Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze, poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. Cena: Za poštne uslužbence po 48 kron, za druge naročnike po 60 kron na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru.	Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. — Reklamacije, oglase in drugo na upravništvo lista (Gospodarski urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva.) Rokopisi se ne vračajo.
Letnik I. V Ljubljani, dne 15.	septembra 1921.	16. številka.
Podpisujte 7 j0 državno posojilo! Pozivamo vse naše tovariše in tovarišice» da po svojih močeh prispevajo za novo državno posojilo, ki je izredno dobičkanosno, ker se obrestuje po 7 0/0 in je prosto vseh davkov in državnih doklad. S tem bodemo najlepše dokumentirali ljubezen do naše mlade domovine, ter ji izredno koristili, kakor tudi samim sebi.	Predsedstvo »Zveze«.	boriti naša mlada država in izrazil upanji, da se bodo tudi naše zahteve vedno gibale v mejah možnosti. Zahvalil se je za prisrčni sprejem in obljubil, da nas bo zopet posetil. Njegovemu govoru se je odzvala cela dvorana z burnimi živijo klici. Zavladalo je velikansko navdušenje. Gospod generalni direktor je bil očividno ginjen. Nato so sledili še drugi pozdravni govori. Bil je prav lep večer in je vladalo med udeleženci najboljše razpoloženje. Kvartet profesorja Kozine je zapel do-
Generalni direktor pošte in brzojava v naši sredi. V nedeljo dne 4. septembra se je vršila v Ljubljani slovesna prisega poštnih nameščencev v poslopju poštnega ravnateljstva (bivša Virantova hiša). Vsi poštni nameščenci so položili prisego v roke g. direktorja dr. Debelaka, v navzočnosti gg. generalnega direktorja Dimitrijeviča in kanonika Sušnika. Nagovor g. direktorja in g. generalnega direktorja sta dala temu slavnostnemu aktu lep patriotični značaj. Na čast g. generalnemu direktorju in njegovi obitelji ter drugim beograjskim gostom pa je isti dan »Zveza« priredila v dvorani Kazine družabni večer. Vkljub temu, da ni bilo časa za prireditev razpošiljati osebnih vabil, se je odzvalo našemu pozivu toliko tovarišev in tovarišic z družinami, da je bila prostorna dvorana veliko premajhna in da jih mnogo ni dobilo prostora. S prelepim nazdravnim govorom na čast beograjskim in domačim gostom je g. direktor dr. Debelak otvoril prireditev. Odzdravnemu govoru g. generalnega direktorja, iz katerega je zvenelo zadovoljstvo nad nami in nad našim ravnateljstvom, simpatija in naklonjenost, je sledil nagovor predsednika »Zveze«, tovariša Urbančiča. Pozdravil je v imenu organizacije g. generalnega direktorja in njegovo obitelj ter ostale beograjske in domače goste. Na-glašal je udanost poštnega uslužbenstva do naše vladarske hiše in do naše mlade skupne domovine. Poudarjal je, da smo izpolnjevali svoje dolžnosti do sedaj in pozval celokupno uslužbenstvo, da mora iti tudi za naprej za tem smotrom. V prepričanju, da bo poštno uslužbenstvo vedno vršilo svoje dolžnosti, je nato prosil g. generalnega direktorja njegove naklonjenosti. Omenil je, da bomo posebno potrebovali njegovo pomoč pri uveljavljenju nove službene pragmatike, s katero naj se izravnajo vse krivice. Izrekel je nado, da nas bo gospod generalni direktor gotovo podpiral v naših upravičenih željah in težnjah. Napil je v sklepnem govoru vsem gostom in še posebno hrabremu srbskemu narodu, ki je največ žrtvoval za osvobojenje jugoslovanskega naroda. Tudi tovarišu predsedniku je odgovoril g. generalni direktor zelo simpatično. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad delovanjem organizacije in obljubil svojo pomoč kadar in koder bo mogoče. Naglašal pa je težkoče, s katerimi se ima	ženje in so napravile naše pesmi najboljši vtis na srbske goste. Vsa priprava in razpored je bila v zelo dobrih rokah naših požrtvovalnih tovarišev in tovarišic, katerim gre za vse delo najlepša hvala.
	Samopomoč. Pred nekaj tedni smo izdali zadnje krajcarje, ki so nam ostali od prejetega zviška povodom regulisanja in pomanjkanje trka že zopet na vrata kakor še nikoli. Podražila so se vsa živila in istočasno nam je zagrenila življenje nova stanovanjska naredba. Danes smo kljub povišanim prejemkom veliko na slabšem kakor smo bili 1. januarja t. I. Ugled uradništva pada rapidnö. Z licitacijo plač ne pridemo nikamor ali pa predaleč. Vsak zvišek dohiti draginja najkesneje v štirinajstih dneh. Nujno je potrebno, da se zajezi draginja na kateri koli način. Menda je prišla do tega naziranja tako vlada kakor tudi občinske uprave. Prva je izdala naredbo o pobijanju draginje z dne 16. avgusta t. L, ki se jako lepo čita. Dobili smo celo sodišča za pobijanje draginje. Sodnike bomo volili, a po enem mesecu, odkar je zagledala naredba lačni svet, še ne vemo, kdaj in kako. Pri tem bo menda tudi ostalo. Posvetovanje na magistratu nam je dokazalo, da i tam poznajo bedo revnejših slojev. Culi smo veliko lepega in nekaj pametnega, a do definitivnih zaključkov ni prišlo. Vsi predlogi so izzveneli v enakem tonu — pomagaj si sam in pomagal ti bo tudi bog. Mojemu ušesu ta ton nikakor ne prija. Raje bi, da dobim za pošteno delo pošteno plačilo, a draginjo naj bi pobijala različna ministrstva. Srečen bi bil, če bi se ministri za socijalno skrb, poljaprivredo, trgovino in finance prijateljsko objeli. A ker se to ne bo še tako kmalu zgodilo, ker so baje vsi s »socijalistom« sprti, poskusimo uresničiti nasvete vlade in se oprimo na samopomoč. Jeli to mogoče? Ista vlada, ki nam je dala nasvet, ki nas je z 10 odstotnimi odtegljaji prisilila, da se gospodarsko organiziramo, nam meče prva v tem boju polena pod noge. Koliko hrupa in vika je bilo, ko se je letos v januarju odtegovalo za potrošačko zadrugo. Mi smo ukrep vlade pozdravljali, ker smo vedeli, da z lastno zadrugo lahko vplivamo na
cene cele države. Da smo imeli prav, so nam dokazali boljši računarji kakor smo mi. Trgovci in kapitalisti so vedeli, da bi izgubili sami lahko precej na teži, če bi se nebogljeno dete — javni nameščenec — postavilo na lastne noge. Ti dobri računarji imajo izborne zveze in so prisilili finančnega ministra, da ni smel izplačati predujma že ustanovljenim in pravilno protokoliranim zadrugam.
