in cen) v Mariboru Geodeti so ugotovili, da je bil drastičen padec prometa s hišami zabeležen v okolici Maribora. Število znanih prodaj nepremičnin se je znižalo skoraj 40 %, kar je bilo največ v državi. »Kakor kaže, je prava kriza nepremičninskega trga to območje, ki je bilo eno redkih v državi, kjer promet s hišami v letih 2008 in 2009 ni drastično upadel, zajela šele v preteklem letu. Prav tako so se na širšem območju Maribora v povprečju ponovno znižale za regionalni center že tako nizke cene. Povprečna prodajna cena rabljenega stanovanja v Mariboru je padla pod 1.100 €/m2 in se je povsem približala tisti v Slovenski Bistrici,« so zapisali v poročilu. V Mariboru so se občutno znižale tudi cene hiš, medtem ko se v okolici niso bistveno spremenile. Na območju Prekmurja, vzhodnega dela Slovenskih goric, Dravskega polja, Ptuja z okolico in Haloz se je največ stanovanj prodalo na območjih Ptuja in Murske Sobote, kjer so se prodajala v povpre- čju za 1.070 €/m2 (60 upoštevanih prodaj) oziroma 1.050 €/m2 (57 upoštevanih prodaj). Na celotnem obravnavanem območju se cene stanovanj v primerjavi z letom 2012 niso bistveno spremenile. V slovenski prestolnici je povprečna cena rabljenega stanovanja lani padla pod 2.100 €/m2, promet s stanovanji pa se je zmanjšal le za okoli 2 %. Cene hiš komaj opazno nižje, cene zemljišč zelo nizke Cene hiš v vzhodni Sloveniji so se v povprečju komaj opazno znižale. Najdražje so se prodajale hiše na območju Murske Sobote in okolice, kjer so v povprečju stale okoli 80.000 evrov. Za ta denar je bilo mogoče kupiti približno 45 let staro hišo s 140 kvadratnimi metri neto tlorisne površine in 1300 kvadratnimi metri zemljišča, so dejali na geodetski upravi. Najcenejše hiše je bilo mogoče kupiti na Goričkem. Tam je bila povprečna pogodbena cena prodane hiše nekaj več kakor 30.000 evrov, kolikor je bila cena za približno 60 let staro hišo z okoli 100 m2 neto tlorisne površine in skoraj 5000 m2 zemljišča. Rezultati analize še kažejo, da so cene zemljišč za gradnjo hiš na omenjenem območju najnižje v državi. V Murski Soboti in Ptuju, kjer so bile Veliko povpraševanje na območju Lenarta Kot je pojasnil predstavnik nepremičninske družbe Atrium nepremičnine Primož Mesarec, je na območju Lenarta in okolice tako za nakup kot za prodajo nepremičnin veliko povpraševanje: »Na območju Lenarta se prodajajo prav vse vrste nepremičnin; od stanovanj, hiš, kmetij, zemljišč kot tudi v manjšem obsegu poslovni prostori. Najbolj se prodajajo stanovanja in manjše kmetije.« Po besedah Mesarca se stanovanja v povprečju prodajajo med 1.000 in 1.100 evri za kvadratni meter, kmetije do 100.000 evrov in hiše pod 100.000 evrov (brez davka na dodano vrednost). »Zadnja realizirana prodaja v poslovni enoti Lenart je bilo trisobno stanovanje, ki je bilo prodano za 97.000 evrov. Najdražja nepremičnina, ki smo jo letos prodali, pa je bila kmetija velikosti 11,5 hektarja. Za to so kupci odšteli 207.000 evrov,« je še dodal Primož Mesarec. Na Bistriškem najpogostejši kupci nepremičnin tujci Zoran Gaber iz nepremičninske agencije Zoro, d. o. o., ki ima sedež v Slovenski Bistrici, je dejal, da je kupna moč strank različna in nižja kot pred leti. »Bančni krediti so težje dostopni, nakup brez lastnih sredstev pa je praktično nemogoč. V porastu je prodaja slovenskih nepremičnin tujcem, naši kupci so predvsem fizične in pravne osebe iz držav nekdanje Sovjetske zveze (Ruska federacija, Ukrajina in Kazahstan),« je dejal Gaber. Na nepremičninski agenciji opažajo, da je največ zanimanja za stanovanja, sledijo hiše, zemljišča in poslovni prostori na boljših lokacijah v Mariboru in Slovenski Bistrici, kjer je v bližini vsa potrebna infrastruktura. »S poslovnimi nepremičninami pa je v zadnjih časih malo prometa; večinoma gre le za naje-me, saj podjetja ne želijo tvegati z nakupom ali ne dobijo kreditov. Ob tem se mu zdi nenavadno, da so cene nepremičnin v Slovenski Bistrici višje kot v Mariboru, saj je bilo doslej ravno nasprotno. Sicer pa Gaber še dodaja: »Največ zapletov se pojavlja pri financiranju. Banke so namreč postale zelo konservativne in odobrijo zelo malo kreditov. Precej nakupov se v zadnjem času opravi, ker stranke prodajo svojo nepremičnino in kupijo novo z doplačilom ali pa se starejši ljudje selijo iz večjih hiš v manjše nepremičnine, kot so stanovanja, manjše hiše itd.« še najvišje, je bila lani cena v povprečju pod 30 evrov na kvadratni meter. Na območju Goričkega, kjer so cene najnižje, pa je znašal v povprečju le pet evrov na kvadratni meter. Novih stanovanj praktično ni Povpraševanje po novih stanovanjih je majhno, saj državljani stanovanjsko vprašanje praviloma rešujejo z gradnjo hiš na lastnih parcelah. Ponudba rabljenih stanovanj pa je več ali manj konstantna. Prodajalci se večinoma že zavedajo, da morajo računati z dolgotrajnejšimi pogajanji s kupci, večjim popuščanjem pri ceni. Ponudba prvič vselji-vih stanovanj pa je vsako leto manjša. Tezo, da se ponudba novih stanovanj na trgu v prihodnjih letih ne bo bistveno povečala, potrjuje dejstvo, da se je število načrtovanih stanovanjskih enot v izdanih gradbenih dovoljenjih povečalo predvsem na račun povečanja števila hiš. Število načrtovanih stanovanj v več-stanovanjskih stavbah, ki jih nameravajo graditi investitorji za prodajo na trgu, pa se še naprej zmanjšuje. Cene bodo letos še padale O tem, kakšne so razmere na nepremičninskem trgu v Sloveniji in v Podravju ter na Ptuju, smo se pogovarjali tudi z nepremičninsko posrednico Tanjo Tučič, vodjo agenciji Re- max Poetovio nepremičnine. »Trenutno je slovenski trg nepremičnin še vedno v krču, ki pa počasi popušča. Da bi nepremičninski trg resnično oživel, mora bančni sistem zaživeti in povečati posojilno aktivnost. Prav tako imajo na stanje na nepremičninskem trgu velik vpliv splošne gospodarske razmere in upad kupne moči, predvsem zaradi visoke brezposelnosti ter nizke rasti plač. Cene stanovanjskih nepremičnin imajo v letu 2014 še vedno trend padanja, ki pa se počasi umirja in je seveda različen po posameznih regijah. Cene najbolj padajo v Ljubljani in na Obali, kjer so bile tudi najbolj napihnjene. Pričakovati je, da bodo v letu 2014 padle še za okrog 5 do 10 %, vendar kot smo že Pri prodaji/nakupu nujna energetska izkaznica Z novim energetskim zakonom je uveljavljena tudi obveznost pridobitve energetskih izkaznic za nepremičnine, ki gredo v prodajo oz. dolgoročni najem. Posrednik lahko pomaga pri pridobitvi le-te. Po preteku prehodnega obdobja, ki se izteče konec leta 2014, bo vsako odstopanje od tega lahko tudi sankcionirano. petek • 22. avgusta 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 ale ali so končno dosegle dno Na Ormoškem prodali le štiri nepremičnine »Žal moram povedati, da je za nami še eno polletje z maloštevilnimi transakcijami. Posredovali smo pri prodaji zgolj štirih nepremičnin. Tako slabih rezultatov nismo imeli niti v letu 2006, ko smo se začeli ukvarjati z dejavnostjo posredovanja nepremičnin. Upad kupne moči, negotovost, bojazen za službo in nestalne zaposlitve, s tem pa težja pridobitev kredita so močno prisotni in nepremičninski trg, kolikor ga je na našem območju sploh bilo, je skoraj povsem zastal.« Sicer pa je po besedah Krečeve največ povpraševanja po najemu stanovanj in stanovanjskih hiš, vendar pa je ta ponudba na ormoškem območju slaba. »Prodajajo se gradbene parcele, katerih cena se giblje okrog 36 €/m2 v Ormožu in na obrobju oz. v ostalih naseljih po ceni od 10 do 13 €/m2,« je še pojasnila Krečeva in dodala: »Nekaj povpraševanja je po bivalnih vikendih (po možnosti brez vinograda) in starejših stanovanjskih hišah, katerih cena se giblje do 40.000 €. Še vedno se prodajajo kmetijska zemljišča, in to po ceni od 1,20 €/ m2 do 1,80 €/m2 za najboljša kmetijska zemljišča, torej dobre njive. Ravno v teh dneh končujemo kupoprodajo stare stanovanjske hiše s cca. 140 m2 bivalnih površin, gospodarskim poslopjem in pripadajočo gradbeno parcelo, vse v skupni izmeri 2281 m2. Prodajana cena znaša 39.000 evrov.« poudarili, velja to bolj za omenjena posamezna območja v Sloveniji.« Velike razlike med oglaševanimi ■ ■ v ■ ■ in doseženimi prodajnimi cenami Na Podravskem so cene nepremičnin v glavnem že dosegle spodnjo mejo, res pa je, da so velike razlike med oglaše-vanimi cenami in doseženimi prodajnimi cenami stanovanjskih nepremičnin: »Te se lahko razlikujejo od oglaševanih tudi za okrog 15 do 20 %. Tudi kar se tiče števila transakcij, ki je v letu 2013 (po l. 2009) ponovno doseglo najnižjo točko, se trend obrača počasi navzgor. Nepremičnine pa prodajo predvsem tisti, ki so pripravljeni poslušati nasvet svojega nepremičninskega posrednika in nastaviti realno tržno ceno svoje nepremičnine. Trenutno se v Sloveniji namreč prodaja okrog 17.000 stanovanj in hiš, prodajo pa se v glavnem tista z realnimi izhodiščnimi cenami. Značilna za nepremičninski trg je tudi večja ponudba od povpraševanja, kar pomeni tudi podaljšanje časa prodaje posamezne nepremičnine. Vse več prodajalcev se tako obrača na nepremičninske agencije po pomoč pri prodaji. Zopet pa je ponudba - predvsem novogradenj - večja v velikih mestih, v manjših pa jih ponekod celo primanjkuje. Prav tako se je v letu 2014 veliko pričakovalo od ponudbe nekaj tisoč »bančnih« stanovanj (stanovanja, ki so bila prenesena na DUTB), ki pa se zaenkrat še ni izkazalo za upravičeno. Leto 2014 pa so zaznamovale tudi javne dražbe. Zanimanje za nakup stanovanja ali hiše preko dražbe se utegne v prihodnje še povečati." Kot je še povedala Tučičeva, v Remaxu menijo, da je letos doseženo dno in da se bo v letu 2015 trend prodaje spet dvignil, glede cen pa ni pričakovati sprememb. Razlike v cenah po regijah so velike »Na lokalni ravni smo, kar se cen tiče, že več ali manj dosegli spodnjo mejo. Seveda velja to za dosežene prodajne cene stanovanjskih nepremičnin, oglaševane pa so tudi na lokalnem nivoju še velikokrat previsoke, lahko tudi do 20 %,« je še povedala Tučičeva. Cena rabljenega stanovanja na Ptuju znaša trenutno okrog 1.000 evrov za m2, seveda če gre za dobro vzdrževano oz. obnovljeno stanovanje. Novejša stanovanja pa se prodajajo po precej višji ceni - lahko tudi do 1.300 evrov za m2. V prestolnici se dosežene cene stanovanj gibljejo povprečno okrog 2.100 evrov za m2. »Lokalno se najbolje prodajajo manjša enosobna in dvosobna stanovanja, ki dosegajo tudi najboljšo ceno za m2 in manjše hiše do 120.000 evrov. Sicer pa smo v letos zaznali tudi večje zanimanje za nad-standardna stanovanja, ki so ob določenih korekcijah cen postala zanimiva za posamezne petične kupce. Trenutno pa se lokalno zelo slabo prodajajo poslovne nepremičnine in večja zemljišča. Povečuje Najdražje prodane nepremičnine Najvišje cene so hiše dosegale v mestnih središčih, najnižje pa izven urbanih središč. Najvišjo ceno je v preteklem letu dosegla hiša v Mariboru, zgrajena leta 2004, površine 250 kvadratnih metrov in s 500 kvadratnimi metri pripadajočega zemljišča, ki je bila prodana za 220.000 evrov. Najdražje prodano stanovanje v letu 2013 v Ljubljani je bilo trisobno stanovanje v centru mesta, zgrajeno leta 2005. Prodano je bilo, skupaj z dvema parkirnima mestoma, za približno 6.200 €/m2. Kupec je bila pravna oseba. Nad ceno 4.000 €/m2 sta bili prodani še dve stanovanji. Po podatkih agencije Remax Poetovio nepremičnine je bila letos najdražja hiša, ki so jo prodali na Ptuju, hiša v Finžgarjevi ulici na Bregu, ki je bila zgrajena leta 1980 in pred prodajo tudi obnovljena. Prodana je bila za 118.000 evrov, oglaševana cena je bila 140.000 evrov. pa se zanimanje za kmetijska zemljišča, predvsem gozd." Za staro ptujsko mestno jedro ni posebnega zanimanja O nepremičninah v starem mestnem jedru pa je Tuči-čeva povedala: »Tu ponudba stanovanj ni zelo velika. Običajno gre za stanovanja, ki so potrebna temeljite adaptacije, najde pa se tudi kakšno v celoti obnovljeno. Ponudniki so v glavnem fizične osebe. Nekaj imamo v ponudbi tudi večjih poslovno-stanovanjskih nepremičnin, med njimi tudi takšne, ki so bile predmet vračila po denacionalizacijskem postopku. Velikokrat gre za ugodno ponudbo, predvsem za tiste, ki so pripravljeni investirati in nepremičnino obnoviti. Problem pa je seveda parkiranje.« Zanimanja tujcev za nakupe stanovanj v starem mestnem jedru ni veliko. Sicer smo zaznali nekaj zanimanja tujcev, vendar je običajno ostalo pri tem. Drugače so tujci v glavnem kupovali manjše hiše ali vikende v okolici Ptuja. Imeli smo nekaj strank iz Francije, Anglije, Rusije in tudi Ukrajine, a kot sem že omenila, so se v glavnem zanimali za hiše, vikende ali posesti v okolici Ptuja." Ena najpomembnejših stvari je pravilna cena nepremičnine „Današnji trg nepremičnin je zagotovo trg, kjer imajo škarje in platno v rokah kupci, saj je ponudba v glavnem večja od povpraševanja. Ena najpomembnejših stvari pri prodaji nepremičnine, in tukaj imajo prodajalci največ težav, je postaviti pravilno ogla-ševano ceno. Le tako se lahko nepremičnina v veliki ponudbi na trgu pravilno umesti in vzbudi zanimanje potencialnih kupcev. V nasprotnem Remax priporoča „Najzanimivejši in lep objekt je hiša v Murkovi ulici nasproti Mestne hiše, ki je dejansko po denacionalizaciji prešla v last avstrijskih državljanov, ki jo sedaj z našo pomočjo prodajajo. Hiša ima več kot 900 m2 uporabnih površin. Njena cena je trenutno 390.000 evrov, kar ocenjujem za zelo dobro in ugodno ceno, je pa vanjo treba tudi nekaj investirati. Sedaj je gotovo pravi čas za nakup takšnih nepremičnin, vsaj kar se tiče ugodne cene. A zaradi splošne gospodarske klime so investitorji nekoliko previdnejši. Primer zanimive nepremičnine je tudi starejša vila na izredni lokaciji, praktično v centru Ptuja, ki je v lasti Radia-Tednika in je prav tako izredno zanimiva nepremičnina, primerna za poslovne prostore za zdravnike, odvetnike ali kakšno drugo mirno storitveno dejavnost. Prednost je tudi to, da ima devet lastnih parkirnih mest. Tudi ta čaka na kupca, ki bi jo osvežil in ji dal novo vsebino. Oglaševana cena je 320.000 evrov." primeru se lahko zgodi, da takšna nepremičnina samo pomaga prodajati druge podobne nepremičnine, ki imajo bolj realno oglaševano ceno,« pojasnjuje Tučičeva in dodaja: »Naslednja pomembna stvar je priprava nepremičnine na prodajo in dobra promocija. Danes je premalo samo objaviti oglas, ampak je treba aktivno prodajati, in to po različnih trženjskih kanalih. Zagotovo lahko tudi trdim, da nepremičnina s privlačnimi fotografijami in profesionalno predstavitvijo pritegne veliko več zanimanja kot nepremičnina s skromnim opisom in neopaznimi fotografijami ali celo brez njih. Prodajalci tudi v glavnem niso podkovani glede plačila potrebnih davščin, kaj je v primeru prodaje treba plačati in v kakšnem pri- meru lahko določene davčne obveznosti zmanjšamo ali se jim celo v skladu z zakonom izognemo.« Z novim energetskim zakonom je uveljavljena tudi obveznost pridobitve energetskih izkaznic za nepremičnine, ki gredo v prodajo oz. dolgoročni najem, ter navajanje energijskih kazalcev pri oglaševanju nepremičnin. Posrednik je prodajalca nepremičnine oz. lastnika, ki želi nepremičnino oddati, dolžan pisno opozoriti na obveznosti, povezane z energetskimi izkaznicami in mu tudi pomaga pri pridobitvi le-te. Po preteku prehodnega obdobja, ki se izteče konec leta 2014, bo vsako odstopanje od tega lahko tudi sankcionirano. Majda Goznik, Mojca Vtič, Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 22. avgusta 2014 Podravje, Slovenija • Nepremičninski trg stagnira, ponekod še vedno nazaduje Kako do stanovanjskega kredita Bankam smo zastavili vprašanje, kakšen znesek dolgoročnega kredita lahko dobi oseba, zaposlena za nedoločen čas z neto mesečnim dohodkom 1.000 evrov, kakšna bi bila višina mesečnega obroka in kako se zavaruje kredit. Povprašali smo tudi o pogojih pridobivanja kreditov za samozapo-slene in za zaposlene za določen čas. Na naša vprašanja so podrobno odgovorili v dveh največjih slovenskih bankah: NLB in NKBM. »V primeru, da stranka najame NLB stanovanjski kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine, ji mora po odplačilu vseh tovrstnih obveznosti ostati še znesek minimalne neto plače, ki znaša 603 evre. Torej bi lahko bila višina mesečne obveznosti do 397 evrov. Pri taki mesečni obveznosti in pri spremenljivi obrestni meri, ki velja za stranko, ki na NLB osebni račun prejema redne mesečne prejemke in ki ob najemu kredita sklene življenjsko zavarovanje pri življenjski zavarovalnici NLB Vita, bi bil lahko znesek kredita, ki se ga odplačuje 25 let, do 79.000 evrov. Vendar pa kreditojemalcem, ki najemajo kredite s spremenljivo obrestno mero s tako dolgo odplačilno dobo, svetujemo, da se ne zadolžujejo do meje svoje kreditne sposobnosti. Lastna sredstva kreditojemalca niso pogoj za najetje kredita. NLB stanovanjski kredit pa lahko pokrije celotno vrednost investicije,« so pojasnili v NLB in dodali, da je pomembna tudi starost kreditojemalca. »Za osebe, ki so zaposlene za določen čas, velja, da mora biti zapadlost zadnje mesečne obveznosti najmanj en dan pred datumom poteka pogodbe o zaposlitvi. Izjema so krediti, zavarovani z zastavo nepremičnine, kjer teh omejitev ni - kredit se lahko odobri tudi z zapadlostjo zadnje mesečne obveznosti, ki presega datum poteka pogodbe o zaposlitvi. Pri kreditih, zavarovanih s plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici, je za zasebnike (samozaposlene) osnova za izračun kreditne sposobnosti neto ali bruto zavarovalna osnova, od katere je kreditojemalec plačeval prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem odobritve kredita; potrdilo zasebniku izda davčni urad. Pri ostalih vrstah zavarovanja kredita je osnova za izračun kreditne sposobnosti neto zavarovalna osnova, od kate- re je kreditojemalec plačeval prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem odobritve kredita Vokalna ekstaza na gradu Vurberk Najboljši tenorji Dalmacije in klapa Cambi V čudoviti ambient odprtega prizorišča, na grad Vurberk, prihajajo najboljši tenorji Dalmacije, ki ji bo spremljala klapa Cambi iz Splita. Gre za eno izmed največkrat nagrajenih in popularnih dalmatinskih klap, ki je začela delovati leta 1986 in nekajkrat osvojila prvo nagrado na festivalu Dalmatinskih klap v Omišu in na Večerih Dalmatinskih pesmi v Kaštelu. Njihova mladostna energija in razigranost najbolj prihajata do izraza, ko na svojstven način interpretirajo največje uspešnice legendarnih dalmatinskih pevcev, kot sta Oliver Dragojevič in Gibonni. Po več izdanih albumih, razprodanih koncertih doma in v tujini, je njihov velik ponos zmaga na Festivalu zabavne glasbe Split 2011, po mnenju strokovne žirije s pesmijo »Ulti-ma partenca«. Klapa Cambi tako nadaljuje bogato tradicijo prepevanja, ki se je kot folklorni pojav pojavila v 2. in 3. četrtini 19. stoletja. Takrat se je pojavilo veliko število pevcev, ki so prepevali ljudske pesmi, praviloma z enim prvim tenorjem. Pojem dalmatinske pesmi se pojavil kasneje in se uporablja od leta 1967, ko je bil v Omišu ustanovljen festival dalmatinskih klap. Te ljudske pesmi so bile predvsem ena-kozvočne in z lahkoto prepoznavne melodije, največkrat z ljubezensko vsebino. Pesmi so optimistične, šaljive, duhovne, sentimentalne in pogosto spontane. Največkrat se pojejo v treh ali štirih glasovih, najbolj prepoznavna značilnost pa je, da se pesmi pojejo a cappella. Novost v današnjem času je ta, da pesmi spremljajo zvoki kitar, mandolin in celo harmonike. V klapah pojejo moški, zadnje čase pa se pojavljajo tudi ženske klape. Število pevcev ni omejeno, vendar jih je obi- I ^ Klapa Cambi Premierno na gradu Vurberk Izjemen nastop štirih najboljših dalmatinskih tenorjev ob spremljavi ene izmed najboljših dalmatinskih klap Cambi iz Splita: Marko Pecotič Peco, Vladimir Garič, Marko Škugor, Dani Stipaničev in klapa Cambi. 30. avgusta ob 20. uri na gradu Vurberk. Prodaja vstopnic: Don caffe Ptuj, Big bang, Petrol ter na vseh poštah in kioskih. čajno od 5 do 10. Pevci prepevajo spontano glede na duhovno razpoloženje, v katerem se odvija sam način izvedbe. In kdo so najboljši tenorji Dalmacije? VLADIMIR GARIC je eden izmed najboljših tenorjev Dalmacije in prvi tenor klape Cambi iz Splita. Je diplomant solo petja na visoki šoli v Opatiji. Danes kot prvi tenor nastopa na večjih gledaliških odrih Hrvaškega narodnega gledališča kot solo operni pevec. Od leta 2010 je član Zbora HNK Split. Garič je tudi kitarist splitske blues skupine z imenom „Otprilike ovako". DANI STIPANIČEV je znan gledališki tenor bariton, zvezda hrvaške ročk opere in mjuziklov. Širši javnosti je znan po svojih izjemnih vokalnih sposobnostih in nastopih na številnih gledaliških odrih. V Hrvaškem narodnem gledališču je igral v predstavi "Priča sa zapadne strane", kjer je za vlogo Tonyja, leta 2014 osvojil nagrado hrvaškega gledališča. Nastopal je tudi v rock operi "Jesus Christ Superstar", "Aida", "Dundo Maroje", "Kosa"," Noč u Veneciji", "Piaf" in drugih. V svoji glasbeni karieri je izdal tri albume ter prejel številne glasbene nagrade; na Splitskem festivalu, Festivalu dalmatinske šansone v Šibeniku. MARKO ŠKUGOR iz Šibenika je tenor, ki si ga želi vsaka dalmatinska klapa. Odmevnejšo kariero in nastope na velikih odrih je začel s C klapo Kampanel, leta 2013 pa je tudi zastopal Hrvaško na Eurosongu (kot prvi tenor v kla-pi - »klapa iz mora«). Danes je Marko tenor v eni najpopularnejših dalmatinskih klap -klapi Maslina, podal pa se je tudi v samostojen glasbene vode. MARKO PECOTIC - PECO je večletni prvi tenor popularne splitske klape Is-kon, s katero je odpel kar nekaj hitov kot so ""Vrime za kraj", "Još ne mogu pristat volit" in "Uvik ljubit' ču te ja". Po osmih letih sodelovanja s klapo Iskon, se je Peco odločil za samostojno kariero. S priredbo pesmi "Uzmi me more" je nastopil na festivalu Marco Polu Festu na Korčuli. Njegova najbolj znana pesem "Samo ljubav ostaje" je naslovna pesem znane hrvaške nanizanke Larina izbira. Izvor: Zbornik Festival dalmatinskih klapa Omiš ali podjetnikov povprečni mesečni dohodek, ki ga izkaže z Odločbo o odmeri dohodnine (predložiti je treba odločbi za pretekli dve leti).