izvirno znanstveno delo UD K 582.734(497.4) RAZŠIRJENOST MEDVEjK (SPIRAEA SRP.) V SLOVENIJI Neje JOG AN Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, SI-1000 Ljubljana, Večna pot 111 E-mail: nejc.jogan@uni-lj.si IZVLEČEK Članek na podlagi revizije herbarijskega materiala podaja pregled razširjenosti medvejk v Sloveniji. Izkazalo se je, da tu uspevajo 4 samonikle (5. salicifolia, S. med i a, S. decumbens in S. chamaedryfolia) in 3 naturalizirane (S. japonica, S. tomentosa in križanec S. x pseudosaiicifolia) vrste tega rodu. Za S. media je bilo ugotovljeno, da populacije v južni Sloveniji pripadajo podvrsti "mol i i s". Za S. salicifolia se je izkazalo, da je avtohtona in da zanesljivo uspeva le v Krakovskem gozdu, subspontano pa se pojavlja S. v pseudosalicifolia. Vrsti S. japonica in S. tomentosa sta že več desetletij naturalizirani, prva uspeva raztreseno po Sloveniji in je v Vipavski dolini naturalizlrana in Invazlvna, druga ima majhno populacijo na Ljubljanskem barju. Na koncu članka je ključ za slovenske vrste medvejk. Ključne besede: medvejke, Spiraea, flora, razširjenjost, Slovenija DISTRÍBUZIONE DI SPIREE (SPIRAEA SPP.) IN SLOVENIA SINTESI L'articoh tratta la distríbuzione di spiree in Slovenia. La revisione di materiale d'erbario ha confermato la presenza di quattro specie native (S. salicifolia, S. media, S. decumbens e S. chamaedryfolia) e tre naturalizzate (S. japónica, S. tomentosa e I'lbrldo S. x pseudosalicifolia) del genere Spiraea in territorio sloveno. Per S. media é emerso che le popolazioni tróvate nella Slovenia meridionale appartengono alia sottospecie "mollis", mentre S. salicifolia, che cresce soltanto nel Krakovski gozd, é risultata specie autoctona. In diverse localitá é stato inoltre trova to I'ibrido sterile 5. x pseudosalicifolia. Le specie S. japonica e S. tomentosa risultano naturalizzate da diversi decenni; la prima cresce sparsa in diverse localitá síovene e presenta una popolazione naturalizzata ed infestante nella Valle del Vipacco (Vipavska dolina); la seconda é rappresentata solo da una piccola popolazione nel Ljubljansko Barje. Al termine dell'articolo si trova la chiave per la determinazlone delle specie sopraccitate. Parole chiave: spiree, Spiraea, flora, distribuzione, Slovenia UVO D (VVraber & Skoberne, 1989). Rodovi s tako redkimi vrsta­ mi so po pravilu kar dobro obdelani, saj je vsaka najdba Medvejke, ki jih sicer neredko srečujemo v okrasnih novega rastišča vredna kritične obravnave, a vse kaže, nasadih, nas v naravi le redko razveselijo. Četudi naj bi da so bile medvejke v Sloveniji kljub temu kar zane­bila v Sloveniji (sodeč po dosedanji literaturi) zastopana marjene. s štirimi vrstami, zagotovo ni veliko botanikov, ki bi že Že pogled v herbarij LJ U nam razkrije, da je že. od srečali kaj več kot "vrbovolistno" medvejko, ki naj bi začetka tega stoletja znano tudi uspevanje vrbovolistni bila vrh vsega le podivjana in ne avtohtona. Naše pre-med vej ki podobne poistene medvejke na Ljubljanskem ostale tri (avtohtone) vrste so vse precej ali celo zelo barju; pred skoraj poi stoletja so bila znana že tudi vsaj redke, kar dve od njih sta zato uvrščeni v Rdeči seznam tri rastišča, kjer se je subspontano pojavljala japonska Neje iOCAN : RAZŠIRJENOST MEDVEJK ISPÍRAFA SPP.