V Beogradu se je baje nabralo 270 milijonov kron na odtegljajih za potrošačko. K tej svoti smo prispevali prečani sigurno nad polovico, a nismo prejeli do danes niti vinarja. Kolikor mi je znano, se niti Srbijancem ne godi veliko boljše. Zakaj? Zato, ker smo se za lastne denarce in za lastne koristi premalo brigali. Tam in tam se je oglasila kaka deputacija zaradi naših milijonov pri finančnem ministru, ki jo je znal vedno s piškavimi izgovori odpraviti.
Vsakdo, ki je imel količkaj vpogleda za kulise, je vedel, da pritiskajo na gospoda Kumanudija trgovci in finančniki z vso silo in mu pretijo s konsekvencami, če izplača naš denar. Mi smo bili indolentni, oni agilni. Ko bi se državni nameščenci strnili v močno vrsto in energično zahtevali svoj denar, bi bilo danes veliko bolje, ker z nekaj sto milijoni se lahko vpliva na cene.
Čim bolj se bomo bližali mesecu januarju, tem pogosteje se bodo oglašali posamezniki in mislim, da sem otvo-ril danes serijo draginjskih člankov. Meseca januarja pa, ko bomo plačali zopet 10 odstotkov, bomo doživeli morje razburjenja in zabavljanja, ki se bo poleglo v februarju in zaspalo v marcu.
Gospod finančni minister že sluti nevihto in je oživel. potrošačko zadrugo v Beogradu. Pred nekaj dnevi sta bila v Ljubljani predsednik in podpredsednik zadruge iz Beograda. Peljala sta se v Trst, da tam nakupita kolonijalno 'blago. Z njima je govoril naš izvestitelj in ju vprašal, kaj je s petmilijonskim prispevkom, za katerega je zaprosila ljubljanska zadruga. Gospoda sta se naši naivnosti smejala. K večjemu pol milijona bi nam lahko posodili, a le proti osebnemu jamstvu načelstva. Še prej bi morali revidirati našo zadrugo, ki pa obstoji samo na papirju. Čemu so se odtegnili odstotki, ako ne zato, da se finansirajo naša gospodarska podjetja? Kako je mogoče oživotvoriti zadrugo, ako nimamo ne kapitala, ne kredita in končno niti inventarja, niti lokala? Zakaj se nam je začetkom leta to-r liko obetalo in zakaj so se zdrave »Samopomoči« kakor Maribor, Kranj itd. speljale na led, da so likvidirale? Ne dajmo se še naprej izkoriščati, ampak podprimo potrošačke v njih zahtevah po kreditu. Odtrgavalo se je in se bo le nam in je denar izključno naš. Uspeh je mogoč, če se zganemo vsi.
Še nekje bi lahko dosegli lepe uspehe. Pravijo, da je draginje živil kriva suša, slaba valuta in dejstvo, da banke kopičijo živila po skladiščih.
Na dež se baš tako malo razumem kakor na valuto in o teh dveh točkah ne bom razpravljal. Ne verjamem, da bi se dalo z dobro organizacijo v procesijah ali na protestnih shodih kaj doseči. O kopičenju živil sem pa slišal in videl že toliko, da nekaj malega vem.. S pametnim in premišljenim nastopom bi se dal ta izrodek odpraviti.
Mast je poskočila zadnji mesec v ceni skoraj za 100' odstotkov zaradi tega, ker so pokupile banke na vseh trgih vse odvišno blago te vrste. Pravijo, da se po zaslugi dr. Trillerja slovenske banke ne smejo pečati s tako trgovino. Čast! Pred nekaj dnevi sem se pogovarjal z uglednim bančnim uradnikom, ki mi je pravil, da je sedaj edini dobri zaslužek bank samo mast. Začimba, ki jo bridko pogrešamo na naših mizah, se kopiči po kadeh in sodih ter bo prišla na trg šele takrat, ko bo dosegla za nas nedosegljive cene. Isto se dela s krompirjem. Pokupili so ga povsod. Napolnili so kleti in magacine, a na trgu ga ni niti za vzorec, da bi videli kakšen je bil lansko leto.
Javni nameščenci bi naredili temu nekrščanskemu po-
četju kmalu konec, če bi se za stvar bolj zanimali ter potom organizacij in poslancev pritisnili na vlado.
Zadnje tedne opažam lahno gibanje v tej smeri. Zastopniki zagrebačke potrošačke so bili pred kakimi desetimi dnevi pri finančnem ministru v zadevi izplačila 10 odstotnih odtegljajev. Bratje Hrvatje so gorke krvi in so se razgreli tako, da jih je moral gospod minister opomniti na dostojno obnašanje. Upili so baje kakor pastirji na paši.
Preteklo sredo zvečer je bil v Mariboru sestanek JDS, na katerem je dr. Peitler interpeliral navzočega ministra Kukovca radi draginje s posebnim ozirom na javne nameščence. Gospod minister je odgovoril, da ne smemo pozabiti, da živimo v agrarni državi, ki mora podpirati poljedelca. Z odgovorom navzoči niso bili zadovoljni in je postal sestanek hrupen. Agrarci res niso toliko krivi kakor bankirji, ki diktirajo cene.
Omenil sem dva incidenta, ko jih bo sto, se bom zopet oglasil.
S pridnim delom brez zabavljanja je mogoče naprej, v boljšo bodočnost, ki bo za nas nastopila takrat, ko se bodo začele plače, oziroma draginjske doklade, manjšati.
—O—
Dolžnost.
Uredništvo se vedno pritožuje, da ne dobiva dovolj dopisov. List je pa vseeno vedno poln.
Kadarkoli ga pa čitam, najdem v njem edinole tožbe in pritožbe. Samo včasih pride vanj kaka snov, zaradi katere se v nekaj številkah lasajo različna mnenja. Takih dopisov so nekateri ljudje zelo veseli, ker lahko dajo razmaha svoji bojaželjnosti. Drugi so zopet tako mirne narave, da so takoj užaljeni in list kratkomalo odpovedo. Samo ljudi, ki bi hodili po srednji poti, pri nas primanjkuje. Kak pametni članek ne najde odmeva.
Tako sem pred časom napisal nekaj o internacionali poštnih nameščencev, ki ddbiva trdna tla in je za nas vsaj toliko važna, da moramo vedeti za njen razvoj, ali se pa obdajmo s kitajskim zidom. Prosil sem tovariše za mnenje, pa ni nihče zinil. V dobrem mnenju, da snov ni nikomur po godu, je nisem nadaljeval.
