■PiMždna plačana v gotovini.
• ■»■»v. ■	,1»»mwn	MT	1	—»——Mi—Twaww—i
1ZHAIA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Lttia posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgrovlrto, industrijo irt obrt.
$*edni5tvc in uprovniStvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
Dopisi sc ne vračajo. — St. pri Čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Liubijan-i.
IZTO Vil.	Telefon	štev,	552_____________LJUBLJANA,	dne	16.	avgusta	1924.	Telefon	štev.	552	ŠTEV.	97.
Otvoritev IV. Ljubljanskega velesejma-
Včeraj je bil svečano otvorjen četrti Ljubljanski velesejm. Ob navzočnosti najodličnejših gostov, zastopnikov inozemskih držav, državnih oblastev ter predstavnika naših gospodarskih in kulturnih korporacij in organizacij je predsednik velesejma g. Fran Bonač otvoril slavlje s sledečim pozdravnim govorom:
Čast mi je, da Vas morem, velecenjena gospoda, v imenu predsedstva glavnega odbora Ljubljanskega velesejma kar naprisrčneje pozdraviti ob otvoritvi IV. našega sejma.
Predvsem naj mi bo dovoljeno poudariti, kako veliko vzpodbudo pri našem delu nam je dala vest, da je blagovolilo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander (klici: Živijo kralj!) tudi letos prevzeti pokroviteljstvo nad našo prireditvijo. Iz srca, polnega hvaležnosti si dovoljujem dati duška svoji radosti in navdušenosti z vzklikom: Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander: Živijo! (navdušeni živijo-klici so tedaj zadoneli, godba pa je zaigrala narodno himno.)
Leto izza zadnjega sejma je minulo v znamenju težke gospodarske krize. Pomanjkanje denarja, neznosno drag kredit in nepovoljne železniške in carinske prilike so grozile zadati krut udarec zlasti naši obrti in naši, deloma še v razvoju se nahajajoči industriji. Prestala pa je, kakor pokaže letošnji semenj, preizkušnjo nad vse casino. Tako smemo upravičeno zreti z najboljšimi nadami v bodočnost. Kar je bilo slabega, lahkomiselno Jundiranega na kredit, in kar ni bilo deležno strokovnjaškega vodstva, odpada, kar pa je ostalo, se vendar še razvija in napreduje.
Pomagati industriji, obrti in trgovini v mračnih dnevih splošne stagnacije, je ena najvažnejših nalog naše gospodarske politike. Med faktorji pa, ki so poklicani, da sodelujejo pri tej reševalni akciji, je brez dvoma važen fahtor naš velesejem. Živo nam je še v spominu, kako poživljajoče je vplival prvi Ljubljanski velesejem na celokupno našo industrijsko obrt in trgovino, ki se je imela boriti takrat s podobnimi težavami kot danes. Želim, da bi tudi letošnja naša prireditev izpolnila vse želje in nade, ki jih stavijo vanjo razstavljale!, in pomagala ublažiti posledice gospodarske krize. Prvotni namen velesejma je bil, kakor znano, dati pridobitvenim krogom spričo velikih povojnih sprememb v medsebojnih ' političnih in gospodarskih odnošajih, sigurno orijentacijo, utrditi stare kupčijske zveze, ustvariti nove ter organizirati izmenjavo produktivnih izdelkov med posameznimi deli nove države. Ti cilji so več ali manj doseženi. Nadaljni, dejal bi, trajni pomen velesejma pa obstaja v tem,, da ublažuje gospodarske krize in da po eni strani vrši propagando za nase produkte, odnosno manifestira naso industrijsko moč, na drugi strani pa nazorno predočuje našemu podjetniku nove uspehe in pridobitve inozemske industrije in obrti. Zlasti važna je, kakor sem že omenil, letos prva naloga, in če ji bo velesejem v polni meri kos, si bo stekel nevenlji-vih zaslug za učvrščenje našega gospodarskega položaja.
Danes je že vsepovsod prodrla zavest, da tudi v naši takozvani agrarni državi industrija ni več vir zaslužka drugega reda. Cim več potrebščin' bo proizvajala domača obrt in industrija, tem boljša bo trgovska bilanca, tem
boljše valutne razmere, tem večje narodno blagostanje. Vsaka akcija za povzdigo industrije in obrti je eno najuspešnejših zdravil, eno najboljših sredstev za pobijanje draginje, izboljšanje valute. Četudi pa so industrija, obrt in trgovina navezane v prvi vrsti na samopomoč, same nase, na lastno inicijativnost, energijo in sposobnost, pa smemo vendar upravičeno zahtevati, da tudi država s svojim delovanjem pri vsaki priliki pospešuje in vsestransko podpira gospodarske težnje. Ako naj ob tej priliki izrazim kakšne želje gospodarskih krogov, naj bo ta, da bi bilo carinsko vprašanje, ki je za vsako državo bistvenega pomena, skoro ugodno rešeno ter da bi se likvidirali naši deloma previsoki železniški prevozni tarifi. Notorično je, da omogočijo tuji industriji uspešno konkurenco v prvi vrsti izdatno cenejše vozne ceste, ki vodijo v osrčje naše države. Kar se-tiče izmenjave blaga in surovin, je osobito industrijsko najbolj razvita Slovenija zbog svoje oddaljenosti od južnovzhodnih tržišč, navezana na železniški promet, zelo prizadeta. Vsem tem težkočam bi mogla priti v okom modra, uvidevna, smotrena tarifna in trgovska politika. Ako bodo delovali odločilni faktorji na ta način roko v roki z gospodarskimi krogi, nam je zasigurana najlepša bodočnost v naši ljubljeni državi. Zato nas tembolj veseli, ko vidimo veliko zanimanje odločilnih vladnih činiteljev za naš Velesejem. Vaša prisotnost, spoštovana gospoda, nam je porok, da bodo naše želje in težnje našle polno umevanje.