Î V SLOVENIJI, 81-90 medvejka, prav tako pa nam ogled rastišč vrbovolistne medvejke v Krakovskem gozdu, kjer uspeva skupaj z redkima vrstama Viola uliginosa in Caiamagrostis cane­scens (ta tu edino zanesljivo raste v Sloveniji!), vzbudi dvom o njeni domnevni neavtohtonosti. Torej je biia potreba po kritični reviziji pojavljanja tega rodu pri nas velika in rezultati te revizije so na kratko predstavljeni v nadaljevanju. MATERIAL iN METODE Revidiran je bil material, zbran v herbariju Lj U in v avtorjevem herbariju. Ker je bilo moč vrste zanesljivo določiti s ključi v več nedavno publiciranih obdelavah tega rodu (Schroeder, 1990; Stace, 1991; Kobližek, 1992; Adolphi, 1995; Maxwell & Knees, 1995), se v na­tančnejše analize razlikovanja vrst nisem spuščal. Tako je ključ (glej poglavje Ključ za slovenske predstavnike medvejk) v glavnem izdelan kot kompilacija že publi­ciranih ključev in kritično preizkušen na našem mate­rialu. O znakih, katerih taksonomska vrednost je sporna, na kratko diskutiram pri obravnavi posameznih takso­nov. Poleg tega je bila pregledana starejša floristična literatura, ki obravnava ozemlje današnje Slovenije, na podlagi česar sem ponovno ovrednotil predvsem neka­tere pozabljene navedbe. Karte razširjenosti vrst v Sloveniji so bile narejene s klišeji KARARAS 2.0 (logan, 1998). REZULTATI Pojavljanje medvejk v Sloveniji lahko primerjamo s pojavljanjem predstavnikov tega rodu v srednji Evropi (Adolphi, 1995), saj ni velikih razlik. Vse divje rastoče vrste medvejk v Sloveniji (kot tudi v srednji Evropi) pripadajo tipskemu podrodu (kakor ga pojmuje Adolphi, ibid.). Sekcija Spiraea je pri nas zasto­pana z avtohtono vrsto S. salicifolia, s pogosto podiv­janim križancem S. x pseudosalicifolia in z lokalno naturalizirano vrsto S. tomentosa. V srednji Evropi se poleg teh dveh taksonov raztreseno naturalizirano pojavljata tudi S. alba Du Roi in S. douglasü Hook (zad­nja je ena starševskih vrst prej omenjenega križanca), katerih naturalizacija v Sloveniji je potemtakem prav ta­ko mogoča. Bližnje sorodna omenjenim vrstam (z njimi se tudi križa) je še 5. japónica, ki neredko podivja in je lokalno naturaiizirana. Edina pri nas in v srednji Evropi rastoča avtohtona vrsta sekcije Calospira K. Koch je Spiraea decumbens. Preostale vrste pripadajo sekciji Charnaedryon Serin­ga. Naši avtohtoni vrsti sta S. media in S. cha­maedryfolia. Poleg tega je bila pred nekaj leti v Ljubljani nabrana tudi S. nipponica Maxim. (Stožice, rob gozda, leg. M. Urbančič, 1995), katere status pojavljanja v Sloveniji je za zdaj še zelo nejasen in zato ni bila vključena v nadaljnjo obdelavo. Viri iz 19. in začetka 20. stoletja (Fleischmann, 1844; Lorinser, 1860; Glowacki, 1912-1913; Fritsch, 1922) na­vajajo za območje današnje Slovenije še vrsti 5. obovata W . & K. in 5. oblongifolia W . & K., ki jo razlikujejo od 5. media. Pri prvi vrsti, ki ima svoj areal v jugozahodni