« »Ob predpostavki, da je kreditojemalec komitent NKBM in da nima nobenih drugih zadolžitev pri naši ali drugi banki oz. finančni instituciji, mu lahko odobrimo skupni znesek dolgoročnega stanovanjskega kredita v višini 60.581 evrov z ročnostjo odplačevanja 25 let. Mesečna obveznost v tem primeru znaša 300 evrov. S pomočjo soplačnikov bi lahko bil znesek kredita višji. Prav tako je možno pri nas odobriti kredit z ročnostjo odplačevanja do 31 let. Višina zneska kredita, doba in stroški odplačevanja, stroški odobritve ter potrebna dokumentacija so odvisni od poslovanja kreditojemalca. Lastna sredstva kreditojemalca za najem kredita niso pogoj. Za kreditiranje do 100 % vrednosti nakupa lahko stranka zagotovi dodatna zavarovanja, soplačnike ali kombinacije oblik zavarovanja,« pojasnjujejo v NKBM in o možnostih zavarovanja kredita z zastavo nepremičnine dodajo: »Če najemate kredit v vrednosti 100.000 evrov, morate zastaviti nepremičnino, ki je vredna 170.000 evrov. Seveda v dogovoru z vsakim kreditojemalcem poiščemo zanj primerno obliko ali kombinacije zavarovanj. Pri najemu stanovanjskega kredita sklepanje drugih produktov ni pogojeno. Seveda svojim kreditojemalcem svetujemo sklenitev življenjskega zavarovanja, da v primeru smrti kreditojemalca odplačilo kredita ne bo bremenilo dedičev, saj se zavarovalna vsota nameni za plačilo preostanka neodplačanega kredita.« In kakšni so pogoji pridobivanja stanovanjskega kredita za osebe, ki so samozaposlene in za osebe, ki so zaposlene za določen čas? »Samozapo-slenim, ki se jim krediti odobravajo za osebne namene, se pogoji kreditiranja bistveno ne razlikujejo od kreditiranja fizičnih oseb. Razlika je v potrebni dokumentaciji in načinu izračuna kreditne sposobnosti. Osebe, zaposlene za določen čas, kreditiramo za čas zaposlitve. Pri samo-zaposlenih ugotavljamo kreditno sposobnost na podlagi neto zavarovalne osnove ali iz dobička. Praviloma je lahko mesečna obveznost potem v višini 1/36 dobička,« je med drugim povedala Branka Vu-janovič, direktorica področja poslovne mreže pri NKBM. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik petek • 22. avgusta 2014 Politika Štajerski 7 Videm • Kako racionalno je bilo poletno varstvo v vrtcu Kdo bo vse to plačal? V 46. številki Štajerskega tednika (13. junija je bilo to) smo pisali o zadnji predpoletni seji videmskega občinskega sveta, kjer so se svetniki med drugim zgrabili okrog tega, ali naj upoštevajo priporočilo stroke - torej vzgojno-izobraževalnih delavcev oziroma ravnateljice šole - glede tega, da bi iz varčevalnih razlogov otroke iz treh videmskih vrteških enot čez poletje združili na enem mestu - v videmskem vrtcu. O manjvrednih Haložanih Na videmskem občinskem svetu (in verjamem, da je podobno še v marsikateri drugi občini, kjer so v eno politično tvorbo združeni ljudje z različnih geografskih območij - kar na Slovenskem, kjer se hribi in doline izmenjujejo vsakih sto metrov, ni nič nenavadnega) se, ko zmanjka nekih razumnih utemeljitev, zakaj naj bi bila neka odločitev boljša od katere druge, med svetniki zelo rad pojavi argument trkanja na vest. V smislu: »A smo mi v Halozah manj vredni od tistih v drugih delih občine?« In ker seveda nihče ne želi v očeh Haložanov biti neki zatiralec ali zaničevalec, ta argument največkrat zmaga. Saj pa menda ne bomo celo na občinskem svetu upoštevali samo »večvrednih« svetnikov! Ampak kot Haložan (najmanj do ene polovice; tista druga je prleška - sicer pa nas je 90 odstotkov Šmigocev Haložanov!) vam povem, da nisem nikdar in nikoli dobil nobene petice (ali desetice) zato, ker sem Haložan. Tudi službe ne. Pa Mirko Vindiš se ni uvrstil na olimpijado zato, ker so tekači na maratonih rekli: 'Daj ga spustimo naprej, on je Haložan!' Tudi Dejan Zavec ni premagal svojih tekmecev zato, ker se jim je - ubogi Haložan - zasmilil. Pa Jagarinčev Tomi tam v Dubaju najbrž še ni slišal: 'A, Haložan si? Na sto evrov večjo plačo, ubožček!' Ne, dragi moji Sohaložani. To, da je nekdo iz nekega okolja, ne pomeni nič. Šteje samo tisto, kar človek stori, česar je sposoben. Pa če je iz črne Afrike ali iz zelenih Haloz. Zato: ne me več pitati s temi več- ali manjvrednostnimi kompleksi. Vredni smo in bomo toliko, kolikor si bomo sami prislužili. (Žal seveda ta »vrednost« ne bo trgala našega žepa, bo pa božala naše srce in dušo!) Jože Šmigoc Sklep o poletnem združevanju je podprl tudi videmski župan, a kot je v videmskem občinskem svetu običajno, strokovno mnenje tam redkokdaj kaj velja, pač pa prevladujeta moč in pamet amaterske lokalne politike. Med drugim smo takrat lahko prebrali, da so sklep o tem, da naj bi bili podružnici videmskega vrtca na Selih in v Leskovcu v času poletnih počitnic zaprti, na občinskem svetu sprejeli lansko jesen. Takrat so se svetniki za ta korak odločili zato, ker naj bi ti dve podružnici v omenjenem času obiskovalo le nekaj otrok - trije, štirje, pet ... In ker je bil takrat spomin na poletje 2013 še zelo svež, je bil sprejet sklep o poletnem združevanju vrteških otrok. Ampak med jesenjo 2013 in junijem 2014 je preteklo kar nekaj časa in spomin je videmskim svetnikom očitno obledel. Tako zelo, da so pred dobrega pol leta sprejeti združevalni sklep preklicali in sprejeli povsem nasprotnega - da bodo namreč otroke čuvali v vseh treh vrteških enotah - v Vidmu, Le-skovcu in na Selih. Letos naj bi bilo številčno stanje otrok, ki potrebujejo poletno vrteško varstvo - na osnovi opravljene ankete med starši - drugačno kot lani, smo slišali na omenjeni junijski seji: v leskovškem vrtcu naj bi bilo poleti najmanj 15 otrok. Svetnica Andjelka Kozel je v imenu prizadetih staršev zbranim prebrala številne kritike; opozorila je, da vsi starši v celotni občini plačujejo enake cene za vrteško oskrbo in zato zahtevajo enakopravno obravnavo: »Z zaprtjem podružnice pa nismo enakopravni! Če imamo primerljivo ceno vrtca kot vsi drugi po državi, potem imamo tudi pravico zahtevati enake pogoje! Želimo, da vodstvo šole omogoči normalno poslovanje vrtca poleti! Kako si ravnateljica sploh upa predlagati zaprtje podružnice?!« Zmagala je volja svetnikov, ki so z 12 glasovi za, tremi vzdržanimi in enim proti izglasovali preklic jesenskega sklepa o zaprtju podružnic ter sprejeli nov sklep o delovanju obeh podružnic v času poletnih počitnic. Letošnje številke pač ne lažejo Proti koncu počitnic gremo, glavnina dopustov je za nami, otroci se vračajo v šolske klopi, malčki pa v vrtce. Pa smo se v Vidmu pozanimali, kaj so pokazale številke glede prisotnosti otrok v vrtcu in ali je utemeljena potreba po vrteškem varstvu na treh lokacijah. Poglejmo tabelo, ki kaže stanje od polovice julija do polovice avgusta. (levo) Številke pravzaprav povedo vse. Tistih leskovških zagotovljenih »najmanj« 15 se je hitro zmanjšalo na »najmanj« 8, da o upravičenosti odprtja selskega vrtca s tremi malčki niti ne razmišljamo. Je takšna organiziranost poletnega varstva otrok, kot so si jo omislili videmski svetniki, res racionalna? Ne bi bilo ceneje za otroke organizirati prevoz do Vidma, če je že videmski vrtec staršem s poti, da bi sami vanj pripeljali otroka, pa čeprav - vsaj v leskovškem primeru - skoraj vse poti do službe vodijo skozi Videm; ali pa če upoštevamo argument, da morajo starši iz Leskovca v službo bolj zgodaj zaradi oddaljenosti delovnih mest, otroke pa nekoliko pozneje v vrtec privedejo babice, ki nimajo prevoza do Vidma. Saj bi ga tudi ob združevanju lahko pripeljale do leskovške-ga (ali selskega) vrtca, potem pa bi bil organiziran prevoz do Vidma - kjer so bile dežurne vzgojiteljice s pomočnicami, pa tudi kuharice, čistilke ... Kdo bo vse to plačal, smo se vprašali v naslovu. Tistih 12 svetnikov, ki so glasovali za tri lokacije poletnega videmske-ga vrtca, gotovo ne; niti ne tisti trije vzdržani. Plačali bomo videmski občani, saj so vrteški stroški breme občinskega proračuna. In mogoče se bomo ob jesenskih volitvah vendarle spomnili, kdo nam je iz žepa povsem po nepotrebnem izmaknil kak evro preveč. Jože Šmigoc Enote vrtca Videm Sela Leskovec Število vseh otrok 110 38 33 Prisotnost 14. 7.-18. 7. 50 9 15 21. 7.-25. 7. 46 8 11 28. 7.-1. 8. 37 6 8 4 .8.-8. 8. 22 3 12 11. 8.-15. 8. 36 3 11 Slovenska Bistrica • Naložbe v predšolsko vzgojo Energetska obnova in večje igralnice Otroci vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica - enota Ciciban bodo prvega septembra vstopili v energetsko obnovljen vrtec. V obstoječem dvanajstoddelčnem vrtcu, ki je bil zgrajen okrog leta 1978, bo do konca avgusta obnovljena še kuhinja, dograjene pa bodo tudi štiri igralnice. S prenovo zgradbe, v kateri je enota Ciciban, ki je največja v okviru Vrtca Otona Župančiča, se bodo izboljšali prostorski pogoji za izvajanje predšolske vzgoje, ob tem se bo tudi znižala energijska izguba, zmanjšali obratovalni stroški objekta in se izboljšal videz objekta. Načrtovana obnova zajema dodatno izolacijo fasade (obstoječa fasada objekta ni bila izolirana) in izolacijo podstrešja ter zamenjavo dotrajanih oken in vrat. Za ta projekt je bilo namenjenih 278.195 evrov, od tega je 193.824 evrov občina pridobila na razpisu Kohezijskega sklada. Ocenjena vrednost del pa je znašala 227.000 evrov. Maja je občina na podlagi razpisa izbrala ponudnika AJM okna-vrata-senčila. Podjetje iz Pesnice je bilo izbrano med 22 pravočasno prispelimi ponudbami zaradi najnižje cene, to je 206.000 evrov, kar je bilo tudi edino merilo izbire. Sočasno z energetsko obnovo poteka tudi rekonstrukcija kuhinje in dograditev prostorov v tem vrtcu. Izvajalec teh del je Nival Invest, d. o. o., ki ima prav tako rok izvedbe do 25. avgusta. Ponudba podjetja s sedežem na Pobrežju v Vidmu pri Ptuju, težka 250.002 evra, je bila izbrana izmed 17 pravočasno prispelimi ponudbami po edinem merilu - najnižji ponudbeni ceni. Investicijo financira občina Slovenska Bistrica v okviru letošnjega proračuna. Obseg del v okviru te ponudbe je povzela Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Slovenska Bistrica: »Prenova kuhinje približno 140m2. V nosilno konstrukcijo se ne Energetska obnova Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica -enota Ciciban Naziv ponudnika Končna pogodbena cena v evrih s popusti in DDV AJM okna, vrata, senčila, d. o. o. 206.000,61 Krt gradbeništvo, d. o. o. 209.312,26 CBE inženiring, d. o. o. 217.974,64 Sortima, d. o. o. 220.022,73 Kongrad, d. d. 220.749,17 Martin Mlakar 312.149,88 Karbo-storitve, trgovina, gradbeništvo, krovstvo in kleparstvo Renata Kerec, s. p. 342.045,54 Vir: Občina Slovenska Bistrica posega razen nekaterih prebojev. Porušile so se nekatere predelne stene, popolnoma so se odstranili tlaki, zamenjala se je inštalacija. Izvajalec je obnovil tudi garderobe in stranišče za zaposlene v kuhinji. Štiri igralnice drugega starostnega obdobja so se dogradile, tako da se je prostor za dejavnost otrok povečal za 84 m2.« Dva oddelka jeseni v Marinškovem domu Novo podobo bodo doživeli še drugi vrtci v občini, in sicer trenutno poteka ureditev dodatne igralnice v OŠ Šmartno na Pohorju za Vrtec Šmartno (nova stranišča, garderoba, igralnica z neposrednim izhodom na teraso). Izvajalec je Komunala Slovenska Bistrica. Prav tako se urejata dve igralnici v Marinškovem domu v Slovenski Bistrici. »Zaradi povečanega vpisa v OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica v zadnjih treh letih in s tem povezane prostorske stiske je bilo treba pred začetkom novega šolskega leta preseliti dva oddelka vrtca, ki sta bila začasno v šoli, na drugo lokacijo. Našli smo prostor v Marinškovem domu (v preteklosti je bil v njem med drugim tudi otroški dispanzer), kjer sedaj urejamo prostore za ta dva oddelka,« je pojasnila Jerebova. Mojca Vtič Rekonstrukcija kuhinje in dograditev prostorov v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica - enota Ciciban Naziv ponudnika Končna pogodbena cena v evrih s popusti in DDV Nival invest, d. o. o. 250.002,66 Lesnina inženiring, d. d. 283,128,76 Akvaing, d. o. o. 283.306,39 Adaptacije vzdrževanje, d. o. o 290.492,91 GP project ing., d. o. o. 360.744,95 Gradbeni finalist zvezda, d. o. o. 367.538,48 Betonica, d. o. o. 375.976,54 Vir: Občina Slovenska Bistrica 8 Štajerski Podjetništvo petek • 22. avgusta 2014 Kidričevo • Denarja za čiščenje je že zmanjkalo Ostaja še 38.000 ton izrabljenih gum V začetku avgusta je slovenjebistriško podjetje SME-TRA iz gramoznice pri Lovrencu na Dravskem polju na sosednjo Hrvaško odpeljalo 850 ton izrabljenih gum. Lani jih je podjetje Saubermacher prav tako na podlagi javnega razpisa odpeljalo 1.235 ton. To je skupaj 2.091 ton, v gramoznici pa je bilo 79.000 m3 izrabljenih gum, kar je približno 40.000 ton. Dokončen odvoz izrabljenih gum ter tako očiščenje črne pike Dravskega polja je odvisen predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih ima ministrstvo za izvedbo izvršbe po drugi osebi, torej od denarja, ki ga imajo na voljo za javna naročila, preko katerih izberejo izvajalca, ki odpelje izrabljene pnevmatike. In glede na to, da je proračun RS za letošnje leto že zaprt, novo javno naročilo v tem letu ni več predvideno, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. »To pa ne pomeni, da imetnik odpadka - zavezanec - nima več možnosti, da teh odpadkov na zakonit način ne odstrani sam s pomočjo pooblaščenih organizacij za ravnanje s tovrstnim odpadkom ter še vedno izvrši inšpekcijsko odločbo,« so dodali na ministrstvu. Gume so prodali v Varaždin Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je na podlagi uspešno izvedenega javnega razpisa za prevzem, prevoz in oddajo v predelavo 850 ton izrabljenih gum, ki so v gramozni jami v bližini naselja Lovrenc na Dravskem polju, sklenil pogodbo v vrednosti 69.527 evrov z izvajalcem SME-TRA, d. o. o., iz Slovenske Bistrice. Slednji je pripravil cenejšo ponudbo kot drugi ponudnik Saubermacher Slovenija, d. o. o. Njegova ponudba je bila težka 116.250 evrov. »Pri izračunu skupne ponudbene cene smo po našem razumevanju razpisne dokumentacije upoštevali tudi stroške čiščenja izrabljenih gum. Glede na vse zahteve razpisne dokumentacije in veljavne zakonodaje menimo, da smo za ravnanje s prevzetimi odpadki, ki so bili predmet javnega razpisa, podali cenovno zelo ugodno ponudbo. Kam smo namenili plasirati prevzete gume, vam zaradi varovanja poslovne skrivnosti in morebitnih ponovnih razpisov ne moremo razkriti,« so dejali na neizbranem podjetju. Pogodba med izvajalcem SME-TRA in inšpektoratom je bila sklenjena 15. julija, rok odvoza pa je 14. avgust. Rok je podjetje celo prehitelo in tako že 8. avgusta 855,58 tone izrabljenih gum prepeljalo na Hrvaško, in sicer k podjetju GUMIIMPEX GRP iz Varaždi-na, ki opravlja predelavo oz. reciklažo izrabljenih gum. Mojca Vtič Prlekija • v Ljutomeru razglasili obrtnika leta Mlinarju Dušanu laskavi naziv Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ljutomer je ob 58. občinskem prazniku že četrtič zapovrstjo pripravila slovesno razglasitev najuspešnejšega obrtnika za leto 2014. Tokratni najprestižnejši naziv je pripadel zasebnemu mlinarju Dušanu Stajnku iz Gajševcev. Dušan Stajnko, 2014 Foto: NS obrtnik leta 50-letni samostojni podjetnik že kot četrta generacija nadaljuje mlinarsko dejavnost, ki jo je prevzel po očetovi smrti leta 1981, z vsega sedemnajstimi leti. Pred triindvajsetimi leti je mlin dogradil in opremil z novimi stroji ter petkratno povečal njegovo zmogljivost. Največji delež zmletega zrnja predstavlja pšenica, v prodaji pa so tudi ržena, ajdova, koruzna in pirina moka. Večina moke se proda v mlinu, z vsemi proizvodi pa zalagajo tudi nekatere trgovine in pekarne. Leta 1996 je bil mlinu dodan obrat za predelavo ajde v ajdovo kašo. Z ajdovo kašo si je mlin odprl trg po celotni Sloveniji, v tujini pa je izdelek zanimiv zlasti za Avstrijce, Madžare in Hrvate. Za slovenski mlinar-ski prostor je Stajnkov mlin znan in tudi edini po storitvi, kjer si stranke lahko iz lastne ajde pridelajo kašo. Stajnko- vi - ob Dušanu so zaposleni še njegova soproga Danica in dva mlinarja - so prepoznavni tudi po proizvodnji bio ajdove kaše, ki postaja vse bolj iskana in aktualna. NŠ Ptuj • Pred zasedanjem skupščine Perutnine Ptuj Za hitrejšo rast bo Družbe iz Skupine Perutnina Ptuj (PP) so v letu 2013 ustvarile 273,6 milijona evrov kosmatega donosa iz poslovanja, 10,4 milijona evrov dobička iz poslovanja ter 0,8 milijona evrov čistega dobička. V okviru osnovne dejavnosti - peru-tninarstva, ki predstavlja 93 odstotkov vse prodaje, so realizacijo prodaje povečali za dva odstotka, v drugih dejavnostih (kmetijstvo, vinarstvo in storitve) je realizacija ostala na ravni predlanske. Dokaj obetavni so tudi načrti za letos. Na ravni skupine naj bi do konca leta realizirali vsaj 280 milijonov evrov prihodkov in ustvarili sedem milijonov evrov čistega dobička. »Že v prvem četrtletju letošnjega leta smo zabeležili rast prodaje, višjo od načrtovane, trendi se nadaljujejo tudi v drugem četrtletju,« je povedal predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser ter dodal, da še vedno poslujejo z lastnim obratnim denarjem, brez svežega dotoka sredstev oz. novih kreditov. »Finančni trg na našem prostoru je, če povlečemo analogijo med primerljivimi državami, dvakrat dražji, pri tem pa je kapital v večini primerov nedostopen. Ker je Perutnina po obsežnosti velik poslovni subjekt, ustvarja tudi obsežne denarne tokove. Skladno s temi tokovi lahko nekatere naložbe, ki so potrebne predvsem za izvajanje rasti, financiramo sami, za hitrejše in obsežnejše naložbe, ki bi imele za posledico hitrejšo rast, pa je potreben dodatni kapital. V letu 2013 smo uspeli realizirati za dobrih deset milijonov evrov naložb, približno enako dinamiko načrtujemo tudi v prihodnosti,« poudarja Glaser. Znano je dejstvo, da je upra- Slovenija, Podravje • Kaj prinaša nov zakon o de Nadzor vse dni v te Finančna uprava RS (FURS) je z začetkom uporabe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prevzela nadzor na tem področju. Finančni preiskovalci mobilnih enot bodo na terenu sedem dni v tednu, 24 ur na dan. Zakon, ki prinaša okrepitev nadzora na terenu in povečuje sankcije za kršitelje, pozdravljajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer si želijo, da besedilo zakona ne bi ostalo zgolj mrtva črka na papirju. Maja letos sprejet zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se je začel uporabljati 18. avgusta, razen v delu, ki se nanaša na osebno dopolnilno delo - sistem vre-dnotnic. »Za enega od glavnih ciljev smo si zadali omejiti sivo ekonomijo na vseh področjih. Z delom in zaposlovanjem na črno izgubljamo vsi. Takšno delo namreč pomeni manj socialnih pravic, manj pravic iz naslova zdravstvenih storitev, manj štipendij,« je na novinarski konferenci Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter FURS dejal državni sekretar Dejan Levanič. Katere dejavnosti bodo pod drobnogledom FURS Novost zakona je, da se bo v nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno vključila FURS s svojimi mobilnimi oddelki v carinskih uradih: Bre- žice, Celje, Sežana, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Nova Gorica. V osmih mobilnih enotah je 171 uslužbencev, ki delujejo po načelu 24 ur na teden. Ob tem so na FURS poudarili: »Osredotočili se bomo na dejavnosti in vrste del, kjer je možnost kršitev dela na črno večja. Gre npr. za inštrukcije, varstvo otrok, osebne trenerje, pomoč na domu, čiščenje, kozmetične storitve, prodajo cvetja in sveč, prodajo na sejmih, turistične vodnike ipd. Med dejavnostmi pa bodo pod drobnogledom gradbeništvo, gostinstvo, fitnes, organizirana športna vadba ipd.« Nadzor bo nenapovedan. Avgusta načrtujejo 160 nadzorov po vsej Sloveniji, do konca leta 2014 pa naj bi opravili okrog 2300 nadzorov. 0ZS bi kazni za šušmarje še povečala Drugi sklop pomembnejših novosti se nanaša na sankcije, ki bodo z novim zakonom 25 % višje od starih. Pripravljavci zakona so najbolj povečali globe za t. i. šušmarje. Doslej so znašale med 208,64 in 1.877,81 evra, po novem FURS je na dan začetka izvrševanja zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno opravila 29 nadzorov. Od takojšnjih ukrepov je bil izdan plačilni nalog z izrekom globe 1.000 evrov fizični osebi in podana dva predloga sodišču hkrati s kaznijo 1000 evrov ter zasegom predmetov. Študija prof. Friedricha Schneiderja iz Avstrije iz leta 2010 govori o tem, da naj bi znašal obseg sive ekonomije v Sloveniji 27,4 % bruto domačega proizvoda (približno 10 milijard evrov). v__S Mobilne enote FURS bodo pregledov nih dejavnostih, kjer je možnost kršit petek • 22. avgusta 2014 Podjetništvo Štajerski 9 potreben dodatni kapital Kaj za poslovanje Skupine PP pomeni Agrokorjev prevzem Mercatorja? »S Konzumom, ki je v lasti Agrokorja, in Mercatorjem tradicionalno sodelujemo na vseh trgih, kjer imata obe verigi svoje prodajne centre. Z obema poslujemo na dolgoročnih in partnerskih temeljih. Njuna organizacijska koncentracija ne bo vplivala na vzpostavljene relacije. Sprememb ne pričakujemo tudi zaradi dejstva, ker smo z Agrokorjem močno povezani na nabavnem področju. Smo njihov velik kupec surovin za naše potrebe,« je povedal prvi mož Perutnine Roman Glaser. va ptujske prehranske družbe s konzorcijem bank upnic letos spomladi sklenila dogovor o reprogramu kreditnih obveznosti, ki skupno znašajo dobrih sto milijonov evrov. Dogovor je sklenjen do konca tega leta, na konsolidiranem nivoju naj bi se družba na vsega 50 milijonov evrov raz- dolžila do leta 2020. Roman Glaser: »Mesečno bankam plačujemo približno milijon evrov anuitet, kar pomeni, da hkratno odplačujemo tako obresti kot tudi glavnico. Glede na analizo poslovanja in druge ekonomske segmente načrtujemo, da bomo Perutnino na konsolidiranem nivoju do leta 2020 razdolžili na vsega 50 milijonov evrov.