Nato je g. predsednik Bonač pozdravil ministra saobračaja g. Sušnika, ki je prispel v Ljubljano, da otvori velesejem v imenu vlade, vel. župana g. dr. Baltiča, zastopnika mariborske oblasti glavarja g. dr. Ipavica, generala Kalafatoviča, načelnika ministrstva trgovine g. dr. Todoroviča, inozemske zastopnike med njimi g. ministra Šeba, odposlance praškega sejma dr. Taneka in dr. Mežeka, čast. predsednika zagrebške trgovske in obrtniške Šandora Aleksandra, komisarja mesta Ljubljane g. dr. Periča, mariborskega župana g. Grčarja, načelnika oddelka ministrstva trgovine in industrije dr. Marna.
Od ljubljanske trgovske zbornice so bili poleg tajništva navzoči predsednik g. Knez, podpredsednik g. Ogrin ter člani R. Stermecki, Petovar, Lenarčič i. dr. Nadalje je g. predsednik izvajal:
»Vpoštevajoč veliki gospodarski pomen naše prireditve nam je šla kot vsako leto tudi letos na roko direkcija drž. žel., vsled česar izrekam njenim tu navzočim zastopnikom obenem z iskrenim pozdravom svojo osebno zahvalo.
Naša prireditev je pa bila deležna največjih simpatij in pozornosti zlasti od strani našega vrlega novinarstva, za kar bodi izrečena njenim reprezentantom najiskrenejša zahvala.
Zahvaljujem se s tega mesta posebno še našemu vrlemu delavstvu, ki je s svojim trudom in znojem vzajemno s podjetniki ustvarilo proizvode, ki si jih bomo ogledali danes na razstavi. Naj bi pogled na skupne uspehe jačil zavest solidarnosti delodajalca in naj bi pripomogel, da se oodo energije obeh Činiteljev uporabljale vedno samo za produkivne in kulturne svrhe.
Predno pridemo h končnemu aktu
slavnostne otvoritve, dovoljujem si še pripomniti da dajejo napram prejšnjim sejmom letošnjemu sejmu svoj lasten znak ter izpolnjujejo po njem podano sliko splošnega gospodarstva in kulture, posebne razstave, zvezane s sejmom. Te so: razstava, nazvana Priroda Slovenije«, ki obstoja iz lovske, planinske in ribarske razstave ter oddelka za tujski promet, dalje higijenska razstava, ki jo priredi Zdravstveni oddelek v Ljubljani in razstava plemenskih konj, ki se vrši 24. avgusta.
Posebna radost pa mi je, da imamo priliko občudovati ob našem sejmu umetnost bratskega nam češkega naroda v razstavi, ki jo ob našem sodelovanju priredi Umetniška galerija v Ljubljani in ki obsega dela češkega umetnostnega društva Manes v Pragi. Otvoritev te razstave v Jakopičevem paviljonu se vrši danes ob pol 1. uri.
Pozdravljajoč ponovno najprisrčne-je vse navzoče, čast mi je sedaj pro-
Puškarna v Kranju.
Puškama se je ustanovila na zadružni podlagi pred štirimi leti in se je zadnji čas uredila kot najmodernejša tovarna orožja. V svojem obratu zaposluje 60 delavcev večinoma strokovnjakov-puškar-jev Slovencev iz Koroške in Čehov. Za izučitev domačih delavcev zaposluje zadostno število vajencev. Izdeluje lovske puške vseh modernih sistemov in je tako v ceni kot kvaliteti z inozemskimi izdelki konkurenčna. Njena produkcija zadostuje za tuzemstvo in eksportira svoje izdelke tudi Č. S. R. Poleg pušk izdeluje tudi samokrese in točne malo-kaliberske strelne puške. Industrija je velike važnosti za naše lovstvo, samoobrambo in šport. Omenjamo tudi, da posluje že tri leta v Kranju Državna strokovna šola za puškarstvo, katera izučuje lepo število učencev za to stroko. Izučeni bodo tudi najboljši državni puškarski mojstri, kar je za našo armado največje važnosti. Vendar je bojazen, da se šola letošnje leto zapre, in to vsled malenkostnih plač, katere dobivajo strokovni učitelji. Pozivamo merodajne faktorje, da se za to šolo kar največ zavzamejo.