Evropi (Dostžl, 1968), je šlo očitno za napačno dolo­čitev, saj že Ascherson in Graebner (1900-1905) in kas­neje tudi Fritsch (1922) dvomita o njenem pojavljanju na Kranjskem, kasneje pa je sploh ne omenjajo več. Drugo ime pa velja danes za sinonim S. media. Obravnava posameznih taksonov medvejk se med avtorji precej razlikuje. Razloge za to gre iskati pred­vsem v dejstvu, da jih obravnavajo poleg taksonomov in floristov tudi dendroiogi in vrtnarji. Tako imamo vsaj tri različne pristope k pripisovanju pomena posameznim taksonomskim znakom, torej tudi tri pristope h klasi­fikaciji, in kar težko se je odločiti, na katerem ta ksonomskem rangu obravnavati posamezne ozkoso­rodne taksone. PREGLED VRST RODU, KI SE POJAVLJAJO V SLOVENIJI Spiraea salicifolia L. - vrbovoJistna medvejka zanesljiva rastišča v Sloveniji: 9952/3 Slo.:"Moosthal prope Log [= Kušljanov grad, Za blatom] in ditione labacensL" Leg. Mulley, LJU. 0057/4 Slo.:Krakovski gozd, poplavni gozd ob potoku Martink. Leg. N. jogan, 27, 8. 1998 (avtorjev herbarij D 215) 0158/1 Slo.:Krakovski gozd, pragozd Krakovo. Lit.: Hočevar, S. ef al., 1980 (napačno navajajo S. media, a iz opisa združbe in ekoloških razmer je razvidno, da gre lahko le za 5. salicifolia; uspevanje 5. salicifolia na istem rastišču potrjuje tudi ustno poročanje A. Piltaverja, ki jo je tam opazoval sredi devet­desetih let) vprašljive navedbe za Slovenijo (obravnavane kot 5. salicifolia agg.) 0157/2 Slo.:Dolenjska, Dobrova pri Beli Cerkvi Lit.: Paulin, 1904 (utegnila bi biti prava 5. ša­liti folial) 0357/2 Slo/.Bela krajina, Metlika, lit.: Fleischmann, 1844 9459/2 Slo.:Štajerska, Maribor. Lit.: Hayek, 1908 9749/1 Slo.:Gorenjska, Bohinj. Lit.: Fleischmann, 1844 9855/2 Slo.:Zasavje, Izlake. Lit.: Paulin, 1904 9855/4 Slo.:Zasavje, Zagorje. Lit.: Fleischmann, 1844 9952/2 Slo.:Ljubljana, Šišenski hrib. Lit.: Paulin, 1904 9952/4 Slo.; Ljubljana, Zunanja Gorica. Lit: Paulin, 1904 Glavnina areala te vrste je v zmernem pasu osrednje Nejc jOCAN ; RAZŠIRJENOST MEJDVEJK (SPMM M S f P.) V SLOVENIJI, a? -90 in vzhodne Azije, v vzhodni Evropi pa ima razmeroma majhno disjunkcijo, katere zahodna meja poteka tudi skozi Slovenijo (Adolphi, 1995). Zaradi tako nenavad­nega areala so Se v prvi polovici tega stoletja pojavljanje te vrste v Evropi obravnavali kot sekundarno, v zadnjih desetletjih pa je prevladalo mnenje, da je tudi v Evropi avtohtona. Težave pri natančni opredelitvi areala te vrste so bile predvsem posledica zamenjevanja z drugimi podobnimi vrstami, ki v glavnem izvirajo iz Severne Amerike in jih v Evropi že dolgo gojijo, nekatere izmed njih pa so se ponekod v Evropi že tudi naturaiizirale. Tako je ob uporabi literaturnih navedb pojavljanja te vrste še vedno potrebna previdnost in kritičnost in tudi prikaz razširjenosti v Sloveniji je bil zato narejen le na podlagi revizije herbarijskega materiala. Ker je vrbovolistna medvejka rastlina poplavnih goz­dov, je tudi pri nas, podobno kot drugod po Evropi, pre­cej ogrožena. Vsekakor lahko predlagamo njeno uvrsti­tev med ranljive (ali celo ogrožene) vrste slovenske flore, saj