« Se bodo posli iz preteklosti prevetrili ali ne ... Zadnja leta so zasedanja skupščine delničarjev (redna in izredna) v znamenju odlo- čanja o nasprotnih predlogih, ki jih vlagata društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) in državna Kapitalska družba KAD. Tudi predstavniki Perutninar-ske zadruge Ptuj, enega največjih lastnikov Perutnine, so bili zadnja leta do poslovanja uprave kritični, a so nato na skupščinah vseskozi podprli predloge, ki jih je pripravila uprava na čelu s predsednikom Glaserjem. Za tokratno skupščino, ki bo prihodnji petek, so ponovno vloženi nasprotni predlogi. Državni KAD namreč zahteva ugotavljanje odškodninske odgovornosti uprave družbe glede vodenja določenih poslov v preteklosti. »Zahtev KAD in Foto: Črtomir Goznik Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser društva MDS ne razumemo. Še posebej ne, ker sta se predlagatelja v zahtevi po širitvi sklicevala na dokument, ki ga nista imela, niti nista poznala njegove vsebine. Zahteva po širitvi dnevnega reda je škodljiva in dodatno izčrpava poslovni sistem, zaposlene, zadružnike in druge deležnike,« odgovarja Roman Glaser. Mojca Zemljarič lu na črno dnu 24 ur na dan, kazni astronomske bodo med 1.000 in 7.000 evrov. Po novem bo poleg odvzema predmeta, s katerim je bilo opravljeno delo na črno, mogoče odvzeti tudi premoženjsko korist, pridobljeno z delom na črno. Za prekrške, storjene iz koristoljubnosti ali za pridobitev večje premoženjske koristi, je globa lahko trikrat višja od predpisane. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) priznava- jo, da zakon prinaša določene izboljšave, hkrati pa opozarjajo, da ti ukrepi niso dovolj za bistveno zmanjšanje sive ekonomije. Prav tako so nezadovoljni z višino kazni za šušmarje (osebe, ki nimajo popolnoma nič registrirano), ki imajo nižje kazni kot podjetniki. V OZS zato predlagajo, da se kazen za posameznika (šušmarja) izenači s kaznijo za podjetja in podjetnike, saj je pridobljena materialna korist v obeh primerih identična. »Obseg sive ekonomije je bistveno prevelik in predstavlja preveliko nelojalno konkurenco legalnemu gospodarstvu, predvsem obrti, mikro in malim podjetjem, škodljivi vplivi pa so seveda tudi za proračun, blagajne izvajalcev socialnih zavarovanj, pa tudi za potrošnike. Najpogostejša je v gradbeništvu in v različ-nili osebnih ter poslovnih storitvenih dejavnostih, ki se izvajajo v privatnih stanovanjih (frizerstvo, pedikerstvo, masaže...). V OZS še poudarjajo, da pri višini kazni ni razlike med manjšimi in večjimi delodajalci. Enak razpon globe je predviden tako za tistega, ki zaposluje enega, kot tudi za podjetje s 1000 zaposlenimi, so še dejali v zbornici. Toda višina kazni ni tako enoznačna, ta bo odmerjena izrečena glede na težo prekrška, premoženjsko korist storilca in njegove osebne razmere, so pojasnili naFURS. Izvod pogodbe bo treba imeti ves čas na kraju dela Sosedska in sorodstvena pomoč tudi po novem zakonu nista delo na črno, če je to delo opravljeno brez plačila in brez sklenjene pogodbe. Pri tem se za sosedsko pomoč šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina. Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu do vštetega tretjega kolena. Prav tako se za delo na črno ne šteje nujno delo (preprečevanje naravnih nesreč ali odstranjevanje posledic naravnih in drugih nesreč), humanitarno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko ter dobrodelno delo, osebno dopolnilno delo in brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Mojca Vtič Foto: arhiv ale morebitne kršitve zakona o preprečevanju dela na črno v storitve-ev večja, kot so gradbeništvo, gostinstvo ipd. v Kakšne so kazni za kršitelje -1.000 do 7.000 evrov za posameznika, kadar opravlja delo na črno. - 2000 do 26.000 evrov za pravno ali samozaposleno osebo, kadar opravlja dejavnost, kije nima registrirane dejavnosti. Za odgovorno osebo podjetja znaša globa od 520 do 2600 evrov. - 2.600 do 15.600 evrov za delodajalca, ki omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam. - 5.000 do 26.000 evrov za delodajalca, ko omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil ustrezne pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o začasnem delu (z upokojencem ali dijakom) - 500 do 2.500 evrov za posameznika, ki mu je delodajalec omogočil delo brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi. -1.000 do 5.000 evrov za posameznika, kadar v svojem imenu in za svoj račun zaposli posameznika, ki zanj opravlja delo na črno. A I «AŽEVAlMCBtTI S Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev: ■ pomočnik v biotehniki in oskrbi, ■ pek, ■ slaščičar, ■ mesar, ■ živilsko prehranski tehnik (PTI),/ ■ inženir živilstva in prehrane, ^ ■ organizator socialne mreže (izredni študij). PRI NAS IMAMO SE PROSTA MESTA! VPISUJEMO TUDI V ODDELEK IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH! IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR Srednja šola za prehrano in živilslvo Višja strokovna šola PARK MLADIH 3 2000 MARIBOR Tel.št.: (02) 33 1 3 432 Spletni naslov: www.icp-mb.si Elektronska pošta: ic-piramida.maribor@guest.arnes.si BoauižmuncBnBipmmiaAiiiAiuaoK ■ 10 Štajerski Kultura petek • 22. avgusta 2Q14 Ptuj • Dnevi poezije in vina Poezija na litre, vino po kapljicah Konec dveh dopustniških mesecev bo v Ptuju potekal v znamenju še enega (tradicionalnega) festivala - Dnevov poezije in vina. Od nedelje, 24., do sobote, 30. avgusta, se bodo v mestu, pa tudi v nekaterih bližnjih in manj bližnjih krajih (tudi na Hrvaškem in v Avstriji) zvrstili dogodki, katerih skupni imenovalec je poezija v prijetni družbi z vinom. Osrednje, ptujsko dogajanje Dnevov poezije in vina se začne v sredo, trije dnevi pred tem pa prinašajo večerne prireditve, tako imenovane Večere pred Dnevi - pesniška branja, ki bodo potekala na ormoškem Jeruzalemu, v Ljubljani, Mariboru, Krškem, Ormožu, Volčah pri Tolminu in v Potrni pri avstrijski Radgoni. Ptujska pesniška srečanja prinašajo toliko in tako pestra doživetja, da si boste morali priskrbeti brošuro z opisom dogodkov in krajev dogajanja. Dnevi prinašajo pogovore o poeziji, spoznavanje pesnikov dobesedno iz vsega sveta (iz dvanajstih držav: Velike Britanije, Slovaške, Nemčije, Švedske, Japonske, Madžarske, Avstrije, Finske, Srbije, Litve, Italije in seveda Slovenije), ki se bodo predstavili z branjem svoje poezije, vabijo številne razstave, pa koncerti, delavnice za mlade in seveda Lahko bi bila tudi voda Organizatorji najrazličnejših prireditev - zlasti kakšnih ne pretirano izvirnih - svoje dogajanje radi povežejo s čim takim, kar naj bi pritegnilo tudi tiste obiskovalce, ki se sicer ne bi odločili obiskati neke prireditve. Tako nas na gasilsko zabavo dodatno vabi srečelov, poletne zabave računajo na ljubezen do bolj oziroma manj oblečenih lepotic ali mišičnjakov, marsikdo pa si omisli povezavo z alkoholom - s pivom v Laškem, borovničkami na Pohorju, z vinom v Ljutomeru ali Ptuju in še marsikje z marsičim. Tudi Dnevi poezije nas želijo pritegniti v družbo pesnikov z žlahtno kapljico. Ampak človek še razume, da potrebuje za boljšo obiska-nost poseben magnet kakšna neugledna, pogrošna prireditev; če bo na neki veselici zaigralo Pet skreganih iz Mr-duše Donje, potem bo res moralo biti tistih pet mladenk, ki se bodo potegovale za naslov »mis zgoraj brez«, dobrih mrh, da nas privabijo. Ampak da je tak magnet potreben Dnevom poezije in vina z množico dogodkov, ki so vsak zase prava kulturna prireditev? Če pride v Ptuj Svetlana Makarovič, jo bomo šli poslušat, pa čeprav samo ob vodi. Ali pa brez nje. Dnevi poezije bi bili dobrodošli tudi brez vina. (Pa še ministru za zdravje bi zavezali usta.) Jože Šmigoc vinske pokušnje. Da bodo vsi, ki bodo v teh dneh obiskali Ptuj, začutili, da je mesto ena sama pesem, jih bodo spomnila drobna pesniška sporočila, ki jih boste lahko prebrali, če boste v kateri od številnih ptujskih kavarnic popili kavi-co - in ob tem pogledali pod skodelico. Največji mednarodni pesniški festival v državi praznuje letos 18. rojstni dan, začel pa se bo pravzaprav že v soboto s štiridnevno švedsko-sloven-sko prevajalsko delavnico; švedsko poezijo bodo predstavljali kar štirje poeti. Letošnja tuja častna gosta bosta litovski pesnik Tomas Ven-clova in nemška pesnica Elke Erb, slovensko poezijo pa bo zastopala legendarna Svetlana Makarovič, ki bo poleg svojega pesniškega dela v ptujski knjižnici razstavila ilustracije iz svoje najnovejše pesniške zbirke Zeliščarka, ki je letos spomladi izšla pri Beletrini. »Da je Ptuj evropska prestolnica poezije, smo začeli govoriti pred dvema letoma,« je na tiskovni konferenci v Muzi-kafeju, za slovensko poezijo skorajda »svetih prostorih«, povedal vodja festivala Aleš Šteger. »To so nekateri sprejeli z dvomom, celo ironijo. Toda pred tremi tedni je iz Bruslja prišla novica, ki to potrjuje: organizatorji Dnevov poezije in vina so bili izbrani kot ena od petih platform v okviru razpisa Kreativna Evropa. Gre za zelo zahteven razpis za področje kulture, v okviru ka- Ptuj • Mednarodna mladinska izmenjava Pravljice kot del kulturne dediščine Na Ptuju je sredi avgusta potekala mednarodna mladinska izmenjava Varuhi pravljic, na kateri so sodelovali udeleženci iz Bolgarije, Francije, Italije, Slovenije in Španije v starosti od 16 do 25 let. Vseh udeležencev je bilo 26. Gre za projekt, podprt s sredstvi EU, v okviru katerega so udeleženci raziskovali pravljice kot zelo zanimiv del kulturne dediščine evropskih narodov, njihov pomen za sedanjost in prihodnost ter nji- hovo vlogo pri vzpostavljanju in razvijanju moderne družbe. Kot je povedal Jakob Saje, eden izmed sedmih vodij na izmenjavi, so se osredotočili na starejše pravljice bratov Grimm, ki sta jih namenila predvsem odraslim. Te imajo tudi večjo sporočilnost vrednost in se lotevajo širokih tem, kot so vprašanja smrti, nasilja v družini, slabih staršev, želja. V različnih delavnicah (praktič-nili, umetniških in kreativnih) terega je bilo treba zbrati partnerje iz vsaj desetih evropskih držav. Dnevi poezije in vina so z uspelo udeležbo na razpisu prepoznani kot institucija, ki je sposobna izpolniti zaupanje Evrope in nositi odgovornost za koordinacijo sodelovanja tako rekoč polovice Evrope. Konec koncev gre za kar nekaj sredstev - 360 tisoč evrov letno -, ki jih bomo prejeli od EU v naslednjih treh letih skupaj s preostalimi desetimi evropskimi festivali (v prihodnje celo z več), namenjenimi mladim, prihajajočim pesniškim glasovom. Prihodnost našega festivala je torej nekoliko svetlejša, a tudi sedanjost ni videti črna, saj smo v času, odkar smo v Ptuju, spletli mrežo ljudi, ki razumejo, za kaj gre pri našem festivalu. Da to ni zgolj dogodek za nekaj dni v letu, ampak proces, ki poskuša izboljšati življenjski nivo ljudi, ki tu bivajo; ki želi umestiti Ptuj na neki kulturniški zemljevid, s katerega žal vse prevečkrat izpade; ki želi na nov način osmišljati vlogo Ptuja v prihodnosti. In letošnje dogajanje kaže, da smo organizatorji festivala v Ptuju sprejeti, marsikaj se da narediti.« Dnevi poezije in vina torej ponujajo - na nas pa je, da ponujeno sprejmemo. Vse dogajanje je brezplačno, in če imate kondicijo, boste lahko marsikaj doživeli - od dopoldanskih ur pa tja do polnoči in še čez. jš Foto: Črtomir Goznik Pesniško-vinsko dogajanje Dnevov poezije in vina so na tiskovni konferenci predstavili: (od leve) koordinatorka festivala Anja Kovač, vodja festivala Aleš Šteger, direktorica ZRS Bistra Aleksandra Pivec in enolog iz Ptujske kleti Bojan Kobal. Foto: Črtomir Goznik Z zaključne prireditve mednarodne mladinske izmenjave v Muzikafeju na Ptuju ter na predavanjih so mladim poskušali čim bolj predstaviti sporočilnost pravljic. Na koncu raziskovanja so javnosti predstavili umetniško prezentacijo zgodb, pravljic, pripovedk, ki so bile predmet njihovega raziskovanja. Mednarodno mladinsko izmenjavo na Ptuju je organiziral zavod Voluntariat iz Ljubljane. Saje je povedal, da je bil Ptuj prava izbira za to izmenjavo, že zaradi tega, ker je najstarejše slovensko mesto z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, ki kar kliče po obisku in doživetju. Mladi so Ptuj zapustili polni pozitivnih vtisov, manjkalo pa jim je zabave, lokali na Ptuju se prehitro zaprejo, so povedali. Zapomnili si bodo tudi bivanje v hostlu Kurent, kjer so jim pripravljali odlično hrano, gospa Natalija pa jih je oskrbela tudi s potrebnimi rekviziti za zaključno predstavo. MG Tednikova knjigarnica Anton pod vodo Počitnice so pri kraju, o poletju pa tega ne bi mogla reči, saj sploh ni bilo pravega poletja! Pravijo, da čez to, kar nam ponuja in pošilja nebo, torej tudi čez vreme, se ne sme pritoževati. Sploh je tarnanje, pritoževanje in bentenje neučinkovito v vseh okoliščinah in ob vseh priložnostih. No, tu in tam je baje dobro izustiti kakšno kletvico, saj naj bi preklinjanje delovalo spro-ščujoče in odvezujoče, trdijo poznavalci. Tako, po slovensko mehko preklinjajoče pravim: »Tristo kosmatih - kje je poletna toplina?« In še: »Jebela cesta, kaj je res skoraj konec počitnic?« Temu mešanemu vzdušju se prileže kratko, zabavno branje, ki začenja tako: Zdaj vam bom povedal zgodbo. Pustolovsko junaško zgodbo, ki govori o meni, Antonu pod vodo. Začne se takrat, ko sem se imenoval še Starflashman, tu pa je čips. In še kokice sem spekel posebej za to priložnost. Lepo sedita in poslušajta, okej? Torej, začne se na avtocesti. Odpravili smo se. Dedi je vozil, jaz sem si oblekel kopalke, babi pa je pela ob pesmih, ki so jih vrteli po radiu. »Daj malo pospeši, dedi,« sem rekel. Všeč mi je, če avto hitro potegne. Pomislil sem, da bi bilo lepo, če bi vsi drugi avti hitro zapeljali na stran, ko bi mi pridrveli. Ampak dedi je vozil samo sto, zaradi počitniške prikolice. Počitniška prikolica. Pogledal sem skozi zadnje okno, kjer se je videlo, kako se pozibava za nami. Lahko bi bila raketoplan, sem premišljeval. Potem bi bili ekipa astronavtov na poti na vesoljsko postajo. Raketoplan bi vozil jaz in bi babi in dedija varno pripeljal na Luno. S petsto tisoč kilometri na uro. »Ko danes pred oltarjem poljub mi boš dala... «je pela babi. Od tiste kičaste muzike mi je bilo slabo v ušesih. Hitro sem poiskal svoj cede s hiphopom in ga podal babi. Potem sem se naslonil nazaj in gledal skozi okno. Skozi desno, ker bi na levi videl samo avte, ki so nas prehitevali. Vozili smo se. Peljali smo se na počitnice in bil sem v kopalkah. Jeee. Tako, v prvi osebi, pripoveduje nemška pisateljica Milena Baish (1976) o fantiču, ki kar ne more verjeti, da sta ga stara starša peljala na počitnice v kraj, kjer ni bazena. Kajti Antonu se zdi ogabno plavanje v vseh drugih možnih vodah, razen v bazenu. Kamp ob jezeru se je zdel Antonu nemogoč kraj za počitnice in temu primerno je kuhal mulo. Dedijeva ribiška palica in ribolov sta se mu zdela bedna, stara starša je imel za izdajalca, sploh ni vedel, kako bo tako sam s temi brezveznimi počitnicami na povsem napačnem kraju. Jezero se mu je zdelo odvratno, kar zona ga je oblila ob misli, da bi se pri plavanju zapletel v tisto svinjsko travo. In voda v jezeru je bila črna! Bljak, je pomislil, ko si je predstavljal spolzke ribe, ki bi se ga lahko dotaknile med plavanjem. Pfej, polži lahko spuščajo slino in školjke, ki se odpirajo in zapirajo, lahko koga uščipnejo. In ribe lulajo v vodo. Dedi in babi sta se zvečer spravila nad Antona s človek ne jezi se. Rekel jima je, da pa sta zdaj že dovolj stara, da se lahko to igro sama igrata. Zgodba je polna humorja, ki prijetno razpleta medgeneracijska nasprotja. Knjiga bo navdušila mlade bralce, pa tudi odrasle, obojim bo kratkočasna in hkrati prijetno poučna. Pustolovsko zgodbo Anton pod vodo (94 strani), ki je leta 2011 prejela nemško nagrado za mladinsko književnost, je prevedla Neža Božič, ilustracije so delo Elke Kusche, knjiga je izšla v zbirki Pisani-ce založbe Mladinska knjiga, uredila jo je Alenka Veler. Liljana Klemenčič Tenis Blaž Rola pred OP ZDA v dobri formi Stran 12 Dejan Zavec »Nazadnje sem si ogledal Volk z Wall Streeta« Stran 12 Rokomet Trener članic je postal Sašo Petek Stran 13 Boks Sašo Pucko novi predsednik BZS Stran 13 Nogomet Drava med favoriti, Podvinčani za sredino Stran 14 Rokomet Drava v Pokalu z Ljubljančani Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Sproščeno v Maribor Nogometaši Zavrča po petih odigranih krogih zasedajo izjemno 2. mesto na lestvici 1. lige. Doslej so kar štirikrat slavili in le enkrat zapuščali igrišče sklonjenih glav, temu primerno pa je tudi vzdušje v ekipi. Novi tekmec ne bo nihče drug kot Maribor in nedvomno bo to srečanje pravi derbi 6. kroga. O vijoličastih ni treba posebej izgubljati besed, saj gre za serijskega zmagovalca slovenskih prvenstev. Gre za pravo institucijo, vijoličasti obenem ohranjajo realne možnosti za sanjski nastop v Ligi prvakov. Mariborskemu občinstvu se bodo beli skušali predstaviti v spodbudni luči, tekmeca namreč spoštujejo a se ga ne bojijo. Maribor je izrazit favorit in to kljub dejstvu, da je v sredo igral težko evropsko srečanje proti Škotom (1:1). Ante Simundža ima v kadru vsaj 20 enakovrednih igralcev, zato lahko brez težav rotira nogometaše, kar je seveda dodana vrednost ekipe. Za-vrč na drugi strani želi igrati, kljub temu pa gre pričakovati nekoliko bolj previden pristop varovancev Željka Ore-hovca. V ekipi bodo sicer vsi nogometaši, ki jih imajo beli v kadru, nekaj nejasnosti je le še okrog poškodovanega Borisa Sambolca, ki se počasi vrača, in Dina Kresingerja, ki pa bo najbrž tudi nared. Kazni zaradi izključitev sta v sredo odslužila Andrej Du-golin in Matija Kristic, tako da lahko navijači Zavrča pogumno in optimistično potujejo v Maribor. Dodatna motivacija Zadnji dve prvenstveni srečanji je na desnem boku odigral Marko Roškar, ki se je na sredinem poklanem srečanju vrnil na mestu centralnega branilca. Svoje delo mladi Ptujčan v belem dresu dobro opravlja, ne boji pa se niti evropskega Maribora: »Tekma z Mariborom je za vse nas dodatna motivacija. Mi prav gotovo ne bomo spreminjali svoje taktike, igrali bomo svojo igro in skušali iz protinapadov iztržiti kar največ. Počasi nam izkušenejši člani prinašajo točke in tako lahko gremo pogumno v Maribor.« V mesto pod Kalvarijo se odpravlja ogromno navijačev Zavrča, kar je tudi razumljivo, saj gre za najbližje gostovanje. tp Novi imeni Dani Laser in Jure Sernec Nogometaši Zavrča so v tem tednu dobili dve novi okrepitvi. Prva se sicer ne nanaša na igralski kader, saj je klub dobil novega športnega direktorja. To je postal Rečan Bani Laser, ki je dolga leta deloval v klubu, ki ga trenutno vodi Slovenec Matjaž Kek, bil je tudi trener mladinske ekipe. Laser je tako v klubu prevzel »skavting« in bo skušal v Zavrč pripeljati mlade in obetavne igralce iz okolice, ki jih predvsem preko meje ne manjka. Prav tako je novi član belih postal nogometaš Jure Srnec, ki je do sedaj največji pečat pustil v celjskem Šampionu, kjer je igral tri leta. Srnec je že nastopil na pokalnem srečanju v Dekanih, kandidiral pa bo tudi za sobotno srečanje pod Kalvarijo. Pokal Slovenije, 1. krog, rezultati: Tabor Sežana - Aluminij 2:0 (1:0), Drava Ptuj - Farmtech Veržej 2:3 (2:2, 1:0), Jadran Dekani - Zavrč 0:2 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Krka 2:4 (2:1), AjDAS Lenart - Triglav Kranj 0:5 (0:1), Šmartno 1928 - Domžale 0:5 (0:2), Tromejnik G-Sukič - Olimpija Ljubljana 0:4 (0:1), Roltek Dob - Celje 1:6 (1:1), Odranci - Zarica Kranj 0:4 (0:3), Nafta 1903 - Šenčur 0:1 (0:0, 0:0), Adria Miren - Kalcer Radomlje 1:6 (0:2), Korotan Prevalje - Brda 2:0 (0:0, 0:0). Osmina finala bo odigrana 17. septembra. 1. SNL, 6. krog: Maribor - Zavrč, sobota, 23. 8., ob 20.00 v Mariboru 2. SNL, 3. krog: Aluminij - Farmtech Veržej, nedelja, 24. 8., ob 17.00 v Kidričevem Nogomet • Pokal Slovenije, 1. krog: Zavrč s pol moči, Drava blizu presenečenja Drava Ptuj -Farmtech Veržej 2:3 (1:0, 2:2) STRELCI: 1:0 Panikvar (45., z 11 m), 2:0 Lavrinc (54,), 2:1 Vinkovič (58.), 2:2 Vinkovič (78.), 2:3 Mauko (98.