Danes pa hočem opozoriti tovariše na važno dolžnost, katere se vsi ne zavedajo! Ta dolžnost je ena glavnih, ki jih ima danes uradnik do svoje mlade države že samo zato, ker je njen kruh, če bi prav ne čutil do nje nikake ljubezni. Oni, ki ima to ljubezen vedno na ustih, pa še toliko bolj.
V Ljubljani je nešteto novih uradov in nebroj novih uradnikov, ki so privreli k nam od vseh krajev, iz vseh dežel. Eni radi, drugi neradi. Nekateri so živeli dolgo let v tujini, kamor so nas gonili, da bi pozabili oziroma zatajili svoj jezik. Mnogi so ga deloma pozabili, mnogi zatajili. Skoro vsi pa so danes tu. Oženjeni in samci. Tudi v naši stroki je tako.
O oženjenih bom nekoliko izpregovoril. Žene imajo po večini tujke. Pa naj že bo. Kaj pa otroci? Otroci so tudi tujci, in nekateri taki očetje jih baje še sedaj pošiljajo v nemško šolo. Pomislimo, kakšen narodni greh je to. Ni izgovora, ki bi ga zagovarjal. Časi so se tako izpremenili, da v njih ne igra nobene vloge leto, ki bi ga tak tuji otrok žrtvoval očetovi domovini s tem, da bi se učil slovenščine. Bolj nadarjeni bi pa leta sploh ne izgubil. Otroka ven, iz kuhinje, med slovensko deco in kmalu bo poznal očetov jezik. Kako smo se pa mi učili nemščine?
Samo tri leta sem hodil v ljudsko šolo, nato pa v pripravljalni tečaj ^a realko. V ljudski šoli sem se komaj naučil nemščino čitati, v pripravljalnem tečaju bi bil pa moral vkljub temu, da je bila realka slovenska, nemščino že kar obvladati. Toliko so od nas zahtevali. Skoraj nič nisem znal, zato sem pa tudi pisal prvo nalogo šest. S trudom in trpljenjem sem se izpopolnjeval.
Ali ni vreden naš jezik še več ali pa vsaj toliko truda? -
Tako z otroci. Žene bi pa ti naši rojaki tudi morali navzlic vsej ljubezni na primeren način opozoriti, kjer bi ne zaleglo enkrat, pa opozarjati, da žive sedaj vse drugod, da je treba naš jezik ne le upoštevati, marveč tudi znati.
Zdaj sem pa pri tisti točki, ki bo morda marsikoga zbodla in če bi ne bilo uredniške tajnosti na svetu, bi jo morda zaradi tega še kdaj skupil.
Ne mislim namreč več samo na one rojake, ki so prihiteli k nam od drugod. Tudi na vse ostalo uradništvo mislim in še prav posebej na tiste, ki se bodo čutili posebno prizadete.	*
Takrat, ko nam je zasijala zlata svoboda, je mnogo, mnogo od nas pozabilo na eno naših prvih potreb, na znanje materinega jezika. Zares so se odpirali po vsej Ljubljani in drugod jezikovni tečaji in vse je vrelo vanje. Pa ne slovenski! Toliko razumevanja pri nas tedaj ni bilo. Ne vem koga bi človek dolžil, da smo, mogoče nehote, v tistih dneh še bolj pokazali svoje hlapčevstvo, svoje hrepenenje po tujem blagu in zaničevanje lastnega. S tem smo dokumentirali, da nismo vredni svobode. Tujega jezika se ni naučil nihče, ker taki tečaji premalo časa trajajo, pač pa bi se bil lahko v tem času marsikdo izpopolni! v materinem, ki ga je zanemarjal. Prav tedaj ga je zanemarjal, ko bi moral v uradu pokazati, koliko ga pozna.
Tri leta smo že sami zase. Tri leta pa že tudi opazujem, v kako žalostnem jeziku se uraduje. In tri leta že čakam s skrbjo, ali bo sploh kdo kaj ukrenil, da odstranimo to našo grdo hibo. Mar je nihče ne vidi? Ali smo pa tako brezbrižni, da nas ne vznemirja. V treh celih letih nismo mogli ozdraviti od te bolezni brez zdravnika. To je znak majhne narodne zavednosti, hkrati pa tudi znak, da je tu treba od nekod pritiska.
Zdi se mi že kar neokusno, da bi tudi jaz pozval zopet le vlado, da naj se zgane in ustanovi učne tečaje za sloven-. ščino. Toliko moči in zavesti bi morala imeti vsaka uradniška organizacija sama.
Ta dopis bi spadal bolj v »Naš Glas«, ker se tiče vseh javnih nameščencev, še bolj pa v kak dnevnik, ker bi zadel v živo tudi trgovske in še druge kroge. Ker se mi pa zdi, da bo za naš list častno, če on načne to vprašanje, ga priobčujem tu.
Dokler bomo samo strokovnjaki v svojem poklicu in ljubitelji tujih jezikov, ne pa svojega; bomo zastonj zdihovali po prepotrebnih slovenskih strokovnih knjigah.
Na nas samih je, da jih dobimo. Če ne poznamo jezika, jih pa napisati ne moremo. Tisti redki ljudje, ki ga poznajo, pa tudi ne morejo napisati vsega dobro, ker niso povsod strokovnjaki. Za to imamo, žal, že dokaze.
Če ne ukrenemo ničesar, bodo prešla nova tri leta in mi bomo še vedno tam, kjbr smo. Uradni jezik bo zanič, strokovnih knjig ne bo.
S tem pada narodni ponos namesto da bi rasel. J. T.
Gospodarski in stanovski del.
Osnutek naše nove službene pragmatike.
Doznali smo, da bo nova službena pragmatika najbrže za vse državne nameščence enaka. Vendar pa se bodo izdala za posamezne resorte še posebna določila, ki se bodo nanašala na službeno dobo, napredovanje itd.
Ker postaja ta naša želja po dolgem čakanju vendarle zares aktualna, pričnemo z današnjo številko priobčevati »Predlog zakona o državnih uradnikih, poduradnikih in slugah«. Ta osnutek je izdelala vlada ter ga je svoječasno obelodanil »Naš Glas«.
Prosimo vse tovariše, da ta osnutek natančno prouča-vajo in nam stavijo svoje spreminjevalne predloge.
Predlog zakona o državnih uradnikih, poduradnikih in slugah.
I.	Službeno razmerje. Obče odredbe.
Člen 1. Državni službenik v smislu tega zakona je državljan, ki se po odredbah ustave in zakonov stavi v službo države.