Svečarna J. Kopač & Co. v Ljubljani.
Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1890. s sedežem v Gorici, kjer je izdelovalo največ voščene cerkvene sveče, katere so vsled svoje izborne kakovosti polagoma izpodrinile izdelke raznih italijanskih in nemških tvrdk ne samo na Primorskem, temveč tudi v pokrajinah, ki tvorijo danes našo državo. Njeni izdelki so bili opetovano na razstavah v raznih mestih Evrope odlikovani.
Vsled vojnih dogodkov je bilo podjetje preneseno leta 1916. v Ljubljano, kjer je lastnik g. Jernej Kopač pričel v manjšem obesgu obratovati. Polagoma si je isti svoje podjetje razširil ter s 1. januarjem 1921 ustanovil svečarsko družbo, katera obratuje kot odprta trgovska družba pod naslovom Svečama J. Kopač in drug. Le-ta je podjetje polagoma razširila in izpopolnila tako, da zavzema danes med svečarnami naše države .toliko glede altamih, kakor tudi glede vsakojakih namiznih sveč iz ste-arina, iz raznih kompozicij ter najce-nejših parafinskih sveč zelo važno mesto.
Podjetje zaposluje v svojem obratu okoli 40 delavcev in delavk, katero število se v nesezonskih mesecih, t j. od
siti g. ministra trgovine, da blagovoli otvoriti sejem.
Minister g. Sušnik je nato kot zastopnik vlade poudarjal, da so bile dosedaj glavne ovire uspešnemu razvoju naše obrti, trgovine in industrije slabo urejene prometne razmere, katerim se je pridružila še skrajno neugodna carinska tarifa. Sedanja vlada bo poskrbela, da bo v narodu pro-cvitalo blagostanje in da se bo gospodarsko življenje lepo razvijalo.
Nato se je vršil oficielni ogled velesejma, ki je napravil na vse navzoče zastopnike najlepši utis. Slišalo se je I zelo laskave pohvale glede razstav-. ! 1 jenih izdelkov domače podjetnosti, j kakor tudi pohvale upravi, ki je znala to institucijo povzdigniti do take višine.
Ob 12. uri je bil velesejem dostopen tudi občinstvu. V kratkem časii je na sejmišču mrgolelo obiskovalcev. Že prvi dan kaže, da je tako moralni, kakor tudi gmotni uspeh velesejma zagotovljen.
januarja do konca julija vsakega leta zniža na polovico. Izdelki podjetja ,so kvalitativno in kvantitativno na višini, vsled česar se isti z lahkoto razpečavajo, posebno še, ker je podjetje skrajno solidno in se zadovoljuje z najmanjšim profitom. Vodstvo podjetja stremi za tem, da leto za letom zvišuje produkcijo, da na ta način zmanjšuje obratne stroške ter konsekventno temu tudi cene svojim proizvodom, da zamore uspešno konkurirati ostalini svečarnam širom Jugoslavije, ki so bližnji glavnim konzumnim krajem za sveče. Vsled nadpro-dukcije v svečarskih proizvodih se bije med svečarnami hud konkurenčni boj, ki se od leta do leta poojstruje, pri čemur so svečarne, ki se nalmjajo ob periferiji države, vsled visokih železniških voznin na slabšem. Med te spadajo v prvi vrsti ljubljanske svečarne.
Tvrdka izvaža manjše količine voščenih oltarnih sveč ter stolnih stearinskih v Italijo in Solun, ni se ji ja posrečilo izvažati navadnih namiznih sveč v inozemstvo, ker so surovine, ki prihajajo iz inozemstva v našo državo, obtežene z raznimi anticipatnimi dajatvami državi, kakor državna trošarina, visoka voznina po naših železnicah toliko za surovine, kolikor tudi za izdelke, dalje visoke uvozne carine za razne surovine, ki se v poslednjem času pobirajo in za katerih povrnitev v slučaju izvoza proizvodov ni še nič preskrbljenega.
Pri popolni izrabi svoje kapacitete bi zamogla tovarna izdelati letno okoli 140 vagonov sveč, s katerimi bi lahko sama pokrila nad polovico konzuma naše države, medtem ko znaša sedanja produkcija jedva četrti del označene kapacitet-ne količine.
Kolinska tovarna za kavine primesi
ima na IV. Ljubljanskem velesejmu pri glavnem vhodu na desno prvi, lastni, lepo urejeni paviljon štev. L B 612, v katerem so izloženi prvovrstni domači izdelki. V istem paviljonu se kuha za po-skušnjo črna in bela kava pod režijsko ceno. Vsakemu se torej nudi priložnost, prepričati se na licu mesta o izborni kakovosti kojinske kave. — Tovarna tega podjetja je moderno urejena, ima parni pogon s 170 konjskimi silami in kapaciteto 180 vagonov letno. Izdeluje razne vrste kavnih primesi in sicer samo najboljše kakovosti, ter zasluži vsled tega kot domače podjetje vsestranske podpore.