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Šoštarič, Rešek, Antolič (od 46. Lavrinc), Horvat, Droždek (od 84. Lugo-njic), Babič, Kokot, Tisaj (od 62. Murat), Tomažič Šeruga, Panikvar. Trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave so imeli na tekmi proti Farmtechu dolgo časa vse, a so na koncu po preobratu Veržejcev izgubili in po zelo zanimivi tekmi izpadli iz pokalnega tekmovanja. Pred slabimi 150 gledalci so Ptujčani v prve pol ure igre zagospodarili na igrišču in zelo dobro organizirali igro. Bili so tudi agresivni in so sprožili nekaj nevarnih strelov (Panikvar, Horvat in Antolič). Gostje so bili dolgo časa v podrejenem položaju in so se dodobra ogreli šele po dobrem poizkusu Keka iz prostega strela v 30. minuti. Od tega trenutka so vzpostavili ravnotežje v igri in so pokazali tudi nekaj več napadalnih ambicij. V zadnji minuti prvega polčasa pa je Drava vendarle prišla do zasluženega vodstva: gostje so nad Kokotom naredili prekršek za enajstmetrovko, ki jo je zanesljivo realiziral razigrani Panikvar. Takoj na začetku drugega dela so ofenzivneje začeli nogometaši Veržeja (2. SNL). Njihov nalet pa so izkoristili domačini, saj so po blokiranem strelu izvedli hiter nasprotni napad, v katerem je Tomažič Šeruga podal do osamljenega Lavrinca, ki je drugič premagal zelo solidnega vratarja Duha - 2:0. Po lepem vodstvu je v 58. minuti po dolgi izbiti žogi le-ta prišla do Vinkoviča, ki je z natančnim diagonalnim strelom znižal rezultat na 1:2. Ta zadetek je dal gostom krila, a so zaradi drugega rumenega kartona Polajžarja hitro ostali z igralcem manj. Kljub temu so še naprej kazali izredno voljo da preobrnejo rezultat. Iz minute v minuto so bili boljši in plod njihove nepopustljivosti je bilo izenačenje Vinkoviča, ki je v 78. minuti izvrstno streljal s kakšnih 18 metrov po tleh - 2:2. Do konca rednega dela sta se obe ekipi Foto: Črtomir Goznik Nogometaši ptujske Drave so bili zelo blizu napredovanju v 2. krog pokalnega tekmovanja, a so nesrečno zapravili prednost 2:0. zelo trudili priti do zmage, a do konca rednega dela ni prišlo do spremembe. Sledila sta dva 15-minutna podaljška, v katerih nalet Ver-žejcev ni popuščal. Prvo lepo priložnost v podaljšku je imel ponovno Vinkovič, ki je streljal z glavo, a je njegov natančni strel Ajlec obranil. Sledil je rdeči karton mlademu Šošta-riču, ki je do tega trenutka odigral zelo dobro. Gledalci so v drugem polčasu in tudi v podaljšku lahko uživali v dinamični in zanimivi predstavi, ki jo je po zelo lepo izigrani akciji učinkovito kronal Mauko - 2:3. Po tem zadetku je za Dravo še dvakrat nevarno poizkusil Murat in enkrat Panikvar, vendar do novega preobrata več ni prišlo.. David Breznik Jadran Dekani -Zavrč 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Datkovic (2.), 0:2 Antolek (72.) ZAVRČ: Mrmic, Čeh (od 46. Srnec), Dedic, Roškar, Datkovic, Cvek (od 83. Šafaric), Benic, Matjašič, Brdar (od 66. Težak), Smrekar, Antolek. Trener: Željko Orehovec. Zavrčani niso ničesar prepuščali naključju in so sredino pokalno srečanje odigrali z zelo močno zasedbo. V 1. krogu pokalnega tekmovanja je bil njihov tekmec tretjeli-gaš Jadran iz Dekanov, ki ga sicer vodi nekdanji reprezen-tant Alfred »Švicko« Jermaniš. Primorci so se sicer pred leti prebili tudi med prvoligaši. Beli so zadeli že takoj na začetku, natančen je bil Dat-kovic. Tudi po ranem zadetku so gostje povsem obvladovali potek igre, obenem pa z modro igro ustavljali vse nalete domačinov. Priložnosti je bilo še kar nekaj, a predvsem Smrekar, Brdar in Antolek niso bili uspešni. Tudi nadaljevanje je bilo podobno. Štajerci se niso preveč naprezali, domačini pa razen poskusa Reje niso bili pretirano nevarni. Zmagoviti zadetek je dosegel Antolek, beli pa bi morali še kakšnega, toda v fazi napada so bili precej rezervirani, lepe priložnosti pa so zapravili Dedic dvakrat, Smrekar, Matjašič in Roškar. Kljub zanesljivemu napredovanju bi moral prvo-ligaš pokazati več, srečanje bi moral v svojo korist rešiti že precej prej, kajti razlika v kakovosti je vendarle ogromna. V drugem delu je v dresu Zavrča debitiral Srnec, ki bo za nastop kandidiral tudi na prvenstvenem srečanju z Mariborom. tp Tabor Sežana -Aluminij 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Barut (9.), 2:0 Stančič (78., z 11 m) ALUMINIJ: Lipovac, Topolo-vec, A. Medved, Lonzarič, Krlja-novic, Cesar, Pečovnik, Vindiš (od 46. Grezda), Podbrežnik (od 62. Vrbanec), Nunic, Bizjak. Trener: Damijan Romih. RDEČI KARTON: Cesar (78, 2. rumeni karton) Nogometaši Aluminija so v preteklosti zabeležili že precej uspehov v pokalnem tekmovanju (finalisti v sezoni 2001/02), v letošnjem pa so se spotaknili že na uvodni stopnički. V torek so se v Sežani merili z domačim Taborom, ki bo letos tekmoval v 3. SNL zahod. Kidričani so na pot odšli brez Tomaža Murka (službene obveznosti) in Leon Leušteka (poškodba), kljub temu pa so veljali za favorita. Tekmo so bolje začeli domačini, ki so že v 9. minuti izkoristili nezbranost v obrambi gostov in povedli z golom izkušenega Baruta. Kidričani so v nadaljevanju seveda poskušali vse za spremembo rezultata, a so bili pri tem neuspešni. Domačini so pred golom postavili pravi zid, ki ga je bilo težko prebiti, sami pa so se osredotočili na nasprotne napade. Igralci Aluminija so kljub temu prišli do svojih priložnosti, med drugim so dvakrat zadeli stativo (Bizjak, Pečovnik). Njihovo neučinkovitost so domačini izkoristili v 78. minuti, ko je Cesar storil prekršek za enajstmetrovko, ob tem pa prejel še drugi rumeni karton. Domačini so iz najstrožje kazni povedli 2:0 in tekmo z igralcev več mirno pripeljali do konca. Nov izziv čaka Kidričane v nedeljo, ko se bodo v 3. krogu 2. SNL na domačem igrišču merili z ekipo Veržeja. jm 12 Štajerski Šport, zanimivosti petek • 22. avgusta 2Q14 Tenis • Blaž Rola NEZNANO O ZNANIH Blaž Rola pred OP ZDA v dobri formi Najboljši teniški igralci in igralke so v zaključnem delu priprav na četrti vrhunec letošnje sezone - odprto prvenstvo ZDA v New Yorku. Kvalifikacije na igriščih v Flushing Meadowsu že potekajo, žreb za glavni turnir pa je bil objavljen v četrtek pozno zvečer, po sklepu redakcije Štajerskega tednika. V glavni del (začne se v ponedeljek) so letos neposredno uvrščeni trije Slovenci: pri dekletih Polona Hercog (77.), pri fantih pa Blaž Rola (88.) in Blaž Kavčič (93.). Oba trenutno najboljša slovenska teniška igralca, Blaž Rola in Blaž Kavčič, sta ta teden nastopala na turnirju serije 250 v Winston Salemu. Kavčič je v 1. krogu izgubil proti Francozu Nicolasu Ma-hutu (104.), Rola pa je bil tokrat uspešnejši. V 1. krogu je bil njegov tekmec Američan Wayne Odesnik (180.), ki je bil uspešen v kvalifikacijah. Američani se na trdih podlagah običajno najbolje znajdejo, zato je bilo pričakovati izenačen dvoboj. In je tudi bil. Blaž si je v 1. nizu priigral kar 9 priložnosti za break, izkoristil pa le eno. 28-letni Odesnik je imel 3, tudi on je izkoristil eno, zato se je niz končal v tie breaku. Ta je pripadel Ptujča-nu, ki je slavil 7:4. Dovolj zgovoren podatek o izenačenosti tekmecev je bilo razmerje točk: 44:43 za Blaža. Drugi niz je bil podobno trd, le da je tokrat Blaž izkoristil svojo edino priložnost za break, Američan pa svojih dveh ni. Po uri in 41 minutah se je uvrstitve v 2. krogu veselil Rola. Odličen servis Luja Tam ga je čakal 9. nosilec Yen-Hsun Lu (38.) iz Tajvana. Ta pri 31 letih igra odličen tenis in se počasi približuje najboljši uvrstitvi v karieri (33., novembra 2010). Lu je v najboljši stoterici ali vsaj blizu nje že od leta 2004, zato mu izkušenj ne manjka. Pretekli teden je na turnirju v Cincin-natiju ugnal npr. tudi Tomasa Berdycha (5.). Dvoboj se je začel z dolgo igro (12 točk), v kateri si je Lu priigral kar štiri priložnosti za break. Ptujčan se je dobro boril in tri ubranil, četrte pa ni uspel. Že v naslednji igri je Blaž odgovoril na servis Luja in imel pri izidu 30:40 priložnost za rebreak. Ni je izkoristil, kasneje pa se je celo izkazalo, da je bila to Bla-ževa sploh edina priložnost za break v celotnem dvoboju. Tajvanec je odlično serviral in Blaž v 1. nizu ni imel praktično nobenih možnosti za izenačenje - 4:6. V drugem nizu sta tekmeca dobivala igre na svoj servis vse do rezultata 5:5 (Blaž je imel sicer težave v 5 igri, ko je storil kar štiri dvojne napake, a se je izvlekel). Takrat je Lu močno pritisnil na servis Role in od izenačenja 30:30 najprej nanizal dve točki za break, nato pa še štiri na lasten servis za potrditev zmage - 5:7. O odličnem ser-viranju Luja priča podatek, da je Rola v drugem nizu osvojil le dve točki na servis tekmeca, nobene na prvi servis! Lu je imel v celotnem dvoboju odličen izkoristek servisa (89 % na prvi in 76 % na drugi), pri Blažu je šepal predvsem izkoristek drugega servisa (48 %). Prav zaradi pritiska Tajvanca na drugi servis je Rola ob 10 asih storil kar sedem dvojnih napak. Po uri in 26 minutah igre je bilo razmerje v točkah 58:71. Kljub porazu je lahko Blaž s svojim nastopom v Winston Salemu zadovoljen, saj je ugnal specialista za trdo podlago (Odesnika) in bil dokaj enakovreden tekmec igralcu iz TOP 40 (Luju). Winston Salem, nagradni sklad 600 tisoč dolarjev, rezultati: 1. krog: Blaž Rola -Wayne Odesnik (ZDA) 7:6(4), 6:3; 2. krog: Blaž Rola - Yen-Hsun Lu (Tajvan, 9.) 4:6, 5:7. Igrišča v Flushing Meadowsu v New Yorku Tenis • Terme Ptuj Open, TE U-12 Na Ptuju tekmujejo mladi iz 13 držav Na Ptuju poteka turnir serije Tennis Europe za mlade do 12. leta starosti. Glavni akterji živahnega dogajanja so mladi igralci in igralke iz 13 držav (Rusije, Ukrajine, Litve, Avstrije, Nemčije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Srbije, BiH in Slovenije), spremljajo pa jih številni spremljevalci (trenerji, starši ...). Izmed igralcev domačega kluba TK Terme Ptuj se je Blaž Vidovič prebil do 3. kroga, Alana Ledinek do 2. kroga, Nika Strašek, Taja Lončarič in Dejan Zavec: »Nazadnje sem si ogledal Volk z Wall Streeta« Blaž Rola je na turnirju v Winston-Salemu (Severna Karolina, cca. 240 tisoč prebivalcev, mesto umetnosti in inovacij) igral na turnirju serije ATP 250. Četrti letošnji turnir za grand slam Blaž ima sedaj nekaj dni časa za mirne zaključne priprave na svoj premierni nastop na članskem US Open, ki se igra v newyorškem predelu Queens. Seveda je rezultat nemogoče napovedati, veliko je odvisnega tudi od žreba. Na treh letošnjih grand slamih se je Rola dvakrat prebil do 2. kroga (v Avstraliji preko kvalifikacij in v Londonu), v Parizu pa je po pravi drami izpadel v zadnjem krogu kvalifikacij proti Jamesu Wardu (10:12 v tretjem nizu). Lahko v »velikem jabolku« stori korak naprej? Jože Mohorič Dejan Zavec Jure Glodež pa so izgubili srečanja uvodnega kroga. V konkurenci dvojic je v igri za najvišja mesta še vedno dvojica Blaž Vidovič - Samuel Pate. Konec tedna bodo na sporedu zaključna srečanja turnirja, ki so vsekakor vredna ogleda. JM IM i» j : _ Foto: Črtomir Goznik Alana Ledinek (TK Terme Ptuj) Foto: Črtomir Goznik Ob igriščih je moč opaziti številne znane obraze - na fotografiji je Dejan Peric, nekdanji zvezdnik svetovnega rokometa. Dejan Zavec je s svojimi izjemnimi športnimi dosežki in močno karizmo ter simpatičnim pristopom eden izmed tistih redkih ljudi, ki ne potrebujejo posebne predstavitve. O njem vemo skoraj vse, če pa so še kakšne skrite malenkosti, vam jih odkrivamo v naslednjih vrsticah. 1. Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Ptujski grad, vinska klet in stare mestne ulice. 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne? Iskrenost, družabnost in poštenje. 3. Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite? Poštenost, skromnost in da se v družbi počutim odlično. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? Ga preživim z družino in prijatelji. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Raznolikost ter presenečenje. 6. Kam najraje hodite na dopust? Najraje odhajam na morje, kjer je narava še pristna in ni gneče. 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Najmanj: slovenščina, ker je tako posebno zapletena ... hehe ... Najbolj: zgodovina, geografija ... ;-) 8. Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa? Vsi, ki so v svetovnem vrhu, ker so morali vložiti veliko več, kot si lahko mislimo ali predstavljamo. 9. Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci? Poslušam prav vse zvrsti glasbe ... odvisno od počutja in trenutka, kjer se nahajam. 10. Kateri film ste si nazadnje ogledali in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? Pogledal sem si fim Volk z Wall Streeta. Igralci: Richard Gere, Steven Seagal, Eddy Murphy, Mel Gibson, Jurij Zrnec ... 11. Katero knjigo ste nazadnje prebrali in katera je vaša najljubša knjiga? Varuh otrokovih dolžnosti Marka Juhanta in Simone Levc. Najljubši pa je Mali princ! 12. Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica? Moj najboljši prijatelj to ve! © 13. Kakšne so vaše sanje? Rad bi dokončal še nekatere nedoživete športne trenutke. 14. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? Da ljudje ne bi bili toliko obremenjeni z drugimi. 15. Kaj boste počeli po zaključku kariere? Delal bom v športu. ;-) Služil poslanstvu na Zemlji ... Janko Bezjak petek m 22. avgusta 2Q14 Šport, šport mladih Štajerski 13 Boks • Skupščina BZS Sašo Pučko novi predsednik Boksarske zveze Slovenije Foto: Črtomir Goznik Sašo Pučko, novi predsednik Boksarske zveze Slovenije Rokomet m ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj Trener članic je postal Sašo Petek Foto: Črtomir Goznik Sašo Petek, trener ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj V prostorih Zavoda za šport Slovenska Bistrica je bila v sredo skupščina Boksarske zveze Slovenije, na kateri so izbirali vse vodstvene organe zveze. Na skupščini je imelo svoje predstavnike 11 slovenski klubov. Za mesto predsednika so se potegovali trije kandidati: tik pred skupščino je svojo kandidaturo umaknil Vlado Pavlin (BK Slovenska Bistrica), tako da sta ostala le še dva kandidata - Rasto Hodnik (BK Kranj) in Sašo Pučko (BK Ring Ptuj). Po izvedenih Selekcija U-11, letniki 2004 in 2005, Nogometne šole Poli Drava Ptuj so v nedeljo igrali na mednarodnem turnirju v Rakiča-nu, na katerem je igralo sedem ekip iz Srbije in Slovenije. Mladi ptujski nogometaši so v skupinskem delu najprej s 5:1 premagali vrstnike iz ekipe Gan-čani, nato pa so remizirali (0:0) z B-ekipo NŠ Vuka Paračina. Zaradi slabše razlike v zadetkih so osvojili drugo mesto v svoji pred-tekmovalni skupini. V četrtfinalu so igralci, ki vadijo pod vodstvom Aleša Čeha, kar s 6:1 premagali Lušt Beltince. S kančkom sreče so napredovali v polfinalu, saj so po remiju (1:1) z A-ekipo NŠ Vuka Paračina napredovali po izvajanju sedemmetrovk. volitvah je novi predsednik zveze prepričljivo - z devetimi dobljenimi glasovi - postal Sašo Pučko. Pred bivšim uspešnim boksarjem in sedanjim trenerjem v Boksarskem klubu Ring je tako nov izziv, ki bo glede na ne najbolj rožnato situacijo v BZ Slovenije težak. A glede na zagnanost, sposobnost in predvsem veliko željo Saša Pučka verjamemo, da se bo na odgovorni funkciji dobro znašel in da bo slovenski boks postavil na višji nivo. David Breznik V velikem finalu je ekipa NŠ Poli Drava ponovno naletela na B-ekipo NŠ Vuka Paračina in izgubila z 1:3. Edini zadetek za Ptujčane je dosegel Sašo Lo-vrec, medtem ko so se na turnirju med strelce vpisali še Jaka Antolič, Taras Mlakar in Leo Čeh. Ob strelcih je treba posebej pohvaliti še vratarja ptujske ekipe Miha Petroviča, ki je dobil nagrado za najboljšega vratarja turnirja. Vrstni red na turnirju v Rakičanu: 1. NŠ Vuk Paračin B 2. NŠ Poli Drava Ptuj 3. NŠ Vuk Paračin A David Breznik Priprave na novo sezono so začele vse selekcije tudi roko-metašic ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj. Letošnja sezona bo za članice v mnogočem prelomna, saj bodo po dolgih letih igranja v 1. ligi, kjer so bila nekajkrat tudi tik pod vrhom lestvice, dekleta letos nastopala v 1. B-ligi. Ekipa je namreč lani izpadla iz najkakovostnejšega rokometnega ženskega ranga pri nas, dolgoročni cilji pa so povezani z vrnitvijo med najboljše. Po vseh turbulenca okrog kluba v zadnjem času je jasno, da le-ta začenja novo zgodbo. Upava kluba kljub drugačnim napovedim sicer ostaja ista, znotraj nje pa je prišlo do nekaterih prerazporeditev nalog, ki jih posamezniki opravljajo. Tako je v ospredju finančno stabilizirati klub, čeprav je glede tega kolektiv v relativno dobri kondiciji. Kakšen dodaten evro v teh težkih časih bi nedvomno prišel še kako prav. Zelo pomembno nalogo pa ima uprava v sodelovanju s stroko tudi na področju igralskega kadra, saj je za uresničitev dolgoročnih ciljev kluba treba zagotoviti širok nabor igralk iz domačega bazena, začenši z mini rokometom. Prav zato je še kako pomembno kakovostno sodelovanje z okoliškimi osnovnimi šolami. Obenem so v klubu ponosni na sporazum, O izvrstnih rezultatih 16-le-tne teniške igralke Tamare Zidanšek smo v zadnjem času poročali na dolgo in široko: z njimi je postala najbolje uvrščena Slovenka na mladinski lestvici ITF (36.), priborila pa si je tudi že prve točke za člansko WTA-lestvico (trenutno zaseda 781. mesto). Po uspehu na mladinskem evropskem prvenstvu, kjer je osvojila bronasto medaljo, jo tokrat predstavljamo še z nekoliko drugačne perspektive. Kdaj si začela igrati tenis? T. Zidanšek: »Prvič sem lopar prijela v roke s štirimi leti, resno pa ga treniram od desetega leta. Tenis mi je predstavil ati, potem pa sem začela obiskovati razne tečaje. Najprej so bili ti v poletnih mesecih organizirani preko smučarskega kluba, potem sem nadaljevala v Slovenki Bistrici, Slovenskih Konjicah in sedaj na Ptuju.« Kaj te je pripeljalo na Ptuj? T. Zidanšek: »V Konjicah sem trenirala približno dve leti, vendar tam ni bilo dovolj trenerjev in soigralk. To in želja po napredku sta me pripeljala na Ptuj.« Kako si se na Ptuju ujela s trenerji in soigralci? T. Zidanšek: »Tukaj je super, vsi se med sabo odlično razumemo. Zame je bila pomembna že takšna malenkost, kot je pozdravljanje: vedno ko se srečamo, se vsi pozdravljamo in se razveselimo kolegov. ki so ga sklenili z RK Rače -sodelovanje med kluboma je bilo že sedaj dobro, poslej pa bo še intenzivnejše v obe smeri. V ekipi članic v igralskem smislu do velikih premikov ni prišlo in jih najverjetneje tudi ne bo. Klub je za zdaj zapustila le Barbara Borovčak, ki se najverjetneje seli v Žalec, kamor sta odšla bivša trenerja Ptujčank Marjan Valenko in Nikola Bistrovic. Željo po rokometu je spet začutila Mateja Selinšek, sestra Barbare Selinšek, ki se tako vrača na parket. Do največjih sprememb je prišlo v trenerskem kadru: člansko ekipo je prevzel dosedanji trener mlajših selekcij Sašo Petek, ki je kljub Imamo se res 'fajn': ko se zabavamo, se vsi zabavamo, ko pa se dela, se res dela.« Kako sama gledaš na letošnje uspehe? T. Zidanšek: »Na Ptuju sem približno dve leti, pa v začetku ni bilo kakšnih posebnih rezultatov. A sem kljub temu zagnano trenirala in prej ali slej se je to moralo pokazati tudi z rezultati na turnirjih -delo se vedno obrestuje.« Je preboj pomenil velenjski članski ITF-turnir, kjer si se iz kvalifikacij prebila do končne zmagovalke? T. Zidanšek: »Sama bi rekla, da se je preboj začel že na mladinskem ITF-turnirju 1. ranga v Umagu. Takrat se je moja igra močno izboljšala, naredila sem preskok na stopničko višje. Turnir v Velenju pa je bil moj prvi profesionalni turnir in je bil seveda nekaj posebnega.« Naslednji teden začneš z nastopi na mladinskem OP ZDA. Kakšne so tvoje želje pred nastopom v New Yorku? T. Zidanšek: »Doslej sem odigrala le dva turnirja na trdi podlagi, New York bo moj tretji. Izkušenj mi zagotovo manjka, zato je moj cilj na US open predvsem povezan z napredkom: domov se želim vrniti boljša igralka. Tihe želje seveda imam, a grem v ZDA povsem sproščena.« nekaterim ponudbam od drugod odločen nadaljevati delo v klubu, saj je to po njegovih besedah obveza do deklet. Do sprememb je prišlo tudi v ostalih selekcijah: kadetinje je prevzel Robi Krasnič, starejše deklice Maks Žuran, mlajše deklice Dejan Horvat, za mini rokomet pa bodo poskrbeli vsi trenerji skupaj. Priprave bodo v celoti potekale doma, ekipa pa bo odigrala pet ali šest prijateljskih tekem. Glede na mladost ekipe in nepoznavanje ostale konkurence med drugoliga-ši bodo osnovni cilji moštva povezani z mesti v sredini tabele. Prvenstvo se bo najverjetneje začelo konec septembra, koliko ekip bo v 1. B-ligi Rada spremljaš tenis tudi preko TV-zaslonov? Katera igralka in igralec sta ti najljubša? T. Zidanšek: »Tenis rada spremljam, rajši dvoboje moških. Pri dekletih mi je sedaj zelo všeč Eugenie Bouchard, tudi Maria Šarapova, pri moških pa Rafael Nadal.« Kateri turnir izmed grand slamov bi izbrala kot najljubšega? T. Zidanšek: »Od nekdaj mi je najbolj všeč Avstralija, zato tistega v Melbournu.« Kako pa usklajuješ obveznosti v šoli in tenis? T. Zidanšek: »Obiskujem gimnazijo v Slovenskih Konjicah, jeseni grem v 3. letnik. Obveznosti v šoli izpolnjujem kar redno, potrebna je le dobra organiziranost. Med tednom stanujem v Dijaškem Sašo Petek, trener ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj: »Predvsem na poziv staršev in predsednika kluba sem se odločil, da prevzamem člansko ekipo. Ekipo želim kar se da najbolje pripraviti motorično, psihično in fizično, cilji pa so dolgoročni, se pravi stabilizirati ekipo. Vsekakor pa želimo zadržati čim več deklet in z njimi delati na dolgi rok. Osnova vsakega rokometnega kluba je baza domačih igralk. Problem na Ptuju in v okolici je ta, da je ogromno športnih panog. Mi se borimo za vsako dekle, k sodelovanju pa si želimo pritegniti čim več osnovnih šol, da bi iz tega dobili nekaj deklet, pravzaprav bazen, saj je optimalna številka za neko generacijo med 16 in 18, kar pa je danes zelo težko sestaviti.« nastopilo, pa trenutno še ni znano. Sprva je bila mišljena liga deseterice, toda Sežana je že odpovedala sodelovanje. To po nekaterih informacijah nameravajo storiti tudi pri Milleniumu. Za slednjim z enim očesom oprezajo tudi pri ptujskem klubu, saj ima klub iz Svetega Jurija ob Ščavnici v svojih vrstah nekaj posameznic, ki bi podra-vskemu ženskemu kolektivu prišle še kako prav. Kako se bo zadeva razpletla, bomo še videli, toda vsaj za zdaj kaže na ligo osmerice, stvar pa bo dokončno definirana do konca avgusta. tp domu na Ptuju, kjer imamo na voljo pedagoge za razne predmete. Ko kateri predmet naštudiram, se s profesorjem dogovorim za ustni ali pisni izpit.« Kateri predmet v šoli je tvoj najbolj in kateri najmanj priljubljen? T. Zidanšek: »Najraje imam angleščino in športno vzgojo, najtežji sta mi biologija in matematika.« Se še kdo v družini ukvarja s športom? T. Zidanšek: »Bolj z glasbo: mami igra kitaro, klavir in bobne, ati pa trobento. Brat igra golf.« Kaj si rada ogledaš na TV? T. Zidanšek: »Rada spremljam šport, predvsem nogomet. Rada si ogledam tudi serije.