danes zanesljivo uspeva v razmeroma velikih sestojih le na območju Krakovskega gozda, medtem ko usoda rastišč na Ljubljanskem Barju ni znana (eno­dnevno iskanje na Barju žal ni obrodilo sadov; morda je bila tu celo samo podivjana). Vrsta je ogrožena tudi v drugih srednjeevropskih državah (cf. Zahradnikova, J 992; Rauš & Vukelič, 1991; Adler, 1994). Slika razširjenosti te vrste v Sloveniji lepo dopolnjuje sliki razširjenosti na avstrijskem Koroškem (Hartl et al., 1992} in na Hrvaškem (Rauš & Vukelič, 1991), ekološke razmere, v katerih vrsta raste v Krakovskem gozdu, pa prav tako ustrezajo navedbam v srednjeevropski litera­turi. Tako naj bi vrsta na Češkem rasla v združbah zvez Alnlon glutinosae in Salicion cinereae (Kobližek, 1992), na Hrvaškem pa prav tako v poplavnih gozdovih v štirih različnih združbah (Rauš & Vukelič, 1991). Spiraea x pseudosalicifolia Silverside - jalova medvejka ~S. x billardii auct., non Herincq = S. salicifolia x douglasii Hook. rastišča v Sloveniji: 0156/4Slo.:Novo mesto, Portovald. Leg j. Pavlin, 1990 (LJU) 9852/1 Slo.:Škofja Loka, Reteče. Leg. B. Klun, 1990 (LJU) 9852/3 Slo.: Preska pri Medvodah, v vrtnih ograjah. Leg. R.Justin, 1929 (LJU) 9853/3 Slo.: Ljubljana, Sp. Gameljne. Leg. M. Uršič, 1995 (LJU). 9854/1 Slo.:ob cesti Ljubljana-Celje, tukovica, podiv­jano. Leg. T. Verčkovnik, 1981 (LJU) 9953/1 Slo.:Ljubljana, subspontano. Leg. F. Dofšak, 1934 (LJU) jalova medvejka je vrtnarski križanec, ki so ga ustva­rili s križanjem S. salicifolia in severnoameriške vrste S. douglasii. Razmnožujejo ga vegetativno in je po. vsej Evropi ena najpogosteje sajenih medvejk (Ellis, 1993; Adolphi, 1995). Razširja se v glavnem le ž razraščanjem z živicami in tako je njegovo pojavljanje povsod po­vezano s človekovim delovanjem. Ker pa je zelo vitalen, se lahko na rastiščih, ki jih je človek že opustil, ohranja in razrašča tudi desetletja dolgo. Zanesljivih podtakov o razširjanju s semenom sicer ni, a kljub temu je po­javljanje tega križanca neredko skoraj takšno, kot da bi šlo za samostojno vrsto. To je bil tudi razlog, zaradi katerega nekateri avtorji, npr. Adolphi (1995), takson obravnavajo kot vrsto hibridnega porekla. Očitno je tudi ponekod v Sloveniji pojavljanje jalove medvejke videti dovolj spontano, da se je v herbariju LJ U nabralo kar 6 pol s tem taksonom, na etiketah katerih v glavnem ni izražen dvom o spontanosti uspe­vanja. Temu taksonu najverjetneje pripada tudi material iz Izlak (herb. Justin, leg. F. Lužar, 1904), ki je sicer slabo nabran in natančna določitev ni mogoča, morda pa se tudi f-leischmannove (1844) navedbe uspavanja vrbovolistne medvejke v Bohinju, Zagorju in Metliki na­našajo prav na gojeno jalovo sorodnico. Razširjenost navidezno spontanega uspevanja jalove medvejke v Sloveniji (SI. 1) lahko torej označimo s "PA, PD", ker pa je gojena po vsej Sloveniji, bi jo bilo gotovo moč najti na zapuščenih mestih tudi drugod. SI. 7: Razširjenost Spiraea salicifolia agg. (križci), Spi­raea salicifolia s. str. (kvadratki) in S. x pseudosalicifolia (trikotniki) v Sloveniji in soseščini. Fig. 1: Disiibution