Naši razstavljalci.
Josip Podbregar, višji revident drž. žel. v p.
Železniške blagovne tarife s posebnim ozirom na našo
trgovino in industrijo.	(Nadaljevanje.)
I.
Tarilna politika predvojnih držav.
Kakor je že iz uvoda razvidno, so predvojne srednjeevropske države skušale kolikor mogoče monopolizirati železniške transporte, vplivati na železniške tarife in tako izvajati zdravo tarifno politiko, ki je donašala državi iz naslova prevoznih pristojbin sicer malenkostne dobičke, ki pa je tako trgovino in industrijo znatno ojačila in je vsled tega imela država iz naslova davkov znatne dohodke, kateri so ne samo krili morebitni izpad iz naslova prevoznih dohodkov, nego so pomenjali za državo glavni vir prejemkov, ker je bila trgovina kakor tudi industrija vsled pametne in preračunane tarifne politike visoko aktivna.
Tako je n. pr. bivša Avstrija vsled svoje pametne tarifne politike povzdignila svoj eksport in import preko Trsta (Pulja in Rovigna), kakor tudi preko Reke do take višine, da je mogla tarifarno konkurirati s Hamburgom, Bremenom in drugimi severnimi lukami.
Tako so bile sestavljene posebne tarife za vse prejšnje kronovine avstrijske in ogrske, kakor tudi za inozemstvo, tako n. pr. za Švico, Rusijo, Nemčijo (južni deli) itd. Še celo Berlin je imel direktne tarife s Trstom, tako, da je celo v relaciji Berlin lahko Trst konkuriral s Hamburgom itd.
Trst je imel celo vrsto (preko sto) blagovnih tarif (Artikeltarife) za najrazličnejše blago tako za izvoz (predmeti iz železa in jekla, tekstilno blago, premog, sol, kemikalije itd.), kakor tudi za uvoz (bombaž, riž, sladkor, kava, arahidni orehi, kokosovi orehi itd.).
Pa ne samo eksport in import lastnih podjetij je ščitila država s pametno tarifno politiko, ampak je znala tudi inozemski provoz skozi lastno državo ščititi tako, da je lahko konkurirala z italijanskimi lukami, kakor n. pr. z Genovo itd. za promet s Švico, Francosko itd.
Ravno tako je prejšnja Avstrija organizirala paroplovbo potom bivšega Avstrijskega Lloyda in v zvezi s to organizacijo izdelala take importne in ekspertne tarife, da je lahko konkurirala z drugimi evropskimi lukami (celo z Marseille) in je s tem povzdignila tako pomorski, kakor tudi železniški promet do nepričakovane višine.
Ali ne samo v importnem in eks-portnem prometu je bivša Avstrija ščitila interese svoje trgovine in industrije, nego tudi v svojem internem prometu in sicer na ta način, da je uvedla celo vrsto izjemnih tarif in posebno znižane tarifne postavke, in to deloma v »Privesku k lokalni tarifi«, deloma v svoječasnem »Verordnungs-blatt fiir Eisenbahn- und Schiffahrt«.
Vsi ti oziri na importno in eksport-no trgovino in industrijo so dovedli evropske države do tega, da so v večini uravnavale svojo tarifno politiko v tako smer, da so bile skalkulirane za gotove transporte tarifne postavke tako, nizko, da so za jako neznatno vsoto presegale lastne režijske stroške, da so bile za gotove transporte skalkulirane pod višino teh stroškov, tako, da je imela železniška uprava pri teh transportih direktno izgubo. Pomagala pa si je uprava s tem, da je tarife za blago visoke vrednosti, katero je moglo podnesti dražje transportne stroške, in posebno za koma-dno robo nastavila višje tarifne postavke, da je na ta način izenačila izgube pri prej omenjenih transportih.
V to svrho so pustile železnice izdelati od svojih postaj statistike transportiranega blaga, razdeljeno po vrsti blaga (Artikel) in po prevozni daljavi (km ali cone, kakor je bila pač tarifa, kilometerska ali conska). Na podlagi te statistike je bilo seveda lahko mogoče izračunati (seveda z upoštevanjem izdatkov, takozvanih režijskih stroškov) in na tej podlagi sestaviti tarife.
Kalkulacija ni bila niti posebno težka, ker se je v prvi vrsti kalkuliralo tarifne postavke za eksportno, importno in provozno blago, slednje s posebnim ozirom na konkurenco tujih držav in privatnih železniških prog, in potem šele za tuzemske vagonske tovore (s posebnim ozirom na razna tuzemska podjetja tudi za tuzemski promet) in konečno za kosovno blago. Na ta način so se izenačili primanjkljaji na eni strani s prebitki na drugi strani, in se je na ta način bilanca transportnih stroškov in prejemkov tako izenačila, da so bilf interesi naše trgovine in industrije varovani, in je bila rentabiliteta železniških prog zasigurana.