« Jože Mohorič Ekipa NŠ Poli Drava U-11 je v Rakičanu osvojila 2. mesto. Nogomet • Prijateljska tekma MONS CLAUDIUS - TRŽEC 4:3 (2:0) STRELCI ZA TRŽEC: Krušič, Kozel, M. Pečnik TRŽEC: Mišič, D. Emeršič, Purg, Kovačič, D. Fideršek, Da. Skrbinšek, Krušič, Kozel, Vidovič, M. Pečnik. T. Fideršek. Igrala sta še: B. Emeršič, Jazbec. Trener: Andrej Dukarič. Nogometaši Tržca so v torek v Rogatcu odigrali najbrž zadnjo prijateljsko tekmo pred začetkom prvenstva. Pomerili so se z domačim tretjeligašem in mu po dobri igri morali priznati premoč. Gostje so zadnji zadetek prejeli prav v zadnji minuti tekme. tp Nogomet • NŠ Poli Drava Mladi dravaši drugi v Rakičanu Tenis m Tamara Zidanšek, TK Terme Ptuj » Iz New Yorka želim priti boljša igralka« Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek: »Na Ptuju sem približno dve leti, pa v začetku ni bilo kakšnih posebnih rezultatov. A sem kljub temu zagnano trenirala in prej ali slej se je to moralo pokazati tudi z rezultati na turnirjih - delo se vedno obrestuje.« 14 Štajerski Šport petek • 22. avgusta 2014 Nogomet • 3. SNL sever Športni napovednik Drava med favoriti, Podvinčani bodo lovili sredino lestvice Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave spadajo v ožji krog favoritov za vrh lestvice 3. SNL sever. Nogometaši Podvincev so novinci v 3. SNL sever: v uvodni sezoni si v prvi vrsti želijo zagotoviti obstanek. S transformacijo tekmovanj v treh slovenskih ligah so nastale štiri lige: sever, vzhod, zahod in center. V ligi sever bodo v tekmovalni sezoni 2014/15 nastopali klubi iz MNZ Maribor, MNZ Celje in MNZ Ptuj. Kar 14 se jih bo borilo za eno vstopnico, ki bo vodila v razigravanje za igranje v 2. slovenski ligi. To pomeni, da štiri prvake tretjih lig čaka na koncu še dodatna ovira na poti do napredovanja. Glede na spisek ekip se pri vrhu favoritov največkrat omenjata ptujska Drava in Maribor B, medtem ko bodo iz ozadja vrh napadali Šampion, Koroška Dravograd in mogoče Lenart. Večina ostalih ekip -Podvinci, Bistrica, Malečnik, Šmarje pri Jelšah, Mladi upi Šentjur, Radlje ob Dravi, Fuži- nar, Prevalje in Mons Claudius Rogatec - bo lovila sredino lestvice ali obstanek. Medtem ko ostaja ekipa Maribora B še manjša igralska neznanka, pa tega ne moremo reči za ptujsko Dravo, ki jo bo vodil Franc Fridl. Ta je jedru igralcev, ki so lani v 3. SNL vzhod osvojili 2. mesto, priključil kar lepo število novincev: Panikvarja, Kokota, Murata, Horvata, Le-tonjo, Babiča, Reška in Tisaja. Ti so močno okrepili ptujsko ekipo, ki ne skriva ambicij po napredovanju, kar na glas povedo tudi v samem vodstvu. Že lep čas se govori, da bo Dravi pomagal tudi bivši slovenski nogometni reprezentant Na-stja Čeh, vendar dokončne potrditve tega še vedno ni. Z njegovo pomočjo bi imeli modri zares odlično moštvo, kate- rega moč pa bo treba potrditi na prvenstvenih obračunih. Ob ptujski ekipi bo iz našega zornega kota v tej sezoni zelo zanimivo spremljati tudi NK Podvinci. Ta je bil lani tretji v Super ligi, a je izrazili izredno željo po napredovanju in igranju v višji ligi. Seveda bo njihov glavni cilj obstanek v 3. SNL sever, trener Miran Ljubec pa je skupaj z vodstvom kluba sestavil zelo kompaktno ekipo. Nekaterim nosilcem igre iz prejšnje sezone je priključil veliko novincev, ki so povečali konkurenco za igralna mesta, hkrati pa trenerju predstavljajo določene alternative v igri. Na spisku okrepitev Podvin-čanov so se tako znašli Zor-ko, Vindiš, Klasinc, Zagoršek, Osterc, Kajzer, Pajnkiher in Pihler. Skupaj gre za kombina- cijo izkušenih igralcev in nekaj nadarjenih posameznikov, ki imajo velik potencial, ki ga bodo želeli pokazati na prvenstvenih tekmah. Tretji klub z območja MNZ Ptuj je ekipa Aha Emmi Bistrica, ki se je lani pod vodstvom trenerja Milka Djurovskega komaj obdržala v 3. SNL vzhod. Obstanek bo ekipa iz Slovenske Bistrice lovila tudi v tej sezoni. Že na samem startu nas čaka pravi lokalni derbi med Pod-vinci in Dravo, ki bo v nedeljo ob 17.30 odigran na stadionu v Podvincih. Glede na spremembe v obeh ekipah so sicer Ptujčani na tej tekmi favoriti, a ob pomoči domačih gledalcev se bodo Podvinčani na uvodu v novo sezono želeli izkazati in doseči pozitiven rezultat. David Breznik Nogomet • 1. SNL PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Olimpija - Gorica; SOBOTA ob 20.00: Maribor - Zavrč, Rudar - Krka; NEDELJA ob 18.00: Radomlje - Celje; NEDELJA ob 20.00 Luka Koper - Domžale. 2. SNL PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Dravinja Kostroj - Šmartno 1928, TKK Tolmin - Triglav Kranj; SOBOTA ob 19.00: Krško - Roltek Dob; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Farmtech Veržej, Šenčur - Ankaran Hrvatini. 3. SNL SEVER PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Fužinar - Malečnik, Mons Claudius - Maribor B, AjDAS Lenart - Korotan Prevalje, Fosilum Šentjur - Koroška Dravograd, Aha Emmi Bistrica - Šampion; SOBOTA ob 19.00: Radlje - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 17.30: Podvinci - Drava Ptuj. 22. tradicionalni turnir v spomin Janezu Petroviču V soboto bo v Podvincih odigran nogometni turnir v spomin na Janeza Petroviča. Ob 13.15 bo tekma Podvinci (A-liga) - Rogoz-nica, ob 14.45 Bukovci - Dornava, ob 16.15 tekma za 3. mesto in ob 18.15 tekma za 1. mesto. Kasaške dirke v Ljutomeru Kasaški klub Ljutomer bo v nedeljo pripravil šesto konjeniško prireditev na svojem hipodromu. V petih točkah sporeda se bo pomerilo 49 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Ob 2-letnih konjih bodo nastopili še 3- do 14-letni slovenski kasači, najpomembnejši dirki pa bosta Grand prix Zürich na 2100 metrov dolgi stezi in dirka za nagrado Pomurskega sejma na 1600 metrov dolgi stezi. Prva dirka bo na sporedu ob 14.30. David Breznik, NŠ Rokomet • Pokal Slovenije Drava v uvodu z Ljubljančani Na sedežu Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani so izžrebali pare uvodnega kroga pokala Slovenije. Rokometaši ptujske Drave se bodo v gosteh pomerili z ekipo Krim Olimpija. Preostali pari: Radovljica - Celje Pivovarna Laško, Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Istrabenz Plini Izola, Ar-cont Radgona - Črnomelj, Grosuplje - Krka in Alples Železniki - Maribor Branik. Tekme bodo na sporedu 10. septembra Šest zmagovalcev uvodnih dvobojev se bo pridružilo šest- indvajseterici, ki jo sestavljajo Gorenje Velenje, Riko Ribnica, Trimo Trebnje, Sevnica, Jeruzalem Ormož, Slovan, Sviš Ivanč-na Gorica, Krško, Slovenj Gradec 2011, Loka 2012, Dobova, Dol TKI Hrastnik, Herz Šmartno, Damahaus Cerklje, Moškanjci-Gorišnica, Radeče-Mik Celje, Mokerc-Ig, Velika Nedelja Carrera Optyl, Koper 2013, Škofljica, Brežice, Rudar, Ajdovščina, Pomurje, Mitol Sežana in Grča Kočevje. sta petek • 22. avgusta 2014 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Kidričevo • Koalicija SD, SLS, Desus in Zares proti sedanjemu županu Štiri stranke podpirajo za župana Rajka Jurgeca Vodstva občinskih odborov strank SD, SLS, Desus in Zares občine Kidričevo so v torek podpisala koalicijsko pogodbo in sklenila, da bodo na jesenskih lokalnih volitvah za župana občine Kidričevo enotno podprli neodvisnega kandidata Rajka Jurgeca iz Župečje vasi. Kot so pojasnili predsedniki strank Marko Perger (SD), Mihael Žitnik (SLS), Srečko Lah (Desus) in Nežika Šešo (Zares), so se za to odločili, ker se pretežni del občanov ne strinja s samovoljnim vodenjem sedanjega župana Antona Lesko-varja, kar vse bolj škoduje tako občini kot občanom. Zato so se po temeljitih predhodnih pogovorih dogovorili o skupnem nastopu na županskih volitvah in v ta namen sestavili koalicijsko pogodbo, v kateri so določili vse podrobnosti, da bi dosegli zmago skupnega kandidata vseh štirih strank, neodvisnega kandidata Rajka Jurgeca iz Župečje vasi, za župana občine Kidričevo. Kot so pojasnili, je Rajko Jurgec znan, ugleden in vsestransko aktiven občan, nekdanji dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Majšperk, kjer sedaj poučuje, zato v njem vidijo človeka, vrednega županske funkcije in zaupanja vseh občanov. Ob podpisu koalicijske pogodbe so se dogovorili tudi o skupnih programskih ciljih, prioritetah in sodelovanju v občinskem svetu, ki jih želijo doseči v primeru zmage po volitvah. Pri tem so izpostavili predvsem skladnejši razvoj naselja in podeželja, dogovorili pa so se tudi o skupnih projektih in stališčih, ki izhajajo iz programskih dokumentov vseh štirih strank, v obdobju od leta 2014 do 2018. V ta namen so ustanovili tudi koordinacijski odbor, ki se bo lotil dogovorjenih nalog in bo do volitev vodil in usklajeval vse potrebne skupne aktivnosti. -OM Foto: M. Ozmec Predstavniki štirih strank SD, SLS, Desus in Zares so na podpis koalicijske pogodbe povabili tudi Rajka Jurgeca, svojega kandidata za župana občine Kidričevo (sedi v sredini). Sv. Andraž • 35-letnica Društva upokojencev Vrata odprla Hrgova hiša Društvo upokojencev (DU) Sveti Andraž-Vitomarci je 35-letnico delovanja proslavilo z odprtjem etnološkega muzeja v Domačiji Vitomarci, znani pod imenom Hrgova hiša. Jubilej pa so obeležili tudi z osrednjo prireditvijo v večnamenski dvorani Vitomarci. Kot je za preužitkarsko hišo značilno, ima tudi ta osrednji prostor »hišo« z veliko mizo z bogkovim kotom. Dan sicer še neuradnega odprtja muzeja v preužitkarski hiši je predsednik DU Edvard Kupčič označil kot prav poseben dan: »Čeprav hiša še ni dokončno urejena in bo uradno odprtje šele čez leto dni, smo člani društva s tem želeli pokazati naš trud in kako je življenje potekalo nekoč.« Predsednik Kupčič se je v govoru sprehodil skozi zgodovino preužitkarjev na območju Slo- venskih goric in dejal, da je bil zadnji preužitkar v omenjeni hiši kmet Pover iz Vitomarcev. Pojasnil pa je tudi pomen preužitkarskih hiš: »Preužitkarske hiše so služile za preužitek. Gospodar je namreč kmetijo s preužitkarsko pogodbo izročil enemu izmed otrok. Slednji pa je v zameno izročitelja preživljal vse do smrti.« Muzej se ponaša z gospodinjsko opremo in pohištvom, ki so ju prispevali občani iz svojih zasebnih zbirk. Kot je za preužitkarsko hišo značilno, ima tudi ta majhna okenca in osrednji prostor »hišo« z veliko mizo z bogkovim kotom. Zbrane pa je na odprtju pozdravil tudi župan občine Sveti Andraž Franci Krepša in spregovoril o projektu obnove in rekonstrukcije Domačije Vitomarci, ki jo je občina izvedla leta 2002 in je stala 15.000 evrov. Sicer pa so člani društva poskrbeli tudi za kulturni program ob odprtju hiše. Nastopale so Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci, KUD Vitomarci in skupina Pevci na vasi iz KD Lipa Lenart. Po kulturnem programu je sledil ogled zbirke v muzeju, ki si jo bo sicer mogoče ogledati vsako nedeljo po maši oz. po dogovoru. Po tem je sledila osrednja prireditev ob 35-letnici delovanja, kjer so najzaslužnejšim članom domačega DU podelili priznanja in zahvale. Monika Levanič Kog • Odprtje moderniziranega cestnega odseka Cesta, vredna pol milijona € Z leve: župan občine Ormož Alojz Sok, častni občan občine Ormož Stanko Čurin, mladeniča in predsednik KS Kog Zdravko Hlebec ob slavnostnem prerezu traku moderniziranega cestnega odseka Domačini Koga so po skoraj petih letih dočakali odprtje 515 metrov dolge lokalne ceste na Kogu, ki je ocenjena na več kot pol milijona evrov. Na slovesnem odprtju ob novi pridobitvi so zbrane pozdravili predsednik Zgodovinskega društva Ormož Tone Luskovič, predsednik KS Kog Zdravko Hlebec in župan občine Ormož Alojz Sok. Predse- dnik Luskovič je spomnil, da mineva natanko 40 let, odkar je bilo cestišče prvič asfaltirano. Hlebec je dodal, da gre za najzahtevnejši projekt doslej, župan Sok pa je opozoril na težave pri izvajanju projekta: »Projekt je trajal predolgo. Skoraj pet let je, odkar smo se sestali v kulturni dvorani in začeli razpravljati o projektu. Leta 2009 smo se prijavili na razpis in bili neuspešni. Enako se je zgodilo naslednje leto. Leta 2011 pa je občina začela projekt, in sicer z lastnimi sredstvi. A projekt še ni končan, potrebne so še odmere in postavljanje mejnikov.« Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je bil izvajalec več kot pol milijona težkega projekta Komunalno podjetje Ormož. Investicijo je občina v celoti financirala iz lastnih sredstev. V ceno so zajeti razsvetljava, pločnik, meteorna kanalizacija, razširitev ceste in oporni zid, ki je po besedah župana Soka stal največ. Sicer pa je župan še dejal, da v naslednjem letu načrtujejo gradnjo čistilne naprave za vasi Lačaves in Jastrebci ter hkrati obnovo cestišča. »Tako bo 6,5 km dolg cestni odsek v celoti razširjen,« je še dodal Sok. Vrhunec dogodka je bil blagoslov moderniziranega cestnega odseka in slavnostni prerez traku. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje. Monika Levanič Podlehnik • Tekmovanje v padalskih skokih Padalci ponovno navdušili Letošnje tekmovanje padalskih ekip v doskokih na cilj je potekalo kar dva dni; prvi dan so se padalci pomerili na ptujskem mestnem stadionu, drugi dan pav izjemno atraktivnih doskokih na splav sredi podlehniškega jezera. Zadeti ciljno točko na splavu sicer minulo nedeljo ni bila lahka naloga, saj je padalcem kar precej nagajal veter. Dva tekmovalca nista pristala na splavu in sta varno zavila na obrežje ribnika, en tekmovalec pa je namesto na splavu pristal kar v servisnem čolnu za prevoz padalcev na kopno in jo odnesel s suhimi hlačami in mokrim padalom. Padalci AK Ptuj so poskrbeli še za nekaj atraktivnih skokov v vodo in na splav po končani tekmi. Kot je povedal podlehniški župan Marko Maučič, si je padalske skoke ogledalo zelo veliko število obiskovalcev. »Seveda pa smo poskrbeli tudi za varnost padalcev; zanje so skrbeli člani Potapljaškega kluba Ptuj, na kopnem pa člani PGD Podlehnik.« Padalci pa so se odrezali tako: ekipno je prvo mesto osvojila ekipa Ptuj 1, druga je bila ekipa Ptuj 2, tretja pa Padobranski klub Croatia. Med posamezniki pa je ponovno zmagal sloviti Peter Balta, drugi je bil Tonček Gre-gorič in tretji Marko Premužič. mm Lovrenc na Dravskem polju • 21. curkomet Zmagali Majšperčani Foto: Mojca Vtič Lovrenškega curkometa so se udeležila tudi dekleta. Modra žoga, gasilske cevi in igralci, ki so s curki vode usmerjali žogo, so bili v središču pozornosti na lovrenško nedeljo, 10. avgusta, v Lovrencu na Dravskem polju, kjer so tamkajšnji gasilci priredili že 21. curkomet Vabilu PGD Lovrenc na Dravskem polju se je odzvalo 13 ekip. Pokal za prvo mesto in tudi prehodni pokal so prejeli curkometaši iz PGD Majšperk, ki so v finalu premagali domačo gasilsko ekipo, na tretje mesto pa so se prav tako uvrstili domačini, in sicer ekipa Športnega društva Lovrenc na Dravskem polju. »Svetovno je. Uspelo nam je, tudi vreme nam je letos naklonjeno. Sem pa imel malo straha, treme pred začetkom prireditve,« je priznal predsednik lovrenškega gasilskega društva Jožef Rezar, ki je v predsedniških čevljih šele eno leto. MV Foto: ML Foto: ML 16 Štajerski Nasveti petek • 22. avgusta 2014 Zdravstveni nasveti Alternativna medicina Integrativna medicina -prihodnost našega zdravstva? V sistemu uradne medicine nas k ustreznemu specialistu napoti naš izbrani splošni zdravnik. Od nas kot bolnikov se torej pričakuje, da se prepustimo zdravniku, ki je strokovnjak, s potrebnim znanjem in informacijami za odločanje. Ko pa se odločamo za zdravilsko metodo, si moramo sami odgovoriti na vprašanje, katera metoda je za nas najprimernejša in kako naj najdemo pravega, zaupanja vrednega izvajalca. V praksi pogosto odločanje ne poteka na tako racionalnih podlagah, temveč se odločimo za izvajalca in s tem tudi metodo po priporočilih prijateljev in znancev. Sklepanje je lahko zelo enostavno, kar je pomagalo njemu, bo tudi meni. Čeprav gre mogoče za čisto drugačne vzroke in potrebe, ki se jih ne zavedamo. Zanimivo in tudi zaskrbljujoče je, da pogosto svojemu zdravniku tovrstno zdravljenje raje zamolčimo zaradi strahu pred zavrnitvijo. Posledično zdravnik ne pozna naše celotne zdravstvene zgodbe. Torej nima na voljo vseh informacij, ki so pomembne za njegovo presojo. Mnogi so ravno zaradi zgoraj opisanega prepričani, da je nujen premik v smeri oblikovanja integrativne medicine. Integrativ-na medicina združuje in povezuje metode uradne medicine z alternativnimi in kom- plementarnimi metodami. V praksi bi to pomenilo, da lahko zdravnik in zdravilec neposredno sodelujeta ali pa sta celo zastopana v eni osebi. Dober primer so druge zahodnoevropske države, ki so že kar nekaj časa pred nami spoznale, da sodelovanje konvencio-nalne zahodne medicine in komplementarnih metod zdravljenja prinese največ koristi bolnikom. Pri tem so prišli najdlje v Angliji, njenemu zgledu pa sledijo denimo Nemčija, Nizozemska, Norveška in Danska. Vsaka od teh držav ponuja svojevrstno rešitev te tematike. Tak primer je že uveljavljena praksa, da zdravnik uradne medicine pri svojem delu uporablja tudi metode komplementarne medicine. Ponekod so napredovali celo tako daleč, da del stroškov teh storitev krijejo zdravstvene zavarovalnice. Zagovorniki si integrativno medicino predstavljajo kot most med uradno medicino in komplementarnimi metodami. Inte-grativno medicino vidijo kot možnost združevanja znanja in izkušenj, ki ponuja rešitev za tiste bolnike, ki si želijo obravnave na obeh nivojih. Poudarjajo, da je bolnike treba obravnavati celostno, saj so duša, telo in psiha edinstvena, nedeljiva celota. V ta namen se v slovenskem Združenju integrativne medicine, ki jo vodi strokovni svet osmih univerzitetnih profesorjev medicine, zavzemajo za širše priznanje komplementarne medicine v okviru slovenskega zdravstvenega sistema. Pred dobrim letom so v ta namen ustanovili Hišo integrativne medicine, katere glavni cilj je ugotoviti, katere metode zdravilstva so varne in učinkovite in katere so morda škodljive ali pa ne prinašajo nobenih rezultatov. Njihov glavni namen je torej nadzirano in preverjeno uvajanje praks komplementarne medicine v slovenski zdravstveni sistem. Živimo v času, ko je dostopnost do različnih informacij zelo enostavna. Vedno več ljudi se o možnostih zdravljenja tako informira tudi po spletu. Brez predznanj pa je težko ohraniti objektivno distanco do prodajnih in oglaševalskih virov podatkov. V lekarni Toplek imamo zato kot zdravstveni delavci dolžnost, da se z različnimi pristopi k zdravljenju seznanimo in jih skušamo po najboljših močeh v dobro svojih obiskovalcev tudi ovrednotiti. Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOP-LEK Tačke in repki I ■ V V, ■■■■ ■■ Težave z zlezami lojmcami pri psu Pozdravljeni, doma imam 4 leta staro mešanko med kraškim ovčarjem in še nekaj, dobili smo jo preko spleta, tako da ne vemo, katere pasme je. Skratka naši psički se je kakšne 3 tedne nazaj naredila bulica, ki je kot mozolj, le da teče ven loj, ki je zgoraj posušen, znotraj pa tekoč, čisto blizu hrbtenice, včeraj se je pa še enaka bulica pojavila pri vratu. Ko ji jo stisnem, priteče loj, zraven pa še kri in psičko boli, ko ji stiskam, drugače se obnaša povsem normalno, tudi normalno je in vse, vendar me zelo skrbi, kaj bi to lahko bilo. Hvala za odgovor, Katja. Pri vaši psički gre najverjetneje za abscedirani žlezi lojnici. Žleze lojnice najdemo pri psih v koži, in če pride do zamašitve izvodila žleze ali infekcije z bakterijami, se lahko močno povečajo in so videti kot velike bule v koži. Abscediranje pomeni, da pride do predrtja stene lojnice in do iztekanja tekočine in gnoja iz bul, stiskanje lahko povzroča živali bolečino. Če iztisnemo vsebino, ki je po navadi sluzasto gnojna, se bula močno zmanjša, skoraj izgine, vendar se najpogosteje po nekem času zgodba ponovi, žleza ponovno nabrekne in se poveča. Tako se lahko ciklus nabrekanja in iztekanja gnoja iz žleze lojnice in kasneje njene osušitve ponavlja v nedogled. Ker gre za bakterije v koži, vedno obstaja nevarnost, da se vnetje razširi in prizadene več lojnic in taka množica gnojnih procesov v koži živali vsekakor lahko predstavlja nevarnost za hujše in smrtno nevarne težave, ki se lahko končajo s septičnim stanjem in smrtjo živali. Nevarnost zapletov je vsekakor večja sedaj v poletnem času, saj vroči- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. na in obilje muh maksimalno potencirata možnost komplikacij. Povečanim in gnojnim žlezam lojnicam pri psu moramo vsekakor posvetiti pozornost, jih ne pustiti vnemar in psa čim prej peljati k veterinarju. Veterinar bo po pregledu in potrditvi diagnoze najverjetneje predpisal zdravljenje z antibiotiki, na začetku z injekcijami in v nadaljevanju terapije s tabletkami antibiotika, ki jih bo lastnik dajal svojemu psu po navodilu in na tak način, da jih bo pes vsekakor zaužil. V primeru neuspešnega zdravljenja z antibiotiki, kar pomeni, da se bolezen ponovi, pristopimo h kirurškemu zdravljenju povečanih lojnic in jih operativno odstranimo Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. v celoti. Gre za lažji operativni poseg, za katerega je potrebna splošna anestezija živali, vendar je uspeh zagotovljen, saj odstranimo vzrok težavam. Na žalost ne moremo preprečiti, da nekje drugje na telesu živali ponovno pride do težav z lojnicami, vendar je to zelo redko. Gospe Katji svetujem, da pelje psičko v ambulanto. Veterinar se bo odločil za metodo zdravljenja glede na velikost in obsežnost procesa. Emil Senčar, dr. vet. med. PONAREJENA ZDRAVILA - zaščita uporabnikov ■ ® Prispevek nadaljuje pisanje ma- gistra farmacije Mihaela Laha, ki | je že opozoril, kako nevarna so za zdravje ljudi ponarejena zdravila in da se največ ponarejenih zdravil pojavi pri nakupu preko svetovnega spleta. Tega se zelo dobro zaveda zakonodajna oblast v naši državi in v Evropski uniji, zato nastajajo spremembe predpisov, ki bodo uporabnike zdravil v večji možni meri zaščitili pred ponarejevalci in vdorom ponarejenih zdravil Foto: Črtomir Goznik v uradno distribucijsko mrežo (pro-Darja Potočnik Benčič, mag. izvajalec - veletrgovina - lekarna farm., spec. -uporabnik). Označevanje zdravil Že leta 2012 je Slovenija sprejela Pravilnik o označevanju zdravil in navodilu za uporabo, s katerim uvaja naprednejše označevanje zdravil, in sicer na podlagi 2D-črtne kode z uporabo simbologije GS1 DataMatrix. Zagotovo ste te simbole že velikokrat srečali (slika 1). Uporaba teh kod bo na zdravilih obvezna v letu 2015, sicer pa se že veliko uporablja za identifikacijo naprav in izdelkov kot nadomestilo za črtno kodo (slika 2) ter tudi kot orodje za prenos aplikacij na pametne telefone Slika 1: 2D-koda Slika 2: EAN 13-črtna koda Prednost te nove kode je, da na majhnem prostoru zapišemo veliko informacij. Stara črtna koda je vsebovala samo podatek o identifikaciji zdravila. Nova koda pa bo vsebovala zapis za identifikacijo zdravila, datum izteka roka uporabnosti in številko serije. Ta zapis bo omogočal sledljivost do pacienta. Omogoča tudi izredno hitre in natančne odpoklice zdravil, ki jih proizvajalci iz kateregakoli vzroka odstranijo iz prometa. S tem bo zagotovljena veliko večja varnost pacientov. Skladno s standardi GS1 lahko proizvajalec v novo simbologijo doda še druge podatke, kot npr. jakost zdravila, ura in minuta izteka roka uporabe (kadar je to potrebno), državo izvora ipd. Zaradi velike gostote zapisa je simbologija GS1 DataMatrix zelo primerna in trenutno edina zares uspešna simbologija za označevanje zdravil na stični ovojnini, ne samo na zunanji ovojnini. Na hrbtni strani lahko označijo prav vsako tabletko s podatki, pomembnimi za pacienta (slika 3). Control Slika 3: Koda na stični ovojnini Spletna prodaja zdravil - spletna lekarna Zakonodaja ščiti uporabnike zdravil tudi tako, da določa logotip za identifikacijo oseb, ki imajo dovoljenje, da ponujajo zdravila v prodajo na daljavo - logotip spletne lekarne. Julija 2014 je evropska komisija sprejela izvedbeno uredbo, ki določa zasnovo tega logotipa ter druge tehnične elektronske in kriptografske zahteve za preverjanje avtentičnosti ponudnika zdravil preko spleta. Vsaka država dopolni ta logotip s svojimi nacionalnimi elementi, kar z ustreznim pravilnikom sprejme vlada oz. minister za zdravje. V skladu z novim zakonom o zdravilih bo morala slovenska lekarna, ki prodaja zdravila preko medmrežja, uporabljati ta logotip, in sicer najkasneje do 1. 