Člen 2. Vsa zvanja državne službe so enako dosegljiva pod ustavnimi in zakonskimi pogoji vsem državljanom po rojstvu in onim državljanom po prirojenju (naturalizaciji), ki so narodnosti srbsko-hrvatsko-slovenske. Ostali natura-liziranci se morejo sprejeti v državno službo le, če so deset let nastanjeni v kraljestvu SHS. Tujci se morejo po zaslišanju ministrskega sveta le s pismeno pogodbo sprejeti v državno službo brez pravice na pokojnino. Trajanje pogodbe, ki se po prilikah lahko obnavlja, ne sme biti daljše od treh let.
Člen 3. Državni službenik more biti samo ona oseba, ki je telesno, umstveno in moralno sposobna za državno službo vobče ter ima sposobnost za stroko, v katero stopa.
Člen 4. Strokovna sposobnost se dokazuje le z državnimi* izpiti v vseh strokah državne službe.
Člen 5. Državni službenik ne more biti, kdor ni dovršil 18. leta ali kdor je prekoračil 40. leto življenja, a pred tem ni bil v državni službi, razen ako to dovoli Strokovni svet; kdor je bil v državni službi, a je bil odpuščen v njenem interesu brez pravice do vrnitve; kdor je pod jerobstvom, skrbstvom, policijskim nadzorstvom ali v preiskavi zaradi zločinstva ali brezčastnega učina; kdor ima fizične nedostatke, ki bi ga ovirali vršiti službo; kdor ni zadostil svoji vojaški dolžnosti; kdor je znan alkoholik ali boleha na nalezljivi bolezni; kdor je sodno razglašen kot prešestnik; kdor je bil po rednem sodišču obsojen zaradi zločina ali brezčastnega učina brez obzira, ali je bil obsojen pred polnoletnostjo ali po njej.
člen 6. Osebe, obsojene za politične prestopke razen za veleizdajo morejo dobiti državno službo, ko se vrnejo v svoje pravice.
Člen 7. Ne more biti državni uradnik, kdor javno izraža — manifestira — načelo za premembo pravnega reda v državi.
člen 8. Politična načela in vera niso niti pogoj niti ovira za sprejem v službo. Izvzeta so verska načela, ki se proti-vijo ustavi.
Člen 9. Spol ni ovira za sprejem v državno službo, v kolikor to ni specijalno z zakoni drugače predvideno: Žena v zakonski zvezi more stopiti v državno službo le s pritr-dilom svojega moža; žena, ki po razsodbi pristojne oblasti živi ločena, more stopiti v službo tudi brez takega pritrdila.
člen 10. Sorodniki po pravi liniji ali postranski do vštevši četrtega kolena, mož in žena, sorodniki po zakonu do vštevši drugega kolena, ne morejo biti v direktnem službenem razmerju s starešino in tega namestnikom (područnoga). To pa ne velja za učitelje ljudskih, srednjih in ostalih šol.
Člen 11. Kdor želi državno službo, mora napisati prošnjo lastnoročno ter v njej navesti svoje ime, ime očetovo in priimek, mesto, dan, mesec in leto rojstva, vero, narodnost, dotedanji poklic, dovršene šole, jezike, ki jih govori in piše, zakonsko stanje, število in leta svojih otrok.
Prošnji je priložiti rojstni in poročni list, rojstne liste zakonskih otrok, šolska izpričevala, izjavo o narodnosti, svedočbo o tedanjem poklicu, zdravniško izpričevalo in dokaz vojaške doslužnosti. V slučaju mladoletnosti pritrdilo roditeljev ali varuha; a žena pritrdilo moževo oziroma razsodbo o ločitvi zakonske zveze.
Člen 12. Imenovanje in vse premembe v službenem razmerju (napredovanje, premeščanje, stavljenje na razpoloženje, uvažitev demisije, upokojitev, odpust), se morajo vršiti s posebnim aktom pristojnega organa.
Te činjenice pri uradnikih s plačo od .... do vštevši .... dinarjev potrjuje kralj z ukazom na predlog pristojnega ministrstva, a pri ostalih službenikih jih potrjujejo organi, določeni ustrojstvom centralne uprave.
Akt o imenovanju in vsaki premembi v službenem razmerju državnih uradnikov se mora v bistveni vsebini objaviti v »Službenih Novinah«.
Razdelitev službenikov in službe.
Člen 13. Državni službeniki v smislu tega zakona so: 1. uradniki; 2. poduradniki, in 3. sluge.
Razen tega so službeniki stalni ali začasni ter je po tem tudi njih služba stalna ali začasna.
Člen 14. Vsi državni službeniki so za prvi dve leti službe začasni, a ako imajo dovršiti predpisano pripravo, ostajajo začasni nadalje, dokler v predpisani dobi ne dovrše in ne polože zahtevanih izpitov. Po dveh letih odnosno po dovršitvi praktične priprave postanejo stalni.
Člen 15. Po usposobljenosti, ki se zahteva po zakonu za poedine resore, se državna služba deli na sledečih šest kategorij:
I.	služba, za katero se zahteva popolna fakultetna izobrazba, dokazana z diplomo;
II.	služba, za katero se zahteva državna akademija, izpit zrelosti z višjo teoretsko dokazano strokovno usposobljenostjo;
III.	služba, za katero se zahteva le osem razredov gimnazije ali realke ali višje srednje strokovne šole;
IV.	služba, za katero se zahteva vsaj štiri razrede gimnazije, realke ali višje strokovne šole;
V.	služba, za katero se zahteva vsaj dovršena ljudska šola;
VI.	služba, za katero se zahteva najpotrebnejša pismenost.	{
člen 16. Službenik pripada kategoriji, v kateri po predpisani kvalifikaciji služi. Ako bi kdo izjemoma služil v višji, nima pravice,-da se zove službenikom te višje kategorije.
Člen 17. Službeniki od I.—IV. kategorije so uradniki; V. kategorija poduradniki, a VI. kategorija sluge.
člen 18. Čas začasne službe se vračuna za napredovanje in penzijo v leta službovanja, ako postane službenik definitiven.
člen 19. Število službeniškega osobja, zvanja in položaja v vsakem nadleštvu se določa z zakoni o urejanju dotičnih resorov.
Nastavljanje.
Člen 20. Nihče ne more biti nastavljen s sistemizovano plačo za službenika na več mestih.
člen 21. Državni službenik se ne more imenovati na nižjo stopnjo od one, ki jo že ima. Ako se po potrebi službe nastavi na mesto, ki pripada nižji stopnji, obdrži svojo plačo in čin.
Člen 22. Z imenovanjem se pride praviloma na najnižjo stopnjo kategorije, ki jej imenovanec po členu 15 pripada.
Člen 23. Vsa mesta v državni službi se popolnjujejo z razpisom in po izboru Strokovnih svetov.
Napredovanje.
Po pravilu vseh šesterih kategorij službenikov dobivajo perijodske povišice po skali na naslednjem stolpcu:
Na poedinih stopnjah te skale traja služba po tri leta.