Poudarjam ponovno, da železniške uprave niso in tudi niso mogle iskati visokih dobičkov iz svojega prometa, kar je iz prejšnjih izvajanj neposredno razumljivo.	(Dalje	sledi.)
m
L'
KUPUJMO IN PODPIRAJMO
iiTratno
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.
Trgovina.
Konferenca glede trgovskih pogajanj z Avstrijo. V petek popoldne se je vršila v posvetovalnici Trg. in obrt. zbornice konferenca med delegati, določenimi za trgovinska pogajanja z Avstrijo, in zastopniki naših gospodarskih krogov. Delegati so prišli v Ljubljano k otvoritvi velesejma in so hoteli pri tej priliki stopiti tudi v stike z zastopniki naših gospodarskih krogov, da slišijo njih zahteve glede predstoječih pogajanj z Avstrijo. Žal, da se je o želji delegatov zaznalo šele med otvoritvijo velesejma in da se zbog tega ni moglo obvestiti o konferenci več interesentov. Navzoči so bili: načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Milan Todorovič, inšpektor ministrstva trgovine in industrije g. dr. Milan Lazarovič, načelnik ministrstva poljoprivrede g. dr. Velimir Stojkovič, načelnik oddelka ministrstva trgovine in industrije g. dr. R. Mam, tajnik Saveza industrijalaca v Zagrebu g. dr. Pandakovič, tajnik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Gregorič, tajnika Zveze industrij-cev v Ljubljani gg. dr. Golia in Danilo Gorjup, za Zvezo trgovskih gre-mijev v Ljubljani g. Fran Zebal. Trgovsko in obrtniško zbornico so zastopali predsednik g. Ivan Knez, zborr nični član g. Lovro Petovar ter zbornični tajnik g. V. Murnik in g. dr. Pless. Načelnik g. dr. M. Todorovič je potem, ko je navzoče pozdravil zbornični predsednik g. Knez, omenil, da je delegacija s pripravami za trgovinska pogajanja že popolnoma gotova. Na kvestijonerje, katere je ministrstvo trgovine in industrije poslalo raznim gospodarskim korporacijam in tudi posameorim osebam, je ministrstvo dobilo obilo dragocenega gradiva, tako da je delegacija za pogajanja vsestranko pripravljena. — Nova carinska tarifa je že končana in pričakovati je, da stopi že prihodnje dni v veljavo. — Delegacija bo zadovoljna, ako ji bodo poslani od posameznih gospodarskih organizacij strokovnjaki kot eksperti, ker bi ji le-ti olajšali delo pri pogajanjih. G. Lovro Petovar je v imenu štajerskih krogov posebej poudarjal in prosil delegate, naj bi se pri pogajanjih osobito ozirali na izvoz štajerskih vin in konj. G. načelnik dr. Todorovič je obljubil svojo vsestransko podporo ter prosil, da bi gospodarske korporacije in organizacije podpirale delo delegacije tudi v teku pogajanj s predlogi in nasveti.
Davki in takse.
Potrjevanje knjig poklicnih obrtnih zadrug. V nekem konkretnem primeru je generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 5. maja 1924 št. 19.188 pojasnila, da zadruge niso dolžne plačevali lakse za potrjevanje knjig po tarifni postavki 167. taksne tarife, dasi ni to izrecno izraženo v tej tarifni postavki, ker je v točki 4., čl. 5., zakona o taksah in v točki 8., čl. 1., taksnega in pristoj-binskega pravilnika jasno izraženo, da so zadruge in zbornice oproščene plačevanja taks, torej tudi takse za potrjevanje knjig. — V zadnjem času se postavljajo nekateri davčni uradi v Sloveniji na stališče, da so zadruge (gremiji) oproščene takse le, če jim je finančni minister na posebno prošnjo izrečno priznal splošno taksno proštost. Kakor kaže zgoraj navedena pojasnilo generalne direkcije posrednih davkov, to stališče ni pravilno, ker so zadruge (prisilne organizacije) oproščene taks že ex lege, kadar nastopajo kot javnopravni organi.
Kolkovanje železniških reklamacijskih vlog. — Zakon in pravilnik o taksah nikjer izrecno ne omenjata, katere vloge na železniška oblastva so proste kolkovine, ampak le izrecno poudarjata, da so gotove vloge kolkovine proste samo, ako jih vlagajo osebe iz inozemstva. Iz tega se je v praksi sklepalo, da so vse vloge tuzemcev na železniška oblastva brezpogojno zavezane kolkovini. Na inicijativo Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je sedaj generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 19. julija 1924, št. 763, izdala tolmačenje, da niso zavezane taksi po tar. post. 1. tudi vloge, katere se pošiljajo iz tuzemstva direkcijam državnih železnic, ako se v njih prosi za pojasnilo o pogojih in višini tarifnih postavk za razne pošiljke. Istotako niso zavezane omenjeni taksi vloge, katere vsebujejo reklamacije za poškodovano ali izgubljeno blago, reklamacije zaradi prekoračenja predaj-nega roka in povračilo za preveč ali po-motoma pobrano vozarino.