7. 2015. Če povzamem - evropska komisija in država Slovenija bosta z ustreznimi predpisi in nadzorom nad njihovim izvajanjem po svojih najboljših močeh zaščitila uporabnike zdravil. Od tu naprej pa je odgovornost na uporabniku. Če se torej odloči kupiti zdravilo pri »prodajalcu«, ki ni verificirana lekarna, uporabnik takega zdravila nosi polno odgovornost za posledice uporabe ponarejenega zdravila. Več informacij na voljo na spletni strani www. lekarne-ptuj.si ali na naši novi mobilni aplikaciji, ki si jo lahko z našo 2D-kode naložite na vaš pametni telefon. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj petek • 22. avgusta 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Iščete svoj stil Nad nižje temperature v poživljajoči bordo kombinaciji Anica Šrajner je Ptujčanka, stara 46 let, delavka, trenutno brez zaposlitve, mama dveh hčera, starih 17 in 25 let. Starejša hčerka Janja, mlajša je Sandra, jo je že pred osmimi leti, leta 2006, tudi prijavila za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil, zato je bilo naše povabilo po tolikih letih izjemno presenečenje, pač v stilu kdor čaka, dočaka. Najbolj si želi, da bi se čim prej ponovno zaposlila, saj se ji je nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje izteklo. V prostem času rada kolesari, vrtnari, v gobarski sezoni pa nabira gobe na Pohorju. Anica ima mešani tip kože, so ugotovili v Kozmetičnem salonu Neda. Po površinskem čiščenju in pilin-gu, s katerim so ji odstranili odmrle celice ter kožo osvežili, ji izboljšali tonus, so ji uredili še obrvi. Po nasvetih kozmetičarke bo skušala kožo negovati tudi doma, osnova so mleko in tonik za čiščenje ter ustrezna krema za mešani tip kože. Priporočili pa so ji tudi občasno globinsko čiščenje kože. Po nanosu pudra, ki ga je KOLEKTIV SALONA inosKo m sensKo Finsetiscvo 2 Slomškova 22 10 % popust v avgustu š enakomerno porazdelila, da je izenačila ten kože, se je vizažistka Minka Feguš lotila ličenja vek, na katere je nanesla naravno rjave tone v kombinaciji z oranžnim. Spodnji in zgornji veliki je obrobila s črtalom. V oranžnem tonu je poudarila ličnice, s temnejšim oranžnim tonom pa ustnice. V Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Aničino novo pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Njene že tako kratke blond lase, ki jih je nosila dolgo vrsto let, je skrajšala in sfazonirala ter pobarvala v čokoladno rjavo. Posušila jih se s krtačo in oblikovala z gelom. Z novo pričesko je gospa Anica videti veliko Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Anica prej ... . in pozneje mladostnejša. „Gospa Anica se je vabilu za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil prijazno odzvala, na hčerkino prijavo pred osmimi leti je že zdavnaj pozabila. Nobena prijava ne konča v košu, zato ostaja Ptuj • Moja dežela - lepa in gostoljubna Ocenjevali kot turisti Na praznik Marijinega vnebovzetja je Ptuj obiskala komisija Turistične zveze Slovenije. Prvič v dosedanji zgodovini ocenjevanja mesta v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna ga je ocenjevala v kategoriji srednjih mest. Člani komisije so ga ocenjevali skozi turistične oči. Tričlanska komisija pod vodstvom Boštjana Luštrika se je med ogledom osredotočila na mestne vpadnice, usmerjevalne table do vseh za turiste in domačine pomembnih objektov, pogleda na avtobusno in železniško postajo, si ogledala mestno tržnico, javno stranišče, mestno jedro, njegovo ponudbo, odprtost lokalov, čistočo, ulično ureditev, kjer jo je posebej navdušila nova podoba Mestnega trga, in tudi ocvetličenje. Moteči pa so zaprti lokali, na nekaterih območjih nepravilno postavljene posode za odpadke ter pročelja nekaterih lepili mestnih hiš, ki niso urejena. Za mesto je pomembno, da skupaj z vsemi prebivalci nadaljuje aktivnosti za oživljanje mesta, večjo urejenost stavb in za izboljšanje ponudbe na vseh področjih. Turistov, zlasti tranzitnih, je iz leta v leto več, večina pa se skozi mesto le sprehodi. Tako tuje kot domače skupine pa tudi ne iščejo lokalnih vodnikov, četudi v vseh urejenih mestih ogledov ni mogoče izvesti brez domačih vodnikov. Na tem področju mesto čaka še veliko dela. Več reda je tudi na tem področju pričakovati po ureditvi Zadružnega trga v parkirišče za avtobuse, ki po novem ne bodo mogli poljubno parkirati in se s tem tudi izogniti lokalnim vodnikom. Med obiskom Turističnoinformativne-ga centra Ptuj pa je komisija letos iskala predvsem propagandni material v slovenskem jeziku. Po njenih ugotovitvah je v izrazito turističnih krajih tega gradiva vedno manj. Prevladujejo predvsem tuji jeziki, kar je sicer prav, ob tem pa ne gre zanemariti slovenskega, saj v večini slovenskih krajev in mest še vedno prevladujejo domači gostje. MG upanje, da se bo še kakšni gospe, ki je pred leti oddala prijavnico, nasmehnila sreča in jo bomo povabili. Odločila sem se, da gospo Anico oblečem v toplejša oblačila, saj očitno poletja letos več ne bo. V Modia-ni v Mercatorjevi blagovnici sem jih izbrala iz nove jesenske kolekcije, v kateri prevladujejo bordo, modra in siva barva. K majici v cvetličnem vzorcu sive, bordo in modre barve sem dodala še bordo hlače iz elastičnega material in ravnega kroja ter jopico, saj so jutra in tudi že popoldnevi hladnejši. V bordo barvi je tudi torbica, ki sem jo prav tako našla na policah Mo-diane. V trgovini Alpina pa sem našla tudi bordo čevlje, ki so današnji stajling zaključili na najboljši možni način. Prav neverjetno je, da imajo ob čevljih v bordo barvi na policah tudi čevlje v temno modri barvi, torej v drugi aktualni barvi modne jeseni 2014. Čevlji, ki sem jih izbrala, imajo višjo Foto: Črtomir Goznik Anica v oblačilih jesensko-zimske kolekcije Modiane, čevlji so iz Alpine. peto in gumijasti podplat, kot nalašč za prihajajoče deževne dni. V novi podobi se bo lahko gospa Anica podala na pogovor za novo službo ali pa tudi v mesto na kavo, saj je pitje le-te v prijetni družbi tudi v deževnih dneh lep dogodek, ki polepša dan," je o preobrazbi gospe Anice povedala sti-listka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu si je gospa Anica izbrala pe-dikuro. Privoščimo svojim stopalom najboljše in občasno obiščimo pedikerja ali kozmetičarko. S tem boste poskrbeli za lahek korak in boljše počutje, pravi kozmetičarka Silva Čuš. Klasična pedikura vključuje namakanje nog v zeliščni kopeli, odstranjevanje poroženele kože, oblikovanje in odstranjevanje obnohtne kožice, nego nohtov in masažo stopal. Če se na stopalih pojavljajo problemi: vrašče-ni nohti ali natiski, je treba pedikerja obiskati nekajkrat zapored, da se problemi postopoma odstranijo. Običajno je takšna nega neboleča, prihrani pa marsikatero skrb in zdravstveno težavo, je še povedala Silva Čuš. MG Foto: Črtomir Goznik Otroška praznovanja z račkom Viljem v Termalnem Parku ali rimsko obarvana v Grand Hotelu Primus Omogočite vašemu otroku aktivno, varno, zabavno in prijetno druženje s prijatelji. Že od 12 € po otroku... ® 051 655 122 H animacija@terme-ptuj.si Vabljeni na otroška rajanja, gledališke in lutkovne predstave v Terme Ptuj! Spremljajte dogodke na spletni strani www.sava-hotels-resorts.si! Boštjan Luštrik, predsednik ocenjevalne komisije Turistične zveze Slovenije v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna '■fga -Ponudba tort za vse priložnosti V Slaščičarni Grand Hotela Primus izdelamo torte po vašem okusu in željah. Naročila sprejemamo na: 02 7494 506. Termalni Park Ponedeljek je dan za ugodnejše kopanje otrok, dijakov in študentov, sreda je dan za upokojence in petek dan za družine. Kontakt: ® 02/7494 530 H termalni.park@terme-ptuj.si 18 Štajerski Na sceni petek • 22. avgusta 2014 Poletni koktejl Z Liljano Klemenčič Liljana Klemenčič je priznana knjižničarka, Ptujčanka, ki deluje na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in ki je s svojo radoživostjo in knjižničarsko strastjo za knjige navdušila generacije mladih bralcev. Sicer pa Liljana sodeluje med drugim tudi z revijo Mentor, piše o mladinski književnosti, poznamo jo kot odlično pripovedovalko pravljic in veliko ljubiteljico raznih kulturnih prireditev. Marsikdo ob besedi pravljica pomisli na dvoje: da gre za prežvečen, staromodni literarni žanr, ki v današnjem času nima več svoje vloge, in da gre za nekaj, kar tako ali tako berejo samo otroci. Kako je torej s pravljico dan danes? Res, se najdejo, ki o pravljicah razmišljajo na tak način. Toda staromodnost ni nujno nemoderna, še več: »retro je in«, če se izrazim povsem ne-pravljično. Resnica je ravno nasprotna: toliko slikanic in romanov za otroke, za tiste vmes in za odrasle, ki jih jasno sestavljajo pravljične prvine, še ni bilo. Zal pa je veliko sodobnih pravljic literarno oporečnih in niti približno ne dosegajo kvalitete klasičnih pravljic, da o ljudskem slovstvu niti ne govorim. Knjige pravljic so vedno bolj priljubljene, pravi razcvet se dogaja med pripovedovalci pravljic in zgodb, saj poslušanje pripovedovanja sodi med primarna kulturna dejanja. Produkcija otroških in mladinskih del je tudi sicer velika. Kar po tekočem traku se izdajajo slikanice in razne zbirke zgodbic, pesmic in podobnega. Kako ločiti kvalitetno od nekvalitetnega? Oh, kako težko vprašanje! Pred leti bi bilo veliko laže odgovoriti nanj. Nekoč je obstajalo par založnikov in med njimi ga ni bilo, ki bi si dovolil ponuditi »nečedno knjigo« mladim bralcem oziroma odraslim kupovalcem. Danes ga ni v množici slovenskih založnikov, ki ne bi imel prste nekoliko popackane s kakšnim slabim prevodom, z odsotnostjo lektorja in korektorja, s kvazi priredbami klasičnih pravljic, s kakšno bebasto izdajo posebej za deklice in posebej za dečke ... Z gotovostjo lahko rečem, da vsaj polovica knjig za otroke ne dosega osnovnih standardov celostne kvalitetne knjižne izdaje. Imajo pa izdajatelji odličen nos za populi-stične ekoslikanice in podobno poučno tematiko, ki nima z dobro leposlovno knjigo nobene zveze. Tako, se mi zdi, bi se bilo dobro izogniti vsem preveč osladno barvnim, svetlikaj očim slikanicam, vsem princeskam in vampirjem v naslovih, pa vsem serialom knjig, ki imajo v naslovu kosti in kri. Bi lahko izpostavili nekaj stalnih zbirk otroške in mladinske knjižne produkcije, za katere načeloma velja pravilo, da so kvalitetne? Z veseljem: zbirka Čebelica je še vedno zakon za najmlajše, Zlabudron, Sončnica, Odisej in Sinji galeb za večje, pa zbirke Z(o)renja, Najst... Slovenski projekt »zlate hruške« je zelo poveden v zvezi z ocenjevanjem slovenskega knjižnega trga za mlade bralce. Opažate, da je okus staršev in posledično otrok ter mladih kritičen ali »pograbijo« kar vse na polici? Kaj gre najbolj v izposojo med mladimi bralci? Zagatno vprašanje, saj veste, tudi za knjige veljajo potrošni- ška pravila in zdrava kritičnost ni navada v naši deželi. Prav zato se zdi, da je posebej pomembno obiskovanje knjižnic, kjer dobijo mladi in njihovi starši strokovna knjižnična napotila. Zdi se, da bo v prihodnosti ta vloga knjižnic zelo, zelo pomembna. Knjižnično sito kvalitete bi moralo biti še gostejše, kajti besede, knjige, podobe, pridobljene z branjem, so zelo pomembne za osebnostno zorenje in rast - zavedanja o slednjem pa trenutno v šolskem sistemu in sicer v javnosti ni veliko zaznati. Joj in joj, mlade bralce (pa tudi manj mlade) so obnorele fantazijske zgodbe in romani z vampirji. Zdi se, da kdor ima pet minut časa, napiše »neko vampirko«! Ampak: med zelo, zelo želenimi knjigami je na primer tudi roman Krive so zvezde, ki je odlično literarno delo. Gotovo ste včasih razočarani, ko vidite, da otroci berejo slabo, nekvalitetno literaturo. Kaj storite v tem primeru? Svetujete? Usmerite? Pa nisem razočarana! Saj tudi jemo večinoma nekvalitetno hrano, oblačimo večinoma nekvalitetne tkanine, gibljemo se nekvalitetno po obupnih cestah in poteh, gledamo nekvaliteten TV-program, poslušamo tako muziko in gledamo take gledališke predstave . in branje pri tem ni nobena izjema. Je pa užitek popeljati mladega pa tudi odraslega bralca k dobri knjigi. Pogosto so predvsem odrasli začudeni nad priporočeno, izbrano le-poslovko, ki sploh ni zatežena in je odlično, kratkočasno branje. Ali pa kako je lepo prepri- čati starše, da je strip zelo fino branje in po tem še starši sežejo po enakem branju! Mnogi bralci imajo enostavno strah pred, kaj pa vem, na primer nagrajevano, klasično literaturo, češ, da je »pretežka«, da ne bodo razumeli, da potrebujejo branje za sprostitev. Ampak, branje same plaže ne vodi nikamor! Kako se pa na vaš nasvet odzovejo uporabniki? No, včasih se mi zdi, da sem v silni vnemi že tečna, ko ponujam ta ali oni knjižni naslov, obiskovalcem knjižnice pa se mudi, da ne bi plačali kazni za parkiranje. A večinoma med knjižnimi policami drug drugega bogatimo s svojim bralnimi izkušnjami, pogledi in z željami! Vse življenje ste tako ali drugače povezani s knjigami. Kdaj se je vse to pričelo? Jej, to je bilo pa res v davnih, davnih časih, ko je bil svet čisto drugačen in so bile v mestih čisto prave knjigarne. Dobro se spomnim svoje prve knjige, ki je bila avtorska slikanica, ilustrirana v akvarelni tehniki, pripoved pa poetična o lepoti metulja, ki nastane iz gosenice. Bila je v hrvaščini. Oče mi jo je prinesel iz Zagreba, ampak spomnim se, da so se mi zdele ilustracije čudovite, zgodbe pa nisem razumela. A čez leta sem dojela in še bolj uživala v besedi in sliki. Kdo pa je vas navdušil za pravljice? Stari ata je rad pripovedoval, pa na sploh sem uživala v zgodbah, ki so si jih med sabo podajali odrasli. Povsem zares pa so me pravljice objele okoli leta 1993, ko sem obiskala pravljično šolo pri Ljobi Jenče. Morda je pravljično izražanje, pripovedovanje tudi zamenjava (boljša, verjetno) za mojo prvo, tudi študijsko ljubezen - to je likovno izražanje, a se mi na srečo ni izteklo. Pa res je tudi, da je Ptuj eno tako mesto, ki daje neko posebno pravljično energijo, z reko, grajskim kompleksom in s hribom, z malim gradom in vodnim stolpom, z ozkimi uličicami starega mestnega jedra, s poletnimi festivali in z dobrimi poslušalci. In z ustvarjalnimi ljudmi, seveda . Posebno področje je seveda otroška lirika. Že iz osebnih razlogov vas moram vprašati, kako mladim približati svet imenitnih verzov? Se kvalitetna slovenska lirika za otroke in mlade dovolj ceni in bere? Poezija je tista besedna esenca, ki je mladim najbliže. Kako enostavna je pot do mladega srca s pomočjo vezane besede! Res mi ni jasno, čemu je v deželi tako malo bralcev poezije. Ker imamo veliko dobrih pesnic in pesnikov, odličnih knjižnih izdaj, ki bi lahko bili bralcem v veliko veselje, pa žal, preredko slišim, da bi si na primer za počitnice, za kratek čas, za na plažo, izbirali pesniške zbirke. Kaj pa vem, sem slišala odrasle celo tako govoriti:« Pa kaj boš spet te pesmice bral. Vzemi si rajši kako pravo knjigo!« Je pa res, da daje kak učni šolski program, ali bolje rečeno njegov izvajalec, slabo popotnico branju poezije, če pomislim na besede pesnika, da nobena pesem ni bila napisana zato, da bi jo analizirali, se jo na pamet »piflali«! No, učenje na pamet je sicer odličen možganski fitnes, rečem mimogrede . Kot je to že v navadi ... Vem, da ste prebrali na stotine mladinskih in otroških literarnih besedil in knjig ... Ce bi torej morali kaj odličnega priporočati našim mladim in malo manj mladim bralcem v poletno osvežitev - kaj bi to bilo? Hja, priporočanje ni enostavno. Ta hip mi pade na misel pesniška zbirka Petra Svetine Počasno popoldne. Pa še enkrat rečem ob tem: »Ja, knjige so res ena krasna druščina!« J OVEN (21.3. - 20.4.) Avgustovski dnevi vam bodo podarili motivacijo. Drzno boste stopali naprej po svoji poti. Učili in pilili se boste v diplomaciji, ki jo boste potrebovali. Na delovnem mestu se vam odpirajo izzivi in priložnosti. Sprejeli jih boste z odprtimi rokami. V ljubezni bo vladala strast. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Delo bo tisto, ki vam bo vlivalo samozavest. Življenje vas bo naučilo, da se boste morali postaviti zase in narediti stvari tako, kot boste občutili. Dodatno energijo vam bo povrnila narava. V zdravstvenem smislu bodite bolj prožni in v naravni obliki boste morali telesu dovajati vitamine. h TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Globoko v sebi boste občutiti notranjo moč in zvedava energija vas bo radovedno vodila po razpotjih življenja. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava in sveži zrak. Dobra glasba vam bo raz-vezala jezik. Prisluhnili boste svoji k Teden, ki je pred vami, bo namenjen veselju in zabavam. Vaši učitelji bodo otroci. Odpravite se lahko tudi raziskovat tisto, kar vam je uganka. Ker vam bo življenje izziv, bo v njem več adrenalina. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in štela bo diplomacija. Ljubezen: sreča na kvadrat. r^h RAK '¿j W (21.6. - 22.7.) Finančno se bodo stvari uredile tako, da boste zelo srečni. Potrebovali boste nekoliko več varnosti in zanesljivosti. Omenjeno boste pričakovali od srčnega izvoljenca. Njegovi nasveti se bodo lesketali kot zlato. Če imate delo, vezano na tujino, se bodo uspehi nadaljevali. Vabila vas bo narava. m LEV (23.7. - 22.8.) Službene obveznosti bodo daleč v ospredju in uspehi bodo za vas sestavni del. Harmonija časa bo tista, ki prinaša motivacijo. Od sebe boste oddajali neko pozitivno energijo in zaradi tega se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili. Čas bo, da najdete ravnovesje in skladnost v ljubezni. « DEVICA (23.8. - 22.9.) Nakazano je, da se vam bodo v življenju odprle nove poti in s tem možnosti za novosti. Sveža energija vas čaka v prijateljstvu in znašli se boste v nekem humanitarnem delu. Znali si boste vzeti čas zase, istočasno bo resnica ta, da rešujete uganke na življenjska vprašanja. Izpolnila se vam bo srčna želja. (24.10. - 22.11.) Čeprav boste imeli veliko priložnosti za dokazovanje, se boste osamili. Samota bo naravna oblika meditacije in možnost, da boste dokazali svojo moč. Bolj poglobljeno se boste lotili tistih stvari, ki vas veselijo in vam pomagajo na razpotjih življenja. Pestro in živahno bo v ljubezni. STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.) Obiskala vas bo vila kreativnega izražanja in prinesla svežino. Omenjeno vam bo dalo krila. Razbrati je velik napredek v razmišljanju. Finančno boste cveteli, resnica bo, da je modro varčevati. Ljubezen bo za vas kot morje, prednost boste dajali romantiki in povezanosti, Pogovori zdravijo! KOZOROG (22.12. - 20.1.) Verjeli boste v tisto, kar vas bo osrečilo. Priložnosti so v tem tednu nakazane na poslovnem svetu. Odpravite se raziskovat tisto, česar ne znate dobro. Harmonija časa vam bo podarila upanje. Nekaj več nemira bo v ljubezni. Vendarle se boste od ljubljene osebe veliko učili. VODNAR (21.1. -18.2.) V vaše življenje bodo prišli prijetni ljudje. Nakazano je, da bo v ospredju trma in tako bo zelo težko tedaj, ko ne bo vse tako, kot si želite in menite, da je pravilno. Energije bo veliko v poslovnem svetu, uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Zavedali se boste drobnih pozornosti. RIBI (19.2. - 20.3.) Vsekakor vas čaka planetarno zanimiv teden. Premiki planetov bodo v vas prebudili občutek radovednosti in povečane drznosti. Odgovorno stopate naprej po svoji poti in dokazali boste svoje sposobnosti. Razrešili boste tisto, kar vas veseli. V duhovnem smislu boste prebudili intuitivno energijo. petek • 22. avgusta 2Q14 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC GUMB ZA SUKANJE STANJE OZRAČJA KRČMAR, GOSTILNIČAR OBSTANEK JUŽNOAMERIŠKA ŽIVAL VELIKI AFRIŠKI »PTIČ« IVAN LEVAR SVOBODA, PROSTOST NAŠA HARFISTKA (PAVLA) AMERIŠKA DRAMATI-ČARKA FRINGS ŠVICARSKI SLIKAR (CUNO) KAVKAŠKO LJUDSTVO tem» sag», PODŠIV PRI ČEVLJU OLEG VIDOV UTELEŠENJE SMRTI, NAVJE ZIMZELEN IGLAVEC, TUJA PESNIŠKI OKRAS ROPOTIJA, NAVLAKA KUHAN, ZGOŠČEN SADNI SIRUP GRADBENI OBJEKT, STAVBA ALEŠ URANJEK IZDELOVA_ LEC ZAPONK PRSNA KOST KRVOLOČNI ČLOVEK ZAPISUJOČA ŽENSKA NEMŠKA PEVKA RASTLINA PASJE ZELJE OPICA HANUMAN PEVSKO DRUŠTVO STIH GOETHEJEVA DRAMA MORILEC (STAR.) MODEL ISUZUJA NOČNO ZABAVIŠČE HITLER KOT VODJA ZNAMENJE V ZODIAKU ZVEZDA NA ŠAPLJIH KOVANJE DELEC KAKE PRVINE LIDIJA TURNŠEK ZGODNJE SADJE ČREVESNI ZAJEDAVEC SLIKA ITALIJAN (ZANIČLJIVO) GOZDNA PODRAST PISATELJICA PEROCI AVSTRIJSKI POLITIK RAAB VRHOVNO VODSTVO MORNARICE IVAN SIVEC LAWRENCE OVČJE JAGNJE HRVAŠKI FILMSKI REŽISER (KREŠO) ANGLEŠKA BOLEZEN ZAVETNIK KRANJSKE IZ BESEDE ACHA MESTO V NEBRASKI UGANKARSKI SLOVARČEK: AMIET = švicarski slikar (Cuno), BITEK = obstanek, GOLIK = hrvaški filmski režiser (Krešo), KETTI = ameriška dramatičarka Frings, LANGUR = opica hanuman, NOZEMA = črevesni zajedavec, OMAHA = mesto v Nebraski, OMEJ = pasje zelje, SMRDA = zvezda na šapljih. 