Člen 25. Za dosego perijodskih povišic je pogoj, da službenik ni discipliniran, obsojen ali slabo ocenjen. Leto, v katerem je službenik slabo ocenjen, se ne računa za peri-jodične povišice.
Disciplinarno sodišče določi v odločbi glede stavljanja v preiskavo, ali je umestno, da se perijodsko napredovanje tudi v času same preiskave začasno ustavi. Zaustavljeni čas se vzame naknadno v račun, ako se službenik z disciplinarno razsodbo povsem osvobodi.
Stopnja	Kategorije						Stanarina	Stopnja
	i.	n.	III.	IV.	V.	VI.		
1	„	—;	—	—	—	-i.	2300	800	1
2	—	—	—	—	2600	2600	800	2
3	—	—	—	—	2900	2900	900	3
4	—	—	—	3200	3200	3200	900	4
5	—	—	—	3500	3500	3500	1000	5
6	—	—	3800	3800	3800	3800	1000	6
7	—	—	4200	4200	4200	4200	1200	7
8	—	4600	4600	4600	4600	4600	1200	8
9	—	5000	5000	5000	5000	5000	1500	9
10	5500	5500	5500	5500	5500	5500	1500	10
11	6000	6000	6000	6000	6000	—	1800	11
12	6600	6600	6600	6600	—	—	2000	12
13	7200	7200	7200	7200		 '	—	2000	13
14	8006	8000	8000	—	—	—	2500	14
15	8800	8800	8800	—	—	—	2500	15
16	9800	9800		—	—	—	3000	16
17	10800	10800	—	—	—	—	3000	17
18	12400	—	—	—	—	—	4000	18.
19	14900	—	—	—	—	— 1	4000	19
V teh razsodbah je treba izreči, koliko časa se napredovanje zaustavlja, a pri tem vračunati čas, med katerim je perijodično napredovanje za časa trajanja disciplinarne preiskave bilo začasno zaustavljeno. To zaustavljanje po razsodbi disciplinarnega sodišča ne more trajati več kot tri leta.
člen 26. Službenik ne more dobiti prve perijodske po-a višice prej nego je položil državni strokovni izpit, predviden v členu 4.
Člen 27. Službenik, kadar dobi kvalifikacijo za prestop v višjo službeno kategorijo iste službene vrste (stroke), prejme v tej kategoriji mesto, ki odgovarja njegovi dotedanji plači.
člen 28. Doba, prevedena v službi podčastnika, se računa za perijodske povišice v V. in VI. kategoriji cela, a v ostalih kategorijah na polovico, a še to le takrat, ako je podčastnik tudi v vojski vršil službo iste stroke.
člen 29. Ako državni službenik pred 30. letom, a po 25. letu službe doseže najvišjo plačo svoje kategorije, ostane s to plačo do izpolnjenega 30. leta službe; počenši z 31. letom službe dobi vsako leto do konca svojega službovanja po 50 odstotkov od poslednje'perijodske povišice svoje kategorije. Ta dodatek se ne računa v pokojnino.
Dolžnosti in pravice.
člen 30. Službenik je dolžan pokoriti se ustavi in deželnim zakonom,- posvečati se službi z vsem svojim bitjem, vršiti dolžnost vestno, marljivo, nepristransko in nesebično, imajoč na umu le občne in javne koristi ter mora izbegavati vse ono, kar bi bilo na škodo poverjene mu službe.
Člen 31. Dolžnosti in pravice državnih službenikov tečejo od dneva nastopa službe. Za napredovanje mu tečejo novi prejemki od prvega dne sledečega meseca.
Člen 32. Službenik mora v službi in izven nje čuvati svoj ugled; vesti se mora v skladnosti z zahtevami discipline in morale. Prav tako je službenik v pokojnini zavezan, da svoje vedenje odmeri po položaju, ki ga je zavzemal.
Člen 33. Službenik je dolžan izvrševati naredbe svojih starešin, ako so izdane v mejah ustave in zakonov. Kadar zahteva službeni interes, mora službenik na poziv svojega starešine vršiti tudi one službene posle, ki ne spadajo v obseg njegovega dela.
Člen 34. Državni službenik je dolžan varovati službeno tajnost.
Člen 35. Službenik ne sme ostaviti mesta službovanja brez odobrenja starešine. V slučaju nujne upravičene odsotnosti mora službenik obvestiti svojega starešino.
Člen 36. Službenik mora nastopati napram starešinam z dolžnim spoštovanjem, a napram sebi enakim in mlajšim se mora vesti pristojno in korektno. V službenem občevanju z občinstvom mora biti službenik uslužen in pravičen.
Člen 37. Službenik ne more poleg svoje redne službe imeti nikakršne postranske službe ter ne more zavzemati nikakega drugega poklica, ki bi bil nasproten dostojanstvu in časti njegovega zvanja ali ki bi ga oviral v izvrševanju njegovih stalnih službenih dolžnosti.
Člen 38. Službeniku ni dovoljeno biti član društva, kluba ali udruženja, čegar cilji bi se protivili interesom države. Brez odobrenja starešine ne sme službenik pripadati tujemu društvu, ki bi imelo političen značaj.
Člen 39. Službenik ne sme sprejemati niti posredno niti neposredno nikakega darila bodisi v denarju, bodisi v vrednosti niti kakršne koli koristi, ki bi imela tihi ali izrečni namen vplivati na njegovo službeno odločanje v delu.
Istotako je državnemu službeniku zabranjeno prejemati od tujih vlad darove, nagrade in odlikovanja brez odobrenja vlade.
Člen 40. Vsi državni uradniki polože pri nastopu službe ustno in pismeno prisego, ki jo izroče svojemu neposrednemu starešini.
Prisega se polaga samo enkrat, ako ni z zakonom za kakšno mesto ali stroko predpisana posebna prisega.
Člen 41. Prisega se glasi: »Jaz N. N. prisegam pri vsemogočnemu Bogu, da bom kralju N. N. zvest in da hočem svojo dolžnost po zakonih in zakonskih naredbah starešinskih oblasti točno in vestno vršiti.«
Člen 42. Kadar stopi službenik v zakonsko zvezo, je dolžan javiti to' predpostavljeni oblasti najkasneje tekom 15 dni.
Člen 43. Ako je službenik nastavljen odnosno prestavljen, se mora javiti za službovanje najkasneje tekom 15 dni od dne, ko mu je bilo nastavljenje priobčeno, odnosno od dneva, ko je bil rešen službenega mesta, ne vračunši v to čas, ki je potreben za selitev. No ako je službenik nastavljen na kakšno zvanje v mestu svojega bivališča, je dolžan se javiti najkasneje tekom 24 ur.
člen 44. Državni službeniki morajb ostati v službi ves čas, ki je določen po pravilniku, ter se ne smejo oddaljiti z mesta dela brez dovoljenja starešine.