Nova odmera davkov v Srbiji in Crni
gori. — Po čl. 78. zakona o neposrednih davkih se odmerja davek v Srbiji in Črni gori za tri leta skupaj. Zadnjič se je davek odmeril v letu 1921 in se v takrat določeni izmeri pobira tudi za leto 1924. V letu 1925. se davek nanovo odmeri, ker so se gospodarske prilike izza leta 1921. toliko izpremenile, da je skrajni čas, da se davki prilagode izpreme-njenim gospodarskim razmeram.
mrnaammetmmmmmmassa
KUDDHAt I—	—	—	-1
fMff MARK f----------------—1
anmairawiSkiMiii8»h«
Razno.
Glavna zaloga
F. ŠIBENIK - LJUBLJANA
Koliko premoga je dobila Italija od Nemčije na račun vojne odškodnine. Poročilo odškodninske komisije pravi: V prvi polovici tekočega leta je bilo pripeljanih v Italijo skozi Domodossolo in Chiaso ter iz rotterdamskega in antwerp-skega pristanišča približno 2 milijona ton nemškega premoga na račun odškodnine. Mesečno prihaja torej povprečno 335.000 ton premoga. Tekom mesecev januarja in februarja se je zaradi položaja v poruhrski kotlini množina premoga, uvoženega v Italijo, skrčila, toda proti koncu 1. 1923 se je zvišala. V mesecih marcu, aprilu in maju je Italija dobila po 352.666 do 500.000 ton premoga. Junija se je število ton skrčilo zaradi rudarske stavke, ki je trajala skoraj ves maj. Ko se je položaj izpre-menil se je število ton, izvoženih v Italijo, zopet zvišalo in je v prvih 15 dneh julija doseglo kakih 330.000.
Ureditev pokojninskega vprašanja bivših deželnih in občinskih nameščencev med Italijo in Avstrijo. — Na podlagi sklepov rimske konference sta sklenili Italija in Avstrija dogovor, po katerem dežele in občine, ki se niso razdelile, plačujejo pokojnine vsem bivšim nameščencem, tudi tistim, kateri so izgubili službo, ker so si vsled mirovnih pogodb pridobili drugo državljanstvo. V deželah in občinah, ki so se po mirovnih
pogodbah razdelile, pa plačuje pokojnino oni del, čigar državljanstvo je upokojenec dosegel po mirovni pogodbi. Ako bi kateri delov moral vsled tega nositi večja bremena, kakor mu pripadajo po kvoti, po kateri se razdele bremena, se bo na to višjo obremenitev oziralo pri razdelitvi bremen. Ako je dobival upokojenec po 3. novembru 1918 svoje prejemke od oblastva, ki mu jih po tem dogovoru ni dolžno izplačevati, povrne izplačane vsote oni del, ki jih je po tem dogovoru obvezan izplačevati.
Električna — pisarniška — budilna — opominjevajna ura »Mnemosyna« (Boginja spomina). Pred kratkim časom je obogatel trg mehaničnih in električnih aparatov s popolnoma novo budilko in pisarniško opominjevalko, imenovano »Mnemosyna«, katero bodo pozdravljali vsi krogi z veseljem in hvaležnostjo. Na tej ročnoprikladni, ponikljani ali po-šrebrnjeni uri iz čiste medi je mogoče določiti naenkrat s celo vrsto kontaktnih palčic veliko število časovnih točk (momentov). Ob teh določenih časovnih točkah začne potom precizno idočega >Anker«-kolesja brenčati budilka-opo-minjevalka, ki se oglaša v malih pre-stankih, nekaj sekund trajajočih, katere povzroča navadna žepna električna baterija — brenčanje pa utihne takoj, ako se vzame iz budilke kontaktna palčica. — Budilka-opominjevalka ne rabi nika-kega navijanja. — Omenjena ura omo-gočuje v prvi vrsti vsem mnogo zaposlenim ljudem določiti si naenkrat čas za vse različne in važne pred- in popoldanske opravke. Na ta način budilka zaposlenega absolutno zanesljivo opominja na opravek, za katerega se je že zjutraj odmeril čas. — Lastnik pisarniške bu-dilke-opominjevalke ne more pozabiti, da mora ob določenem času telefonirati, brzojaviti, sprejemati stranke, dajati razne naloge, prisostvovati sejam ali konferencam itd. Med poslovnim časom z brezskrbnostjo opravlja posel za poslom, brez da bi z nervoznostjo pogledoval na žepno ali stensko uro, kdaj mora izvršiti to ali ono važno zadevo, posel. — Jasno je torej, da se s tem živci razbremenijo in da nam na ta način uradovanje ali nezaposlenost ne razburka in ne uniči duševni organizem. Površnost, nervoznost, nestrpnost pri delu, izgine popolnoma. — Zapusti li uradujoči ob določenem času mimogrede pisarno, jamči mu gotovost pravočasnosti četrturno signaliziranje, da se odsotni zave nadaljnjega poslovanja. — Dobro napravljen kontakt omogoči nadalje zvezo ure z enim ali mnogimi električnimi zvonci v drugih oddaljenejših prostorih, s tem se tudi nastavljence na isti način sporazumi na dani nalog, posel. — Budilka-opominjevalka omogočuje tudi hitro kontrolo paznika. Paznik si mora zabeležiti vsako signaliziranje, njegove beležke pa se morajo ujemati z razvrstitvijo na budilki-opominjevalkL — Kdor je že okusil neprilike, veliko jezo in nevoljo, povzročeno vsled pozabljivosti važnih opravkov, za tega bo nov izum — ura »Mnemosyna< neobhodnn potrebna. (Opozarjamo na današnji tozadevni inserat.)