'VHVIAIO '3VHV 'SIHHVa '»1109 '»aova 'i»savav Viimva -iiAiav snnnr is viabzon vninvn n ao» vaaiAis aiau ava zaiA ad an9Nvi tiiaio v»ivAosidvz »orna» av»NOdvz quai inqvs »moods »ma auso iiAiiaA ov»ns :ouabjopoa BXNVzmx ai Aaiisaa Filmski kotiček Zora planeta opic Predstavljajte si, da ste šef studia in nekdo vam predlaga, da bi vložili težke milijone v čisto resno znanstveno fantastično dramo o umsko naprednih in govorečih opicah, ki v globoki prihodnosti vladajo preostankom človeštva. Jasno, da bi takšno umsko prav nič napredno zasnovo (prej obratno) zavrnili. Toda konec šestdesetih so s poskusnim prizorom uspeli prepričati šefe studia 20th Century Fox in izkazalo se je, da so se ti filmi dotaknili nečesa temeljnega v naši človeški naravi, kajti vsak naslednji film od petih v seriji je imel manjši proračun Dawn of the Planet of the Apes Igrajo: Andy Serkis, Jason Clarke, Gary Oldman, Keri Russel, Tobi Kebbell, Kodi Smit-McPhee Režija: Matt Reeves Scenarij: Mark Bomback in Rick Jaffa in Amanda Silver po romanu Pierra Boulla. Žanr: akcijski, znanstveno fantastični Dolžina: 130 minut Leto: 2014 Država: ZDA in je bil videti vedno bolj zanič, a ljudje so jih vseeno požirali v transu. O tej skrivnostni učinkovini, ki je nato hipnotizirala še skozi kratko TV-serijo v sedemdesetih, lahko le ugibamo. Morda je to (neprijeten?) občutek, da smo se ljudje vendarle razvili iz opic in da je ta znani koncept, ki nas morda pomirja, v filmu obrnjen na glavo in tako kot vsak dober ZF film kruto prikaže, da svojih prvinskih živalskih nagonov nikoli nismo v resnici prerasli. Vata civilizacije je zaslepila naš ego v lažen občutek duhovne premoči, ki pa v resnici stoji na krvavih temeljih, ki jih je s krvjo treba zalivati ves čas. Kakorkoli že, ta ideja je danes, leta 2014, torej natanko 35 let po prvem filmu, še vedno relevantna in vzbuja prav enako hipnotično prevzetost kot nekoč. Z eno razliko. Današnja tehnologija namreč omogoča stvaritev natanko takšnega filma, kakršnega so avtorji pred 35 leti imeli v mislih, pa ga zaradi omejenih tehničnih sredstev niso mogli posneti. Še več, ob Zori planeta opic lahko le predemo od zadovoljstva ob ugotovitvi, da so se v tem izjemnem filmu strnile prav vse sestavine dobrega filma. Najprej ogromen proračun, prvovrstni talent, popoln scenarij, ki kljub debelima dvema urama dolžine ni dolgočasen niti za sekundo, perfektna montaža in vrhunska režija, da o igralskih stvaritvah, zlasti glavnega lika Cezarja, ne govorimo, čeprav govorijo skozi digitalno masko. Zora planeta opic je še en dokaz, da Hollywood premore najboljši talent v zahodni kulturi, kajti film ni le akcijski tobogan, ampak globok, pomenljiv ZF-film, ki med sli- čicami pove ogromno o stanju človeškega duha. Še več, lahko bi rekli, da gre za enega najboljših filmov tega leta. Presenetljivo za film, ki je prestal vse pasti holivudskega predprodukcijskega pekla. Prvotni režiser je odkorakal, stare igralce (z izjemo treh opic) so zavrgli, scenarij je zaporedno predelovalo več oseb, zaradi česar bi po vseh pravilih igre moral postati negledljiva gmota, dobili pa smo biser od filma, ki stavi na moč vizualnega pripovedovanja. Prve pol ure filma, ki je skoraj brez dialoga, posrka igralca, nočni napad opic na človeško enklavo pa je prizor, ki ga zlepa ne pozabite. A vse to ne bi bilo vredno kaj dosti, če film v resnici ne bi bil, tako kot predhodnik, intimna drama o srčnih bitjih, bodisi ljudeh bodisi opicah, ki grenko ugotovijo, da sobivanje različnih ras ali narodov na žalost ni možno, kajti v vsaki rasi obstajajo rušilni ele- menti, ki igrajo na karto moči in podpihovanja sovražnih čustev, ki povozi vsak glas razuma. Sprava med različnimi in njihovo sobivanje zato ni možno nikoli. Neizogibna pot je le po- polno iztrebljenje nasprotnika in v tem pogledu film zaradi trenutnih političnih dogodkov po svetu vzbuja toliko večje nelagodje in otožnost. Matej Frece Ptuj • Tržnica ustvarjalnosti S sejmom knjig in zelemenjavo V soboto je ptujski mestni utrip ponovno bogatila tržnica ustvarjalnosti, ki je tokrat še posebej vabila s sejmom rabljenih knjig, učbenikov in šolskih potrebščin, zelemenjavo in otroško animacijo. V dveh letih si je tržnica pridobila velik krog podpornikov, predvsem pa je pomembno, da se kreativni duh in ustvarjalnost krepita, da se, kot pravita idejni pobudnici Lea Kolednik in Sanja Selinšek, vse skupaj suče v pravo smer, da vedno več Ptujčanov verjame v lepši Ptuj. Kdor ga še ni užil, naj pride vsako tretjo soboto na ptujsko tržnico in se tudi sam prepriča o tem. MG foto: MovieHDWallpapers.com Foto: Črtomir Goznik 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 22. avgusta 2Q14 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (29.) V rudniku Ker so imeli moji argentinski sopotniki čas bolj skopo odmerjen, smo se še istega dne pozno zvečer odpravili v Potosi. Potosi leži na več kot 4.000 metri nadmorske višine in je prestolnica srebra Bolivije in Južne Amerike. Kopati se je začelo že v času španske kolonizacije v 16. stoletju, ko je veljalo za največje mesto obeh ameriških kontinentov, njihovo srebro pa lahko najdemo domala po vseh cerkvah latinskoameriških držav. Tradicija izkoriščanja rudnikov se je obdržala še vse do danes, prav tako pa je tudi nekaj stoletij star rek, da je nekdo 'bogat kot Potosi'. Prispeli smo okoli enih zjutraj, in ko smo ves čas tuhtali, kje bomo prenočili, se nam je nasmehnila sreča. Avtobus je pričakala ena ženica iz turističnega urada, ki je imela zares vse informacije. Seveda je bil njen namen, da ljudem ponudi kakšne izlete pri njej, rada pa je uredila tudi vse drugo, saj Boli-vijci zelo pomagajo drug drugemu. Masa turistov je enostavno takšna, da se nihče ne vznemirja, tudi če kdo pade mimo. Ženska je ob nekulturni uri za nas klicarila naokrog in poizvedovala, v roke pa nam je porinila tudi zemljevid, da smo nekaj ulic stran našli prenočišče, kjer so imeli celo toplo vodo. Ja, internet in toplo vodo so oglaševali vsi, potem pa so se izgovarjali, da je nekaj narobe s tušem ali elektriko, ker tako in tako nič ni delalo. Dogovorili smo se, da si malo ogledamo tržnico in da gremo pogledat kak rudnik, če se bo le dalo. Naslednji dan sem po nekaj dneh najprej skočil na internet, da vidim, kaj je novega doma, tačas pa so tudi drugi že vstali. Internet v naši bajti seveda ni delal in sem moral najti mojstra, ki je imel kopirnico, zraven pa še nekaj računalnikov z interne-tno ponudbo. Na hitro sem še preletel novice, kdo je v Sloveniji koliko ukradel in zakaj mu nič ne morejo, pa sem si mislil, da je bolje še nekaj časa ostati med temi reveži tu, ki ne vedo, kaj so milijoni. Šli smo h gospe, ki nam je ponoči naredila uslugo, da nam uredi nek prevoz, da Foto: Dani Zorko Morda je res težko, ampak so vsaj na zraku. gremo malo pogledat rudnike. Rudniki v Potosiju uradno niso turistična zanimivost, saj tam normalno delajo ljudje v težkih okoliščinah za denar in se načeloma naj ne bi imeli časa ukvarjati z radovedneži. Obiskovalci pridejo tja bolj za razvedrilo, vseeno pa lahko poskusijo življenje rudarja. Ampak rudarja iz stare dobe, ne pa šefa s cigareto v ustih, ki pride iz jame še bolj čist, kot je šel noter. Nekaj malega smo plačali za džipa in šoferja, svetovali pa so nam, da nesemo tem rudarjem tudi kakšno darilce. In nobena skrivnost ni bila, da ti rudarji najbolj cenijo kokine liste, cigarete in alkohol. Vse to pa se je dalo dobiti, če si samo zažvižgal Foto: Dani Zorko Tako smo plezali po rovih. Foto: Dani Zorko Rudarja žvečita kokine liste za boljšo voljo. po ulici. Vozili smo se slabo uro, ko smo že zagledali gore kamenja, vozičke in zdelane ljudi. Ne vem, če je to dobro za turiste, ampak ti ljudje so bili zgara-ni, zblojeni in zapiti skoraj do konca. Z malokaterim se je dalo normalno pogovarjat. Naših daril so bili seveda veseli in takoj so nas peljali v rove, dobili smo čelade in krampe, da smo lahko tudi sami kopali. V primerjavi z našo Mežico so bile to prave krtove luknje, nikjer nič podprto, brez zraka, pa tudi mehanizacije je bilo bolj malo. Malo sem poskušal razbiti nekaj skal, pa se mi je kramp skoraj odbil nazaj v glavo, čez nekaj časa pa sem tako ali tako po stari bal- Foto: Dani Zorko Deklič pripravlja sokove iz svežega sadja. kanski navadi zlomil ročaj. To ni življenje, gre pa iz roda v rod. Vozički za rudo, za gore srebra so bili že prazni zelo težki in potrebni olja ter popravila, tiste tirnice pa so bile čisto zakopane. Ljudje so tu komaj živeli. Zaslužili so, kolikor so izkopali in to ni bilo veliko. Po moje kar za špas so razstrelili neko jamo, da je letelo vse po zraku. Tudi bližnji vrh 'Cerro Potosi' je nekoč v višino meril krepko več kot pet kilometrov, zaradi rudniške dejavnosti pa je dandanes visok 'komaj' okoli 4.800 metrov. Rudo so včasih spravljali do Paname z mulami, kasneje pa so začeli uvažati sužnje iz Afrike, da so delali. Povedali so mi, da je delovna sila veljala pet mul za dvajset sužnjev. V rudniku nihče ni bil starejši od štirideset let, lahko si mislimo, zakaj. Bog ve, koliko ljudi je pustilo življenja v teh rovih, da so drugi bogateli. Po dveh urah sem imel dovolj podzemlja in umazanije. Na poti nazaj smo bili vsi kar tiho in pod vtisom te revščine. Raje smo se odpravili na sprehod po mestu in nekaj pojest. Walter in Franco sta še kar imela težave z želodcem, in ko smo drugi trije lepo mazali slaščice na tržnici, jima je skoraj ušlo v hlače. Pisal sem že o težavah s prehrano v Boliviji, zato jima nisem prav nič zavidal. Nadaljevanje prihodnjič Pa brez zamere Osnutek življenja Vpogled v načrte in razmišljanje prihodnje vlade Koalicijske kolobocije, ki po pravilu sledijo vsakokratnim državnozborskim volitvam, so čudna zmes resnih zadev ter predstave za javnost. V tem smislu torej niso nič kaj drugačne od vsakodnevnega dogajanja vpalčah demokracije. Ljudstvo bi seveda moral zanimati predvsem resni del koalicijskih pogajanj (pa ga ne), a je ta pred očmi javnosti v dobršni meri skrit, tako da lahko zgolj ugibamo, kaj in kako se gospe in gospodje v finih oblekah pogovarjajo tam za štirimi zidovi. Priča smo torej klasični zgodbi o politiki kot o vase zaprtem sistemu s popolnoma svojimi pravili, ki s tistimi, katerim bi moral služiti, nima opraviti kaj veliko. A kljub temu obstaja dokument, v katerem lahko izbrskamo marsikatero informacijo o tem, kaj nam pripravljajo. To je osnutek koalicijske pogodbe; kapljice obče u(s) meritve bodoče vlade, ki počasi curljajo v javnost. Nekaj tovrstnih informacij o načrtih nove vlade in njeni menta-liteti je v prejšnjem tednu objavil eden vodilnih slovenskih dnevnikov. Pa poglejmo, kako o določenih zadevah razmišlja Miro. Ugotovili bomo zanimive stvari. Najprej področje človekovih pravic. Bojda bomo dobili dostojen pokop vseh mrtvih - pri čemer ne vem, ali to pomeni dostojen pokop vseh nas, ko bomo zaključili naš obstoj, ali pa spet pogrevanje tiste župe o partizanih in domobrancih, ki sicer mora enkrat za vselej biti pogreta, a ne kot glavna jed vsakdanjika. OK, kakorkoli, dostojen pokop torej. Kar je sicer fino, a mene osebno -in verjamem, da marsikoga med vami- bolj kot to zanima predvsem dostojno življenje sedaj, ko sem še živ. Po smrti se bomo itak prerazporedili v atomsko sfero univerzuma (verzija za ateiste in agnostike), ali pa bo za nas poskrbel bradati mož na oblaku (verzija za religiozne). Kar je torej pomembno, je dostojno življenje tukaj in zdaj. To je tisto, kar si želimo. Dalje. Ustavimo se pri financah. Osnutek med drugim predvideva višje kazni za delodajalce, ki zaposlenim ne bodo plačevali vseh potrebnih prispevkov. Spet - fino. Ampak z neplačevanjem prispevkov delodajalci neposredno kršijo najvišji pravni akt države, ustavo, kakor tudi vse človekove pravice. Višje kazni zato niso dovolj, saj je treba ukrepati bistveno bolj učinkovito (nekdanja Služba družbenega knjigovodstva se ob sedanjem Dursu, ki je vsa ta neplačila dopuščal, kaže kot napreden sistem). Da zadeva ni odlično premišljena, kaže tudi podatek, da Miro namerava razbremeniti plače visokokvalificiranih delavcev. Seveda, vsak bi rad zaslužil čim več, a visokokvalificirani delavci praviloma niso tisti, ki se gibljejo na pragu revščine ali pod njim - tam se nahajajo tisti, ki ne posedujejo visokošolske izobrazbe, tako rekoč novodobni mezdni garači (ki so običajno tudi tisti, za katere delodajalci ne plačujejo prej omenjenih prispevkov). Energetika: energetska sanacija stavb v državni, občinski in zasebni lasti, nadaljevanje gradnje elektrarn na slovenskih rekah, možen referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Okej, kje pa je predvideno kakršnokoli ukrepanje glede bizarnega projekta TEŠ6? In graditi drugi blok jedrske elektrarne v času jedrskih katastrof na Japonskem, v času, ko se vsa napredna gibanja zavzemajo za ukinitev le-teh?Mnja, no. Imate avto? Seveda ga imate. Kakšen Slovenec pa ste, če nimate avta, bajte in zavistnega soseda? Potem vas bo najbrž zanimal kak podatek s tega področja. Na njem ima namreč Miro velike načrte. Sklenil je namreč, da bo nadomestilo za uporabo cest v prihodnje namenjeno izključno financiranju njihovega vzdrževanja in obnove. Kako? Kam vse se je pa ta denar stekal do sedaj? Človek bi pričakoval, da je nadomestilo za uporabo cest namenjeno - po domače povedano, cestam. Njihovemu vzdrževanju in obnovi. A ne? Hja, očitno to ni tako. Potem seveda ni nič čudnega, če po tej logiki prispevki za socialno in zdravstveno varnost niso namenjeni socialni in zdravstveni varnosti, ampak bogatenju delodajalcev. A morda ste še mladi in vihravi, pa vas te stvari ne zanimajo preveč, čeprav gre za vašo prihodnost. No, morebiti vas bo pa zanimalo, kaj ima bodoča vlada pripravljenega za vas. Ena izmed stvari, ki naj bi vam olajšale življenje, je ustanovitev kariernih inkubatorjev za pomoč inovativ-nim mladim po končanem izobraževanju. Hja, spet - fina ideja, a razno razni inkubatorji ter podobne institucije, ki že delujejo po državi, se bolj kot pospeševalniki kažejo kot požiralniki javnih financ. Morda pa bo s temi kaj bolje. In še bi se našlo idej, ki jih vsebuje osnutek koalicijske pogodbe. A pogrešamo predvsem eno stvar - zadevo, ki je do sedaj še ni bilo v nobeni koalicijski pogodbi v zgodovini Slovenije. Nikjer ne piše: uvedba zdravega razuma in pameti v vse sfere bivanja v Sloveniji. To bi resnično in krvavo potrebovali. Vse ostalo je opomba pod črto. Gregor Alič petek • 22. avgusta 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 • • ,tievi poezge in vino. www.stihoteka.com 52. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 26. 8. 2014, Večeri pred Dnevi 27.-30. 8. 20U, Ptuj Pesniški festival z več kot 70 gosti iz različnih držav sveta in večernimi branji v 12 jezikih Koncerti, vinske pokušine, uLično gledališče, razstave, otroški program in še marsikaj v vseh porah mesta. ČASTNI GOSTJE: Svetlana Makarovič (Slovenija) Tomas Venclova (Litva) Elke Erb (Nemčija) MEDNARODNI ■ 23.-28. 8. 2014 ^m Gornja Radgona | | ■ POMURSKI SEJEM ^ www.pomurski-sejem.si NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . , . \ naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da aiujerSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8«98,E«ICH3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste naročili na Štajerski tednik, bomo izžrebali nekoga izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014) s sopotnikom. -- V DOGMI REKE NERETVE «muhi-NU 'i/" ČL S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilu malih oglasov r - — ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) * " .-- t Ti. >" ^ *.*.*»' . T •• - "•*-•*• • Praktična darila za nove in obstoječe naročnike • Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. avgusta 2Q14 POLETNI (V)ETER RADIA PTUJ V nedeljo, 24. 8-, ob 20. uri Gostja poletnega glasbenega večera Radia Ptuj bo pevka Neisha! Vabljeni na javno radijsko oddajo! »RADIAL Ptuj j hiZIHPU avtohiSa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI A4 AVANT 2,0 TOI 2/2006 6.999 SREBRNA NAR.V.SERVIS, SERV. KNJIGA □TRDEN DS41,6 HD1110 SO CHICK 11/2011 12.999 ČRNA 1. LAST., NAR. SERVIS.SERV. KNJIGA AUDI A4 AVANT 2.0 IDI 6/2009 13.999 ČRNA 1. LAST., NAR. SERVIS BMW SERUA 3:318D 9/2009 10.999 MODRA IM, NÄVI, Nt SERVIS CITROEN C31.4 IDI 9/2009 4.199 BELA 1.USI, FORD RESTA 1,4 IDI 12/2010 6.499 BELA 1. LAST., NAR. SERVIS, SMART F0RTW0 FORTWO COUPE GDI 02/2011 5.499 ČRNA 1.LAST, NAR. SEIS OPELASTRA 1.7 COTI 1/2011 6.999 ČRNA 1. LAST., NAR. SERVIS OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2.0 CDTI 5/2010 9.499 MODRA 1. LAST., NAR. SERVIS RENAULT ESPACE EXPR. 2,016V AVTOM, PUN 10/2001 6.999 T.M0DRA 1. LAST., NAR. SERVIS, PRED. NA PUN PEUGEOT 508 SW 1r6 HDI ACCESS 09/2011 11.999 ČRNA 1. LAST., NAR. SERVIS, PEUGEOT3008 PREMIUM PACK2.0 7/2010 12.499 ČRNA 1.1ASI, NAR. SERVIS PEUGEOT307 D-SIGN 1.616V 7/2007 4.599 SREBRNA 1. LAST., AVT. KLIMA, SERV. KNJIŽICA VOLKSWAGEN GOLF VIHIGHUNE 2.0 TOI 5/2011 12.999 SREBRNA 1.IAST, AVI K1IMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). Prireditvenik Petek, 22. avgust 16:00 Voličina, športni park: tradicionalni športni dan v Slovenskih goricah, balinanje, mali nogomet, nogomet na mivki, košarka, tenis 17:00 Rogoznica, športni park: 11. praznik četrtne skupnosti, turnir v malem nogometu med vasmi 17:30 Hajdoše, izpred gasilskega doma: Trim kolesarjenje, VO Hajcbše 18:00 Ptuj, Terme: koncert Tanje Žagar 18:00 Sestrže, igrišče ŠKD: 18. praznik občine Majšperk, odbojka na mivki 19:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, Kitarska klinika s Timom Drakslerjem 20:00 Draženci, prostori društva: izredni občni zbor PGD Draženci 20:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert Neisha 20:00 Maribor, galerija kavarne in hotela Betnava: odprtje razstave likovnih del umetnikov - Mateo Kosa, Simon Vrbnjak in Rajko Ferk 20:00 Ptuj, ŠPORTNA DVORANA OŠ LJUDSKI VRT: 45. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2014, devet ansamblov, Radio-Tednik Ptuj Mestni kino Ptuj - 22., 23., in, 24.: 17:00 Jurij in pogumni vitezi; 19:00 Vroči posnetki; 21:00 Signal. kovnih del likovne kolonije Rogoznica 2014, kulturni program, zabava z ansamblom Sorodniki ob 17.00 15:00 Voličina, športni park: tradicionalni športni dan v Slovenskih goricah, balinanje, mali nogomet, odbojka na mivki, tenis, tek na 60 m, streljanje z zračno puško, vleka vrvi 19:00 Markovci, dvorana ZAF centra: koncert 6. dnevnega glasbenega tabora za pevce in glasbenike, KUD Markovski zvon 19:00 Ptuj, Villa monde: zagorska skupina Krijestnice, jedi izpod peke 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: vokalna skupina Melos, Poletni a capela večer 20:30 Slovenska Bistrica, grad: festival Se-viqc Brežice, koncert baročne glasbe, ansambel La follia baroque ensemble timisoara iz Romunije 20:30 Žiče, Žička kartuzija: Poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, Raggalution, Recept za kavo Nedelja, 24. avgust Sobota, 23. avgust 7:00 Stanečka vas, pri ribniku: 18. praznik občine Majšperk, ribiško tekmovanje za pokal občine, Ribiška družina Majšperk 9:00 Majšperk: Likovna kolonija Haloze, UD Ustvarjalec Majšperk 11:00 Majšperk, most na Bregu: 18. praznik občine Majšperk, spust s kajaki po reki Dravinji, ŠD Breg 11:00 Stojnci, pri gasilskem domu: dan krompirja s prikazom pobiranja krompirja nekoč, Društvo podeželskih žena občine Markovci, KGZS zavod Ptuj, razstava, degustacija 13:00 Runeč: Vaške igre na Runču 14:00 Majšperk: 18. praznik občine Maj- šperk, gasilsko tekmovanje, Memorial Cirila Murka, PGD Majšperk 14:00 Naraplje, igrišče: 18. praznik občine Majšperk, gorskokolesarski maraton 15:00 Rogoznica, pred Domom krajanov: 11. praznik četrtne skupnosti Rogoznica, osrednja proslava, odprtje prenovljenega doma in razstave li- 8:00 Blaguško jezero: ribiško tekmovanje, maraton dvojic, RD Radgona 9:00 Majšperk: Likovna kolonija Haloze, UD Ustvarjalec Majšperk 9:00 Stoperce, Dom krajanov: 18. praznik občine Majšperk, Zajtrk za občane, Društvo gospodinj Stoperce 14:00 Mezgovci ob Pesnici, ob gasilskem domu: 21. lukarski praznik, odprtje etnografske in kulinarične razstave, predstavitev društva, prikaz del in trženja luka, kulturni program, tekmovanje v pletenju luka 14:00 Pavlovski Vrh: Praznik KS Ivanjkovci, srečanje krajanov v Pavlovskem Vrhu 14:00 Sestrže, igrišče: 18. praznik občine Majšperk, Poletne igre ŠKD 14:00 Žiče, Žička kartuzija: delavnica Zdrav duh v zdravem telesu, naravna kozmetika, človek kot tridimenzionalno bitje, Vzgoja za smisel ... 