Trajanje dela ne more biti daljše od 8 ur na dan.
Ob nedeljah se ne dela, izvzen]ši dežurnih službenikov (inspekcije).
Člen 45. Ako je službenik zaradi bolezni ali drugače zadržan vršiti službo, je dolžan o tem čim prej obvestiti svojega starešino ter mu poslati izpričevalo ali potrdilo (uverenje), ako ga starešina zahteva. Ako smatra starešina potrebnim, se mora službenik v slučaju bolezni podrediti preiskavi uradnega zdravnika.
Onemu, ki brez upravičenosti ne pride na službo, se odbijejo prejemki za dotično dobo na korist državne blagajne razen tega, da se mora zagovarjati še disciplinarno.
(Dalje prihodnjič.)
Poštni lokali, ognjišča tuberkuloznih bacilov.
V Celju in Mariboru sta se pred kratkim priredila zdravstvena tedna, na katerih so zdravniki specijalisti predavali o groznih morilkah našega naroda, to je o jetiki, spolnih boleznih in o alkoholu. Predavanja, posebno o jetiki, so bila zlasti od nižjih slojev mnogobrojno obiskana. Gospodje predavatelji so nam živo predočili, da se razširja tuberkuloza najbolj s pljuvanjem po tleh, s prahom, nesnago in kašljanjem. Dokazali so nam s statistiko, da ta bolezen najbolj mori nižje sloje, to je ročne in duševne delavce, bivajoče, v zaprtih, za-
duhlih in zamazanih prostorih. Najboljša sredstva proti ti uničevalki našega naroda so dobra hrana, snaga in zračna, čista bivališča. Gospodje zdravniki so nam povedali, da je dolžnost posameznika kakor tudi odgovornih oblasti, predstojništev itd. ukreniti vse potrebno, da se ta kuga ne širi, da se omeji in tako otme naši Jugoslaviji tisoče in tisoče dobrih državljanov.
Oglejmo si od bliže zdravstvene razmere pri poštni upravi v Sloveniji. Primerjajmo te s predavanjem o tuberkulozi in priznali bomo žalostno dejstvo, da so največja ognjišča tuberkulozne zalege ravno poštni lokali zaradi zanikrnosti poštne uprave, nekaterih poštnih predstojnikov in nadzorovalnih uradnikov, kakor tudi zaradi skrajne nemarnosti posameznih poštnih uslužbencev. Gola dejstva so, da je veliko uradov brez pljuvalnika in da se v teh uradih pljuva na tla kakor v kaki beznici. Pri nekaterih uradih se pometa med službo. Polne pisemske vreče se drsajo po umazanih, opljuvanih tleh, dvigajo se potem na mizo in se tam stresajo. So tudi taki zanikrneži, ki si s takimi umazanimi vrečami brišejo roke in čistijo čevlje. Nekateri uradi se samo enkrat na leto očistijo in še takrat prav slabo. Prah, napojen z milijoni tuberkuloznih bacilov, se briše le površno. Odeje, blazine in slamniki, na katerih počivajo v nočni službi uslužbenci, so zamazani in se malokdaj ali pa sploh nič ne zračijo in čistijo. Na eni in isti rjuhi spi vsako noč drug uslužbenec. Rjuhe se pa tudi po dva meseca ne operejo. Še slabše je v ambulančnih vozovih. Tla, ki se ne otirajo nikdar, so bolj črna kakor tla najzakotnejše beznice. To so vidna dejstva, katerih ne more nobeden izpodbiti. Nadzorovalni uradniki (komisarji) opazijo navadno tudi najmanjšo, brezpomembno stvarico, a ne vidijo ali pa nočejo videti te strahovite nesnage, ki povzroča državi nenadomestljivo škodo z uničevanjem predragocenega človeškega zdravja! Uradna in sveta dolžnost poštenega ravnateljstva, kateremu načeluje jako trda in energična roka, je pač ta, da nemudoma poseže v to staroveško, po Avstriji podedovano v nebo vpijočo zanikrnost ter z odločno potezo naredi konec tej ostudnosti, ki letno zahteva vse polno žrtev.
Poštni uslužbenci pa tudi vemo, da le v zdravem telesu biva zdrava duša. Telo pa ne more biti zdravo, ako je vedno v dotiki z nesnago in z miljardami njenih bacilov! Zahtevajmo tedaj nujno remeduro, a glejmo pa tudi, da bomo sami vzor čistosti in čednosti. Kdor se sam zanemarja, ne spada v naš krog — in proč ž njim! Skrbimo tedaj v prvi vrsti za zdravje, da bomo z veseljem uspešno delali za svojo lepo novo domovino.
Dostavek uredništva!
Tovariš dopisnik je s tem načel vprašanje, ki je eno izmed najbolj važnih. Glede na nujnost bi moralo biti prvo rešeno. Ko ustanovimo lastno bolniško blagajno, bomo šele prav občutili potrebo, da vpeljemo snago in red v naše urade. Takrat bomo še jasneje videli, koliko naših ljudi hira na jetiki. Zajezimo prej ko mogoče široko pot, ki si jo je ta strašna morilka napravila skozi našo sredo. Naj nam ne zadošča samo ta kratki odmev. Zasledujmo stvar neprestano.
Pozivamo tovariše, da poprimejo tudi za take kosti. To bo hasnilo veliko bolj kot pa prerekanje zaradi prinašanje kave.
Organizatorično gibanje.
Ustanovni občni zbor »Osrednjega društva poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo — podružnica
Celje«
se je vršil dne 28. avgusta ob pol 16. uri na tukajšnji pošti. Ob lepi udeležbi članstva je otvoril tov. Ivo Cergol zboro-
vanje ter obrazložil pravila prepotrebnega strokovnega društva in nam orisal njega pomen in važnost.
Po poročilu tajnika in blagajnika pripravljalnega odbora se je izvolil sledeči odbor: predsednik Ivo Cergol, podpredsednik Matija Škoflek, tajnik Anton Kosec, njega namestnik Fr,- Vidmajer, blagajnik Mihael Gorjanc, njega namestnik Fr. Sajuker. Odborniki: Blaž Crepinšek, Franc Hojnik, Ivo Ocvirk, Martin Bezjak (iz Sv. Pavla v Sav. dol.), namestniki: Josip Lavrenčič (St. Peter v Sav. dol.), Josip Fidler, Ivan Križmanič, Ivan Lončar; nadzorništvo: Jakob Cokan in Josip Biglez.	Predsedstvo.