Trboveljski prion in irvn
dobavlja
DRU2BA »ILIRIJA«, LJUBU AH A., Kralja Petra trg 8. — Telelea KKL PlaCIlo tudi na obroke I
»,'aaaaaaaeaaaaaaaeaaaaaeeaeaaaaaeaai
Hiti iMiia
■
I
Stalna zaloga preko 500 nagrobnih spomenikov! vseh vrst po vseh cenah. Marmorne plošče za pohištvo, kopalnice, trgovine, mesnice itd.
[trtnii it	M Mi!
In vse vrste deželnih pridelkov
(samo na veliko) dobavlja po najnl*Jlh dnevnih cenah direktno iz BaCke ali Iz skladlSCa v Ljubljani
(>‘Slil8WWWB »II l—KZBMHffmgSEIIHI IIIHIIMlia i lill IM
| Banasko moko Pšenico
_ A. VOLK veletrgovina z žitom
^ Telefon inlerurb. St. 440_Zahtevajte	ponudbe I
Koruzo Oves Hk Otrobej
v Ljubljani J
Brzojavi: „Volk Ljubljana" gr
A. VI C Eli
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščina«, emajlirano, pločevinasto in ufito posodo, porcelanasto, kameni* nasto in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno	I
Priporočamo;
Jos. Peteline l
LJUBLJANA, m Sr. Petra nasip 7.	'
m Najboljši Šivalni stroji v vseh S S opremah Gritzner, Adler ta " :■ rodbinsko in obrtno rabo, * a istotam igle, olje ter vse po- o m itmeiso dele ta vse sisteme, g En groši	S
■ ■»■»■■■■■■■■■■aaaaaM*
Priporoča se:
tovarna perila
..TRIGLAV**
UUBUflNfl. Kolodvorska ul. 8
Na sejmišču
paviljon „1" 3S1
Stroški pri vporabi bencina;
Vozi brez
Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor z patent.
wHag-6eneratorjemrt
Prospekt in reference daje
Jugo-Hag
L]UBL]ANA, Bohoričeva ulica 24
Telefon št. 560
NA VELIKO!	£
j Priporočamo: galanterijo, J * nogaviee, potrebščine la ■
■ čevljarje, sedlarje, rinčiee, u J podloge (belgier), potreb- J
■ ičine sa krojače in šivilje, ■ S gnmbe, sukane«, vezenino, v [ svilo, tehtnice decimalne * S ln balančne najceneje pri i
JOSIP PETELINI
S Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. N 8MHUHBMMUUHHK
Stroški pri vporabi oglja |
špecijalna električna budilka in pisarniška opominjevalka. Izključeno vsako pozabljenje! •* Vpliva pomirjevalno na živce! - Izgovor »Prepozno" ne eksistira več! Mehanizem ure največja dovršenost!
'Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Veletrgovina
v
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko
blago
raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lantna praiarna na kavo in mlin da dišava n električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Najboliše
Dfaff“ iivalne
„rTaIT stroje
po ugodnih cenah in plačilnih pogojih priporoča
IGN. VOK, Ljubljana
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiMiuiiiiiiiiiiimimmiii
Sodna ulica št. 7.
A. Pinter,
Slovenska Bistrica
Slovenija. — Telefon štev. 4.
Franc Siantner
Ul
' Trgovina Čevljev ter Ipedjalna tvrdka u ortopedICna In anete-miCna obuvala. Spreja-na vsa naroClla za tevtje po morj k> popravila
Oblastveno koncesijonirani mestni tesarski mojster
Josip Kregar
LJUBLJANA, Cesta na Kodeljevo 2
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne ln nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzame po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, Shiš, vil ter razne gospodarske In Industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole In cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande in stopnice.
Telet. «.233.
Telet.«. 233.
Tvrdka
špecerijska in delikatesna trgovina na veliko
Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 43
in
Komenskega ulica št. 24
priporoča prvovrstni bohinjski sir, salami, ribje konserve, prekajeno šunko in meso pripravljeno po praškem načinu. — Lastna pračama za kavo z električnim obratom. — Velika zaloga rudninskih vodh.