18:00 Hvaletinci, sedež društva Sapientia: teoretične osnove biodinamike in naravoslovja, Vesna Forstnerič 18:00 Veržej, Kulturni dom: zaključni koncert 17. poletne šole za violončelo, Zasebna glasbena šola Parnas 20:30 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Unplugged, Vasko Atanasovski trio 20:30 Veličane 44, Hiša Antona Puklavca: festival Dnevi poezije in vina, pesniško branje udeležencev švedsko-sloven-ske prevajalske delavnice aVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 nsmmzna m msiwm^ cmilm™ I McTI :U5MBM O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA audi a31.6 tdi sportback 5 vrat 2010 12.990 1.iast,vl.kuuka kov. črna audi a4 2.0 tdi navigacija slo 2009 13.890 1.last., odučen kov. siva bmw 318 d touring luxe nävi usnje 2011 15.990 vsa oprema, odučen kov. siva bmw 320 d x-drive 4x4 karavan 2011 15.990 1. last., 0dučen kov. črna bmw 320d touring 2010 12.990 1.last., odučen k0v.br0nza citroen 04 grand picass01.6 hdi 2011 10.490 1.iast, vsa oprema več barv citroen c5t0urer1.6 diesel hdi 2011 10.390 1.last., top oprema več barv citroen xsara picasso 55.000km 2008 5.990 odučen, malo km kov. rdeča fordcmaxtdci diesel 2010 8.990 1.1ast, klima kov. srebrna ford c-max 1.6 diesel tdci 2006 5.490 odučen, avt. kuma več barv ford c-max1.6 diesel tdci nov model 2011 10.490 1.iast, odučen kov. srebrna opelastra gtc coupe 2010 8.490 1.last., slo kov. črna opel insignia sportstourer 2.0 cdr 2011 12.990 1.last., top oprema več barv renault laguna 1.5 dci umo 2010 9.290 1. last., odlična kov. srebrna toyota corolla verso na pun sl0 2005 4.990 odučna kov. siva vw lup01.2 tdi 1999 1.490 2. last., avtom. kov. srebrna Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 22.08. 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:25 Kuhinjica,pon. 9:50 Evropa moja dežela: Raziskovalec, pon. lol35 Infin kanal™"ika' P°n' 10:55 Glasbena 8 (tuja), 30. oddaja, pon. 11:30 Modra, non. " " Resi IV Ormož 13:00 liriS kanal 12:00 Reji 13:00 Ilira M 16:30 Kuhinjica^^^^^l 17:10 Ptujske odrske deske, pon. 18:10 Motoscena, 29. oddaja, pon. 18:30 To bo moj pokli&Voznlk, pon. 19:00 Hodim, torej sem: Vinogradniška..., pon. 19:15 Film Campus 2014:Lunin pohod, ponv 19:25 Glasbena 8 (slo.), 30. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon.^HH 20:55 Poletni utrip Ptuja: Aleš Sterer, pon. 21:35 Motoscena, 29. oddaja, pon. 21:55 Ren TV Gorišnica, pon. 22:50 Info kanal 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. _ 0:15 Poletni utrip Ptuja: Aleš Steger, pon. 0:50 Film Camnus: Babica, pon. 1:00 Glasbena 8 (slo.), 30. oddaja, pon. 1:30 Zemlja in mi, 27. oddaja, pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Mura Drava TV, 4. oddaja, pon. 2:50 Film Campus: El kurento, pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Prekmurska gibanica, pon. 4:00 Resi TV Ormož, pon. 5:00 liil! kanal 6:00 Ptujska kronika, pon. 6:35 Kuhinjica 6:55 Hodim, torej sem: Pot 4 slapov, pon. 7:10 Info kanal 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Cista umetnost. 34. oddaja, pon. 8:55 Film Campus2014: Čakanje na vlak, pon. 9:00 Pregled tedna, pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja), 30. oddaja, pon. !0:00 Ptujska kronika, pon. !0:20 Ptujske odrske deske, pon. 20:55 Poletni utrip Ptuja: Art Ptuj 2014II, pon. .... ■ .i-i-.i_____«—■ SHEMA PeTV 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal Nji... 24.01 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 10:15 Kimavcevi večeri 2011, pon. 11:45 Grajske igre 2014, non. 10:55 Glasbena 8 (tuja), 30. oddaja, pon. 11:30 Info kanal 12:30 Mura Raba TV2.4. oddaja, pon. 13:00 Zemlja in mi; 26. oddaja, pon. 13:35 Info kanal 14:00 Gostilna »Pri Francet«, 93. oddaja 15:00 Info kanal 16:30 Kuhinjica 17:35 Info.kanal H Poldrav^lilMaja, pon 18:50 Film Campus: Jaz in ti, pon. 19:00 Pregled tedna, pon. 19:20 Hodim, torej sem: Pot v Gazice, pon. 19:30 Glasbena 8 (slo), 30. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, jpon. 20:20 Cista umetnost. 34. oddaja, pon. 20:40 Športno. 25. oddaia, pon. 21:05 Koncert kvarteta Slovena, pon. 22:05 Info kanal Ponedeljek 25.08. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 10:05 Info kanal 11:00 Glasbena 8 (slo), 30. oddaja, pon. 11:30 Modra, pon 12:15 Info kanal 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica 17:00 To bo moj poklic: Vzgojitelj..., pon. 17:30 Pregled tedna, pon. 17:50 Povabilo na kavo: Tomaž Pivec, pon. 18:30 Zeleno, pon 18:50 Športno, 25. oddaja, pon. 19:15 Film Campus 2014: Pokopališče, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 30. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mura Drava TV, 5. oddaja 20:5012. Poli maraton, pon. 21:05 Motoscena, 29. oddaia, pon. 21:25 Kimavčevi večeri 2013, pon. 22:20 Infn kanal Prodamo ali damo vjg[e^| Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 CT OMiklavž o.t ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZ/L UGODNA FINANCIRANJA, LEAS/NGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA AUDI A3 TDIDPF AMBITIONS-TRONIC 2011 13.280,00 KOV. SIVA AUDI M AVANT 1.9 TDI AMBITION NÄVI 2004 5.280,00 KOV. ČRNA AUDI A6 AVANT 2.0 TDIEDPF 2010 15.780,00 KOV. ČRNA BMW SERUA 1:116D 2010 10.790,00 KOV. ČRNA CITROEN C41.6 HDI TENDANCE 2011 9.280,00 KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDIB 2011 10.350,00 KOV. SIVA FIAT 5001.28V POP 2012 8.500,00 BELA FIAT BRAVO 2.0 MULTIJET SPORT 2011 8.780,00 KOV. B0RD0 RDEČA FORD FIESTA TREND 1.2516V 2012 8.550,00 KOV. SREBRNA MERCEDES-BENZ ML RAZR. ML 320 CDI AVT. 2007 16.980,00 KOV. ČRNA OPEL CORSA C0SM01.3 CDTIEC0FLEX 2001 7.290,00 KOV. SREBRNA OPEL MERIVA 1.3 CDTI ECOFLEX ENJOY 2012 10.580,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 508 SW 1.6 E-HDI FAP ACTIVE AVT. 2012 12.980,00 BELA RENAULT CU01.5 DCI EXPRESSION 2010 5.690,00 BELA RENAULT MEGANE BERLINE 1.5 DCI 2010 6.980,00 BELA SKODA OCTAVIA COMB11.6 CR TDI 2011 10.980,00 ČRNA VW PASSAT VAR. 4M0T. 1.9 TDI TLINE 2004 4.980,00 KOV. SIVA ODKUP VOZIL V ENI URI Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI00 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva PEUGEOT 2071.416V BREAKTRENDY 2008 5.790,00 € PRVI LAST. KOV. MODRA RENAULT GRAND ESPACE 3.0 DCI INITIALE PARIS 2007 6.450,00 € SERV. KNJIGA KOV.CRNA BMW 3201 COUPE 2008 12.490,00« PRVI LAST. KOV. MODRA RENAULT CLI01.216V ELAN 2008 5.500,00« PRVI LAST. KOV. RDEČA RENAULT CLI01.216V EXTREME 2005 2.990,00« KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 206 2.0 HDI SW QJIKSIVER 2005 2.990,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA OPELASTRA 1.616V AVT. COSMO 2010 9.150,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT SCENIC 13 DCI DYNAMIQUE 2010 7.990,00« NÄVI. KOV. SIVA MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE 2003 8.800,00« USNJE KOV. SREBRNA CITROEN C41.616V VTR 2006 3.990,00« SERV. KNJIGA KOV.CRNA SMART FORTWO COUPE PURE 2002 1.950,00« SERV. KNJIGA RDEČA CHEVROLET AVE01.2 DIRECT 2006 2.980,00« KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.4 X-DESIGN 2005 2390,00« KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT GRAND SCENIC 1 .S DCI AUTHENTIQUE 2004 3.700,00« PRVI LAST. KOV. B0RD0 PEUGEOT 307 2.0 DYNAMIQUE CC 2005 4.990,00« PRVI LAST. KOV. MODRA VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDITRENDLINE 2008 550,00« PRVI LAST. KOV. B0RD0 FORD FIESTA1.3 8V AMBIENTE 2004 2300,00« KLIMA KOV. OLIVNA VOLVO C70 2.4 D5 AVT SUMMUM 2007 14300,00« SERV. KNJIGA K0V.SV.M0DRA PEUGEOT 3071.6 16V BREAK 2002 2390,00« KLIMA KOV. SREBRNA FORD F0CUS C-MAX 1 .S TDCITREND 2005 5.250,00« SERV. KNJIGA KOV. T. MODRA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Poletna oddaja V oddaji Za male in velike na Radiu Ptuj bomo vsak teden iskali zaklad na različnih prizoriščih! Otroci, ki bi se skupaj z Manjo, Matejo In starši odpravili na razburljiv lov za zakladom, polnim zanimivih nagrad, se prijavite na radioptuj@radio-tednik.si s pripisom otroška oddaja! RADIOPTUJ . 89,8-98,e-ICH3 7 www.radio-ptuj.si v Štajmka budilka, ŠTAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com petek • 22. avgusta 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE VUZEM,,, Prerad 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. Karl Horvat, s. p., nudi s l i ko -pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelava toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažni gradbeni sistemi, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. Servis TV, LCD, plazma, električni aparati, gospodinjski aparti (odvoz-dostava). Servis, zagon, nastavitev peletnih gorilnikov. Prodaja peletov, dostava. Ljubo Jurič, s. p. Borovci 56, Markovci. Gsm 041 631 571. POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929, www.tlakovanje-ploj.si NAJEM KOMBIJA RENAULT TRAFIC 8+1, podaljšan in STREŠNI NOSILCI ZA VSE TIPE VOZIL. Lideva, Dejan Šlamberger s.p. 030 922 282. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. S svojim smehom vsakogar osrečiti si znal in delček sebe pustil si v nas. V SPOMIN Marjanu Selinšku IZ CIRIL-METODOVEGA DREVOREDA 19 Minilo je pet let, odkar si nas zapustil. Z nami ostajaš v trajnem spominu. Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo in prižgano svečo. Tvoji najdražji KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. UGODNO prodam tri mesece staro teličko lisaste pasme. Tel. 070 326 865. Zugman, Sp. Korena 35. PRODAM odojke v teži od 25 do 30 kg, linija 44, mesni tip, cena 2,60 €/ kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766. PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Gorišnica 97, tel. 051 245 811. KUPIM traktor Deutz, lahko Zetor, IMT, Urosus, Štore ali Univerzal. Tel. 031 851 485. PRODAM zajčnik. Inf. na tel. 040 204 023. PRODAM mešano belo vino. Telefon 041 557 174. UGODNO prodam drva. Telefon 051 237 976. PRODAM več jagenjčkov, telefon 041 842 206. PRODAM puhalnik na kolescih, ugodno. Telefon 755 86 81. PRODAM rdečo in rumeno papriko. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Telefon 769 2691. NEPREMIČNINE PRODAM 1,5- in 2-sobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 647 745. PRODAM vinograd z vikendom blizu gradu Borl, telefon 041 764 454. Vse bo zaspalo, mi smo odšli, a kraj moj domač še vedno stoji! Moja hiša zdaj je tesna, temna jamica. Pozdravlja me le zvon iz zvonika, ki milo kliče. Le mirno, mirno spi; saj za kratek čas se snideš z domačimi! V SPOMIN 24. avgusta mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil Anton Petek IZ CVETKOVCEV 44 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi tvoji Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in večni spomin nate. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta Ivana Tacingerja IZ MEDVEDCEV 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in izrekli sožalje. Iskrena hvala DU Majšperk, sindikatu Taluma in sodelavcem, Društvu kmečkih žena Majšperk, g. župniku, govornici in podjetju Mir. Žalujoči: njegovi najdražji PRODAM bivalni vikend (elektrika, voda, asfalt) s 500 trsi vinograda v Podgorcih. Tel. 041 439473 BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. PRODAM kmetijsko zemljišče -gozd v k. o. Kukava v izmeri 14.618 m2 in k. o. Hlaponci v izmeri 9.319 m2, cena po dogovoru. Tel. 02 745 69 61, po 16. uri. GMS 041 908 203. PRODAM hišo v Cirkulanah 62 za 55 000 € (voda, elektrika). Tel. 02 761 91 18. DOM-STANOVANJE V NAJEM damo garsonjero na Ptuju. Inf. na tel. 041 519 251. OKVIR IŠČEMO delavce za redno zaposlitev: kovinar in pomočnik monterja. Delo bo potekalo v tujini, natančneje Avstrija - Gradec. Za več informacij pokličite Roberta na tel. št. 031 859 170, I.A.S., d. o. o., Sp. Hajdina 7, 2288 Hajdina. V livadah hladnih bom ostal, v jesenskih travah spal, ostal bom sam, v travi cvet od slan ožgan. (Danilo Muršec) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dedka, tasta in strica Lovrenca Šalamuna 5. 8. 1926-14. 8. 2014 IZ BIŠA 61, TRNOVSKA VAS se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče in cvetje, za vsak stisk roke in besede tolažbe v teh težkih trenutkih. Misel na to, kako ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, je neprecenljiva. Žena Frančiška, sinova Milan in Zmago z družinama RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 57/08 in 87/11), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11), Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Ur. list RS, št. 127/04 in 75/05) Občina Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava, objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Upravičencem bodo oddana v najem vsa prosta neprofitna stanovanja, ki so v lasti razpisovalca, za nedoločen čas, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste, izdelane na osnovi tega razpisa, izpraznjena ali na novo pridobljena. Oblikovani bosta prednostni listi A in B: lista A za prosilce, ki so na določila 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) glede na dohodek oproščeni plačati varščino in lastno udeležbo, in lista B za prosilce, ki so na določila 9. člena pravilnika iz predhodne alineje glede na dohodek zavezani plačati varščino in lastno udeležbo. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Dornava ter tam tudi prebivajo. Upravičenci so tudi ženske z otroki, ki so žrtve družinskega nasilja, ki prebivajo na začasnem bivališču. 3. RAZPISNI POSTOPEK Prošnjo za stanovanje morajo interesenti dvigniti in vložiti na sedežu Občine Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava, v času uradnih ur. Prošnje z dokazili se vložijo najkasneje do 19. 9. 2014. Dornava, 14. 8. 2014 OBČINA DORNAVA Rajko Janžekovič, župan Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice Marije Znidar IZ GEREČJE VASI 66 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala naddekanu Marijanu Feslu za opravljen obred in sveto mašo. Hvala zborovodju Petru in pevcem za odpete pesmi. Hvala pogrebnemu podjetju Mir in govornici za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki vas nismo posebej imenovali in ste s svojo pomočjo, besedo tolažbe in stiskom roke sočustvovali, kakor tudi vsem, ki ste se prišli od nje poslovit in jo pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: mož Stanko, hčerka Marjana, vnuka Miro in Andrej z družinama ter pravnuki Alen, Luka in Mitja 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 140. let PGD Lenari 11:40 Utrip iz Ormoža 12:40 Polka in Majolka 13:40 Ujemi sanje 18:00 Slavnostna seja PGD Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja I PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Tržeč - Postavitev križa 13:00 Karneval Srbija - Leskova c 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Destrnlk-Srečanje ljudskih pevcev 18:30 Slavnostna seja PGD Lenart 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil, 2. del 21:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 08:00 Žetev v Prvencih 10:00 Slavnostna seja PGD Lenart 11:30 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 18:00 Markovci - Oddaje iz preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKI_____ 20:00 Vaške Igre v Bukovcih 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@slptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Igra: Dobrodošla Miss Agata 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 18:00 Tržeč - Postavitev križa 20:00 Vaške igre v Bukovcih 21:00 Žetev v Prvencih 23:00 Video strani ASFALTIRANJE CEST, Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net Ormož • Kmetijska zadruga gre v stečaj Mešetarjenje z delnicami je pokopalo zadrugo Črni scenarij, ki se je napovedoval, se je žal uresničil. Prisilna poravnava v Kmetijski zadrugi (KZ) Ormož ni uspela, zato je upraviteljica Lucija Klampfer vložila ugovor na vodenje postopka prisilne poravnave, kar pomeni, da se je začel stečajni postopek. »Ugovor je bil vložen zaradi dejstva, da dolžnik predlaganega Načrta finančnega prestrukturiranja ne bo mogel realizirati. Sam postopek prisilne poravnave pa je poslovodstvo zadruge začelo zaradi insolventnosti zadruge, ki je nastopila zaradi visokih bremen iz preteklosti ter neplačila grozdja P&F Jeruzalem. Za uspeh prisilne poravnave je ena izmed potrebnih predpostavk realizacija Načrta finančnega prestrukturiranja, ki ga predloži poslovodstvo družbe. Ker je bilo med trajanjem postopka prisilne poravnave jasno, da načrt ne bo realiziran ne iz vidika tekočega poslovanja, ne glede reguliranja dolžniško upniških razmerij z ločitvenim upnikom, sem upraviteljica vložila ugovor na vodenje prisilne poravnave in podala predlog za začetek stečajnega postopka,« nam je sporočila Klampferjeva, ki je tudi stečajna upraviteljica. Trgovine v najem najboljšemu ponudniku Od Klampferjeve smo še izvedeli, da so upniki v prisilni poravnavi skupaj prijavili navadne in prednostne terjatve v znesku okoli 860.000 evrov ter zavarovane terjatve v znesku okoli 2,2 milijona evrov. Stečajna upraviteljica je že tudi štirim zaposlenim, ki so sedaj še ostali v KZ Ormož, vročila odpovedi delovnega razmerja. V stečajno maso bodo seveda vključene vse nepremičnine KZ Ormož (upravna stavba, trgovine, sušilnice ...), KZ Ptuj, ki ima sedaj v najemu trgovine KZ Ormož, pa bo imela prilo- Foto: Miha Soštarič Vrata v poslovne prostore Kmetijske zadruge Ormož do nadaljnjega ostajajo zaprta. žnost tudi v prihodnje upravljati s trgovinami po najemni pogodbi. »Zaradi povečevanja stečajne mase se bo vse premoženje zadruge tudi v stečajnem postopku oddajalo v najem najboljšemu ponudniku, če bo k temu soglasje podalo sodišče,« je obrazložila Klam-pferjeva. Težave so se začele pred sedmimi leti Kmetijska zadruga Ormož je bila ustanovljena leta 1992, njene težave pa so se začele leta 2007, ko je najela 1,54 milijona evrov posojila za nakup delnic podjetja Jeruzalem VVS, predhodnika družbe P&F Jeruzalem Ormož. Ker posojila niso vračali, so ga morali leta 2012 reprogramirati na 15-letno odplačevanje. Deželna banka Slovenije je s 94 tisoč evrov kratkoročnega posojila, 1,32 milijona dolgoročnega in unovčeno bančno garancijo za 716.000 evrov največji upnik. Po pridobljenih izračunih je stečajna masa zadruge vredna 3,8 milijona evrov. Delnice Košakov so ovrednotene na 202.000 evrov, Pomurskih mlekarn na 180.000 in Deželne banke Slovenije na 394.000 evrov. Pripojitev s Ptujčani ni uspela KZ Ormož je bila v prisilni poravnavi od 8. aprila letos. Znašla se je v likvidnostnih težavah, kot je pred kratkim za Štajerski tednik povedal sedaj že bivši direktor KZ Ormož Franc Kociper, pa je bil eden od vzrokov za nastalo stanje neplačevanje grozdja družbe P&F Jeruzalem Ormož. Vinogradnikom je zadruga dala za pol milijona evrov reprodukcijskega materiala, od vinske kleti pa denarja za grozdje ni dobila. »Verjeli smo, da bodo plačila prišla, vemo pa, da se ta plačila do februarja letos niso zgodila. Zato smo se znašli v taki situaciji, da nismo mogli več plačevati dobaviteljev, ki so nam pričeli groziti z izvršbami, blokado računa. Nekateri so se že začeli povezovati z željo, da bi zadrugo pahnili v stečaj,« je takrat dejal Kociper, ki je verjel, da se zadruga lahko »pobere« skozi postopke prisilne poravnave. Vendar se ni izšlo po njegovih željah. Kociper, potem ko je bil za KZ Ormož uveden stečaj, ne želi govoriti o vzrokih za stečaj, verjetno pa so bila pričakovanja glede povezovanja s ptujsko zadrugo prevelika. Ptujčani so sicer od KZ Ormož prevzeli enajst trgovin in okrog 30 delavcev, do tesnejšega sodelovanja z Ormožani pa ni prišlo. Več v torkovem Štajerskem tedniku. Miha Šoštarič Benedikt • Zgorelo gospodarsko poslopje Živino uspeli rešiti, kmetijske mehanizacije ne V ponedeljek je nekaj minut čez tretjo uro zjutraj zagorelo gospodarsko poslopje v naselju Ihova v občini Benedikt. Kot so pojasnili s PGD Benedikt, je vzrok požara samovžig sena na podstrešju gospodarskega poslopja nad hlevom za govedo. Živino je sicer gasilcem uspelo pravočasno rešiti. Ognjeni zublji pa so popolnoma uničili celoten objekt in kmetijsko mehanizacijo. Po nestrokovnih ocenah naj bi materialna škoda znašala 60.000-70.000 evrov. »Ob prihodu je bil celoten gospodarski objekt, v velikosti 450 m2, v ognju. Takoj smo začeli reševati živino, ki je lastnikom še ni uspelo spraviti iz gospodarskega objekta,« je pojasnil podpoveljnik PGD Benedikt Gregor Jančič. Gasilcem je iz gorečega objekta uspelo rešiti vseh 35 svinj, dva konja, eno tele in eno kravo. V požaru je bilo popolnoma uničeno gospodarsko poslopje, zgorela je tudi kmetijska mehanizacija - nakla-dalka, trosilnik, puhalnik za seno ter manjši kmetijski pripomočki in orodja. Po ugotovitvah policistov je do požara prišlo zaradi samovžiga sena na podstrešju gospodarskega poslopja. Med gašenjem se je poškodoval gasilec Pri gašenju požara je sodelovalo 14 gasilskih vozil in 61 gasilcev iz šestih gasilskih društev, in sicer PGD Benedikt, PGD Lenart, PGD Sv. Ana, PGD Sv. Trojica, PGD Gornja Radgona in PGD Sv. Jurij. Med gašenjem se je poškodoval en gasilec. Zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom pa sta bili v zdravstveno oskrbo predani še dve osebi. »Težav, razen s pomanjkanjem prostora ob objektu in ozko dovozno cesto, nismo imeli,« je še povedal podpoveljnik Jančič. Monika Levanič Foto: PGD Benedikt Ognjeni zublji so v celoti uničili gospodarsko poslopje in kmetijsko mehanizacijo. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO ¿\/iI 'ORS, , Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO 4nevn« kcfil« pomaranča, ob «I ra vi 3 a, pttj lcSS^clato 4,90 € S S l€ Napoved vremena za Slovenijo Strd za potice popijejo Jerneja meglice. 12/21 vsak delovnik od 11. do 15. ure Danes bo ob morju delno jasno in povečini suho. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bodo manjše, krajevne padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem do 27 stopinj C. Obeti V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bo deževalo, predvsem v zahodni in južni Sloveniji bodo tudi nevihte. V nedeljo dopoldne bo dež povsod ponehal, popoldne se bo delno zjasnilo. Hladno bo, na Primorskem bo zapihala burja.