Zapisnik
širše odborove seje »Zveze poštnih organizacij v Ljubljani« z dne 1. septembra L J. ob 6. uri zvečer v prostorih Virantove hiše.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika;
2.	Došli dopisi;
3.	Prireditev častnega večera g. gen. direktorju ministrstva pošte in brzojava Dimitrijeviću;
4.	Slučajnosti.
Predsednik otvori sejo in ugotovi sklepčnost, ter preide na dnevni red. 1. Zapisnik zadnje odborove seje z dne 18. avgusta t. 1. se prečita in odobri. 2. Dopis »Udruženja poštara i telegrafista iz Beograda« z dne 12. avgusta t. 1. se prečita. Sklene se, da se o tem dopisu ne bo razpravljalo dokler se delegati, kateri odidejo dne 16. t. m. v Beograd ne informirajo pri »Savezu« v Beogradu, v kakšnih odnošajih se nahaja ta organizacija nasproti njemu. Dopis se bo rešil torej po prihodu delegatov. JKer prosi za informacijo glede o kakovosti te organizacije tudi »Središnja organizacija poštanskih, telegrafskih, telefonskih namještenika v Splitu«, se tudi ta dopis oziroma vprašanje reši po prihodu naših delegatov iz Beograda.
3.	Glede prireditve častnega večera g. gen. direktorja. Dimitrijeviča, se sklene sledeče:
V	počastitev g. gen. direktorja Dimitrijeviča se bo vršil v nedeljo zvečer banket, katerega naj se udeleže vsi poštni uslužbenci, ako se za tako prireditev dobi primeren lokal, sicer pa le delegati, določeni od poedinih društev.
Gospoda gen. direktorja Dimitrijeviča in gen. ravnat, drž. računovodstva Dučiča spremlja na izletu g. direktor Debelak in predsednik »Zveze poštnih organizacij« gospod Urbančič.
V	razvedrilo gostov bo na banketu sodeloval ljubljanski kvartet prof. Kozine.
4.	Glede študija nove pragmatike, se določijo v odsek sledeči gospodje: Za društvo juristov g. Matjašič, ozir. se določi naknadno, za maturante g. Janežič, za višje poštarje g. Kavs, za oficijantke in adjunktke gdč. Modic Karla, za pomožno osobje g. Mlač, za društvo prometnih uradnikov gospod Masle, za dr. poduradnikov g. Gruden, za društvo slug g. Bavdek, za selske sluge g. Kovačič ter predsednik »Zveze«, ki imajo do 16. t. m. proučiti izdelani načrt po ministrstvu. Obenem se določi prihodnja seja na 7. t. m. ob 4. uri popoldne.
Na predlog predsednika se sklene, da se povabijo pismenim potom tudi organizacije izven Slovenije, da se zanesljivo udeleže skupnega sestanka oziroma konferenc, ki se bodo začele dne 16. t. m. pri ministrstvu v Beogradu.
Z ozirom na dopis »Saveza« v Beogradu predlaga predsednik, da se odpošlje »Savezu« 200 dinarjev v pokritje stroškov za venec povodom smrti Nj. Vel. kralja Petra.
Obenem poroča predsednik, da se je »Zveza« udeležila ankete, ki se je vršila pri deželni vladi pod predsedstvom dr. Baltiča. Navzoča je bila pri tej! konferenci »Zveza
jugoslov. železničarjev«, »Društvo državnih uradnikov« in »Potrošačka zadruga«.
Zastopana društva so zahtevala v prvi vrsti, da pokrajinska vlada energično zahteva pri finančnem ministrstvu že ponovno zahtevani kredit za tuk. »Potrošačko zadrugo«, da ta lahko začne z obratom. Razpravljalo se je nadalje o pobijanju draginje ter se je oddala v roke dr. Baltiča spomenica, ki osvetljuje današnjo bedo vseh državnih nameščencev. Podpredsednik dr. Baltič je obljubil, da bo vse v spomenici navedene zahteve sporočil centralni vladi.
Nazadnje se je še sklenilo, da bo »Zveza« .nabavljala za svoje člane ozir. društva mast v Beogradu, kjer so cene ugodnejše. Uradniki, ki se, vozijo tja s pošto, naj se pa informirajo, koliko tam sedaj mast stane. .
Nato je bila seja zaključena.
Razne vesti.
Poroka. Poročila se je tovarišica Ruža Abina, pošta-rica v Beltincih, z g. Franjom Vojsko. Naše najprisrčnejše čestitke.
Zahvala. Podpisani se najsrčneje zahvaljuje »Osrednjemu društvu poštnih in brzojavnih uslužbencev podružnice Maribor« za podporo 1000 kron. — Zdravko Gorup, poštni poduradnik.
Darovi. — Za bedno družino umrlega nadpoštarja Ambrožiča so nam došli naslednji zneski:	Gselman Rika,
poštna odpravnica pri Sv. Barbari v Halozah, 20 kron; Rihteršič Ana, poštarica v Lukovici, 40 kron; Savrič, poštar, Polhovgradec, 12 kron. — Darovateljem srčna hvala, ostalim tovarišem pa v posnemo! — Predsedstvo »Zveze«.
Združenje z železnico. Kakor posnemamo iz listov, je ministrski svet v zadnji seji sklenil, da se ministrstvo sa-obračaja ter ministrstvo pošte in telegrafa združita v eno samo ministrstvo.
Enketa o novi službeni pragmatiki, ki bi se imela vršiti 16. t. m. v Beogradu, je preložena na 1. oktober. Enkete se udeleže tudi delegati poštnih organizacij vseh pokrajin, ki nameravajo skupno pretresavati uredbo o pragmatizaciji in o dinarskih plačah, ter opozoriti ministrstvo na nedostatke, ki jih je treba na vsak način odpraviti. Pritožbe o teh ne-dostatkih zbiramo in bomo na vprašanja odgovorili po intervenciji delegata v ministrstvu.
Izredni občni zbor društva poštnih uradnikov in uradnic bo 16. oktobra t. 1. ob 1. uri popoldne v vrtnem salonu gostilne Lozar na sv. Jakoba trgu. Dnevni red bomo objavili kesneje. Zaradi tega ne bo prvi torek v oktobru rednega večernega sestanka.
Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani naznanja vsem članom celjskega poštnega okrožja, da je zaradi ogromnega dela osnovalo v Celju — podružnico — in da pripadajo k njej vsi člani celjskega okrožja. Članarina in pravice pri centrali ostanejo neizpremenjene.
Plesne vaje. Od več strani se je izrazila želja, da bi imeli poštarji v letošnji zimski sezoni lastne plesne vaje. Vabimo vse one, ki se za zadevo zanimajo, da se udeleže pogovora, ki bo v torek, dne 20. t. m., ob 8. uri zvečer v kurzni dvorani poštnega ravnateljstva.