Stara tovarna nogavic in pletenin
N. FRANZI & SINOVI -- LJUBLJANA, Privoz 10
Lastnik: FELIKS FRANZI
Poštni predel 44 Telefon 42S
Ustanovljeno leta 1888
Varstvena znamka
Oglašajte v »Trgovskem listu"!
Veležganjarna M. ROSNER & Co. nasl.
VIKTOR MEDEN
v Ljubljani
Izdeluje najboljše
likerje, rum, konjak, slivovko, brlnovec, tropinovec. Kupuje sadje asa žganjekuho.
Telefon Interurban Slev. 71.
UGOEKSIMl
I
Trgovska družim. Vekoslav Pelc & dr.
i Imporf
Export
LJUBLJANA
Vegova ulica 3
TRGOVINA
■ Špecerijskim, kolonfjalnlm, materijalnlm hlapom, delelnlml, poljskimi pridelki, lesom In lesnimi ta* deUd na debelo ln drobno.
' vf
MERAKL
barve, mastila, lake, klej, emajl, kit ln zajamčeno čist! flmel najboljše vrste nudi
MEDIČ - ZANKI
Ljubljana
Maribor
podruSnlca
Novi Sad
skladišče
Tvornlce: Ljubljana - Medvode
■■
Sl
■
■
i
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Na debelo!
Na debelal
44
Meni iidjei ln. Kii - liiin	H |i hm — !pl S
1 Mojem ilita	U I
Jadran
izvozna ln uvozna družba z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. št. O
priporoča po najnižjih konkurenčnih cenah: sladkor, kandite, čokolado, čaj, kavo, kavine primesi, riž, olje, kis, kisovo kislino, testenine, sveče, petrolej, bencin, strojno olje, milo: Jelen, Srna, Cazela, Zlatorog, pralni prašek, pralno sodo itd.
Povsem konkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe 1 Telefon interurban št. 113.
Naročajte »TRGOVSKI LIST"!
Tovarna za papir in lepenko
I. Bonačsin Ljubljana
Čopova cesta 16 izdeljuje vsakovrstno
lepenko
ovojni papir
Špecijaliteta tanki klobučni papir.
AVTO
Nizke cene !
Prvovrstno blago!
bencin, pnevmatika olje, mast, vso popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Juao-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
lilllfllllilllllllilllllllllllllllllllllllllllll O- Z o. z. Illlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
TKALNICA PLATNENEGA I BOMBAŽNEGA BLAGA
SVITAVY	WIEN
LJUBLJANA
DUNAJSKA C. ST. 31.
Paviljon H 298. Telefoni 719.
Zaloga prvovrstne kakovosti manufakturnega blaga SeSkega, angleškega in francoskega izvora. Glavna zaloga pirotskih preprog; dalje vse vrste preprog Srpske tovarne tepiha v Vel. Bečkereku.
Ljubljana, Sv. Jakoba irg št. 9
priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto »Kalodont-Elida« ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenah.
Račun ček. zav. 11.228.
Telefon št. 538,
Telefon inierurban: Podnart 2,
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slovenija)
Žeblji za normalne in ozkotirne	Spojke za ladje in	splave	|	Podložne	pločice
železnice	Železne brane	|	Malice
Žeblji za ladje, črni ali pocinkani	Zobje za brane	|	Zakovice	za ienderje,	kolle,
Žeblji za zgradbe, les itd.	Kljuke za podobe, zid, cevi, |	mostove,	sode, pločevino,
Žeblji za čevlje	'	j	j	žlebove	itd.	|	' kolesa itd.
Spojke za odre in prage	-	;	j	J	Vijaki z maticami	|	Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih in risbah najceneje
Ilustrovani ceniki na razpolago.
| Priporoča se
£ filitrgnin Mjskega in
ANT. KRISPER
LJUBLJANA, Glavni trg
Oddelek za galanterijsko
blago na debelo. Pletenine, čipke, sukanec, vezenina, razne čevljarske in krojaške potrebščine, jedilno orodje, šolske potrebščine, krtače itd. Eles-' port zobotrebcev, adju-stiranih in v zabojih.
Proizvaja in ekspor-tira na debelo razne vrste Čevljev za otroke, deklice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete. Za delavce posebno močne izpeljave. Komode (hišne čevlje) in gamaše po brezkonkurenčni ceni.
Zahtevajte cenike I
Brzojavke: Grelič.	t
Telefon Stev. 246.	J
■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■d!
THE REX CO.
LJUBLJANA, OradlSče lO
Najstarejša in najveCja Specijalna trgovina v Jugoslaviji s pisalnimi, računskimi in kopirnimi stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in vsemi tozadevnimi potrebščinami.
TELEFON ST. 208.	USTANOVLJENO	1906.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industriiske d. d.
&ji!taib m izdajate!): »Merkur«, traovsko-iitdustriiska d. d,	-	0«aovom	wediuk	T.	JERAS.
1 1,410 1 1 Motvoz	I, 410 [ Vrvi	Anton Šinkovec, d. d	Grosuplje	I, 410 Mreže	I, 410 Lanena konoplja