»Ker mlatimo prazno slamo!« — S to motivacijo nam je mlad gospod vrnil zadnjo številko in s tem ukinil naročnino. Kaj je temu gospodu dalo povod do tega koraka, ne vemo. Sploh ga ne moremo razumeti. Od tako visokega tovariša seveda ni ničesar boljšega pričakovati. Sam je kljub svoji učenosti prekomoden, da bi dal od sebe kako »figo«, od drugih pa pričakuje ne vemo kaj. Takih gospodov niti ne vabimo več k sodelovanju. Kar mirno naj prežvekujejo sadove našega trudapolnega dela. To je najbolj častno.
Draginja. V zadnji številki smo obljubili objaviti podrobneje poročilo o ukrepih za omejitev draginje. — Tega žal ne moremo storiti, dokler ne bomo imeli zagotovila, da bo imela započeta akcija tudi uspeh.
Našim naročnikom! Vsem onim naročnikom, kateri so z naročnino v zaostanku, smo na naslovnem listku današnje številke označili svoto, katero nam dolgujejo, z rdečo tinto.
—	Pričakujemo, da bo to zadostovalo. — Prosimo pa, da
nam tega nikdo ne zameri, ker pismeni opomini bi nam prizadejali preveč stroškov in dela.	Upravništvo.
»Helena«, povest znane slov. pisateljice Marije Kmetove, je izšla v lični knjižici. Založila in izdala jo je »Zvezna knjigarna« v Ljubljani. Cena lično vezani knjižici je 28 kron, broširani 24 kron. Segajte pridno po knjižici in jo kupujte.
—	Dobili smo knjižico na ogled in jo priporočamo.
Steklena pregraja (Schalter) na prodaj! Pregraja ima 24 šip, vrata in dve okenci. Oni tovariši, ki bi to opravo za opremo poštnih uradov rabili, naj se obrnejo na tovarišico Franico Šega, poštarico, Ig-Studenec.
Za kratek čas.
Pisma in paketi. L u j i z a : »Jaz sodim gorečnost ljubezni svojega zaročenca po dolgosti njegovih pisem.« Klara: »Aha, potem je pa ljubezen mojega Jakoba zelo velika. Ne, da bi se hvalila, ti zaupam, da dobivam njegova pisma kot poštne pakete.«
(Le Rire (Smeh) — Pariz.)
Družinica poštnega uradnika. Ona (svojemu možu) : Pravkar sem stehtala našega malčka na kuhinjski tehtnici. Celih 5 kg tehta. O n: Glej, glej, colis postal.
(»Meggendorfer Blätter« — München.)
Glavno poštno ravnateljstvo. Dva gospoda, ki čakata v predsobi direktorja. Prvi drugemu: Oprostite gospod, ali morda čitate časopis, na katerem sedite?
(Le Rire (Smeh) — Pariz.)
Pri okencu. Dama: Vi ste gotovo predstojnik te pošte, gospod? — Da, gospa. — Ste pa že dolgo v tej službi. — 35 let. — Tedaj pa poznate dobro svoje funkcije. — Popolnoma. — Dobro, torej prosim, dajte mi 2 znamki po 5 centimov.
(Le Rire (Smeh) — Pariz.)
LISTNICA UREDNIŠTVA!
R. G., Sv. Barbara v Halozah. Iz Vaših vrst ni prošenj za premestitev, zato ne priobčimo Vašega dopisa. Zaradi dopustov nam pa le pošljite kak dopis! — Zdravi!
Zbirajte za „Poštni dom"!
Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
r
ni
[19]

1 t
Barvnih trakov ogljenega papirja, razmnoževalnih aparatov in vseh pisarniških potrebščin.
Mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn.
Maribor, Aleksandrova c. 45.
nasproti glavnega kolodvora
priporoča	(66)
razroowsfrä® špecerijsko in kolonijalno blago ter deželne pridelke*
Prosi teol. oMinstvo za obilen obisk. Postrežba tožna in solidna.
Hanufakfurna trgovina
AN6EL0SLÄV HRASTNIK
LjubSjana, Karlovška cesta štev. 8.
priporoča
raznovrstno manufakturno blago po izredno
nizkih cenah.	(65)
\ ___________
pran Škafar
Ljubljana, Rimska cesta 16
se priporoča za vse stavbene in pohištvene mizarske
izdelke.
Zaloga pohištva!	Solidne cene!
Velika	ffvmbnlnr različne pneumatike tudi za otročje
zaloga IluVlll UlrUnUlUu vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni deli po ceni pri Batjel-u, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, šivalni stroji itd. v popravo. (48)
Mehanična delavnica Karlovška cesta št. 4.

Rajmodenejše obleke, pomike za gospode, kostume, pomladne toalete za dame.
Obračanje obielt, moderniziranje Kostumov v osmih dneh.	Lastna zaloga najfinejšega blaga in žitnic (Rosshaar) za obleke.
Uradništvn obleke na obroke!	Cene delu za moške obleke 600 H, ženske kostume 6S0 H.
»	S. Potočnik, ŠBlenburgova ulica 6II, Ljubljana.
Trgovci! Trafikanti!
POZOÖ!

Cigaretni papir, stročnice, Oleschua papirčke z vodotiskom, pisalni papir, rokavice, sukane, bombaž, kremo, ličilo, konjske ščetke, vezalke, sesalke, plavila ter vsako vrsto galanterijskega in manufak-turnega blaga kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri (35)	tvrdki
^osIa^Certalic^^J-jubya^ Sv. Petra cesta št. 33
„PFRFF“ šivalne stroje	(58)
„PÜCH“ vozna kolesa Pnevmatiko in drugo
priporoča
IGN. VOK, LjubljH, Sodna ulica l
Trgovina usnja
ANTON KUNSTEK, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4
priporoča svojo veliko zalogo usnja v vsaki množini
Cene solidne in nizke!	(52)

M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarneWal-ter Marting. — Autoga-raže in autodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod
.................... vodstvom inženirja v
centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago lOtovor. automobilov
Centrala:
Ljubljana,
Rimska cesta štev. 2.
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. M.aribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.	[40]
a
a
H
■
a
a
B
n
n
a
a
B
m
M
a
a
a
a
m
m
a
a
B
B
3
»
a
a
m
a
«
a
3
a
3
BBBBBBaBaBBRBaiaiaBB!HBI9BaflBBaBHIBaaHBaBBBBe«S
Zaloga raznega usnja priporoča
ANDREJ SEVER
V LJUBLJANI, Prešernova ulica 9,
(Restavracija Perles).	fesi
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure,
. budiljke, zlatnino in srebrnino
kupite najceneje pri tvrdki	(60)
IVAN PAKIŽ v Ljubljani, Stari trg štev. 20.
Telefon št. 503.	5t. pčšt. čekov. ur. 12051.
OBRTNil B9NR9
v Ljubljani, Kongresni trg št. 4
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kuiantneje.
Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s
n
----------- od dne vloge do dne dviga.----------