of Spiraea salicifolia agg. (crosses), Spiraea salicifolia s. str. (squares) and S. x pseudo­salicifolia (triangles) in Slovenia and adjacent terri­tories. Spiraea tomentosa L. - polstena medvejka rastišča v Sloveniji: 0053/1 Slo.:Ljubljana, Havptmance, subspontanea. Leg. F. DolSak, 1930 (LJU) 0052/2 Slo.:Ljubljansko barje, Koztarjeva gošča. Leg. V. Strgar, 1967, 1981 (tjU) 0053/1 Slo.:Ljubljansko barje, pri Grmezu. Leg. N. Jogan, 1998 (avtorjev herbarij) Meje jOGAN : RAZŠIRJENOST MEDVFJ K (SPIRAEA SPP.) V SLOVENIJI, fii-90 Pol stena medvejka je vzhodno-severnoameriška vrsta, ki !o tu in tam gojijo kot okrasni grm, na vlažnih rastiščih pa je tudi ponekod po Evropi podivjala (Adolpht, 1995). Prvo poročilo o zanesljivo subspon­tanem pojavljanju te vrste na območju današnje Slo­venije sega v 20. in 30. leta 20. stoletja, ko jo je pri Havptmancab na Ljubljanskem barju nabiral in tudi pravilno (!) določil Dolšak, o njej pa piše celo Bevk (1927), ki se v svoji "Botaniki za šolo in dom" v na­vajanje razširjenosti vrst sicer ne spušča, da "... rase divja tudi na ljubljanskem barju Na podlagi teh (in verjetno tudi drugih, nedokumentiranih) najdb jo v 2. izdaji "Hegija" (Huber, 1961-1966) navajajo kot podiv­jano v okolici Ljubljane, kasneje (pri slovenskih avtorjih žal že v 40. letih) pa se vednost o njej izgubi. Omenjena ni niti v ključih Piskernikove, niti v Mayerjevih zbirnih delih, niti v Mali flori Slovenije in tudi material te vrste, ki ga je na Ljubljanskem barju 1967. in 1981. nabiral V. Strgar, je bil napačno določen kot S. salicifolia. Vsaj v okolici Grmeza poistena medvejka še vedno uspeva (SI.3). V mejah med travniki lahko najdemo posamezne grme, ki normalno plodijo, kar kaže, da je pojavljanje na Ljubljanskem barju vsaj ustaljeno, najverjetneje pa je vrsta tu tudi naturalizirana, a se Siri počasi. Spiraea decumbens Koch - polegla medvejka rastišča v Sloveniji; glej Praprotnik, 1997; VVraber & Skoberne, 1989 Polegla medvejka ima majhen area! v severovzhodni Italiji, ki le nekoliko sega še v zahodno Slovenijo (8re­ginjski kot) in morda na avstrijsko Koroško {novejših potrditev uspevanja tu ni, stare navedbe so napačne ali pa je vrsta tam izumrla; Harti et a!v 1992; Adler, 1994). Navajanje uspevanja te vrste na Hrvaškem (Lukač, 1997) je zanesljivo napačno. Kljub majhnemu arealu se vrsta deli v dve dobro ločljivi podvrsti (ki bi jih bilo po mnenju nekaterih avtorjev moč razlikovati celo na vrstnem nivoju), od katerih tipska obsega vzhodni del areala in torej uspeva tudi v Sloveniji. Podrobneje je pojavljanje polegle medvejke pred­stavljeno v Rdečem seznamu (Wraber & Skoberne, 1989), dopolnjuje ga le še nedavna najdba N. Pra­protnik iz Kobarida (Hladnikia 8-9: 60.), kjer je naj­vzhodnejše trenutno znano rastišče te vrste. Spiraea chamaedryfolia L., em. ]acq. - vrednikovolistna medvejka rastišča v Sloveniji: glej Praprotnik, 1987 Areal te vrste obsega velik del zmernega pasu Evrazije. Tipska podvrsta s ploščatimi socvetji in dla­kavimi listi je razširjena v severovzhodni Aziji (Adofphi, 1995), S. chamaedryfolia ssp, ulmifolia (Scop.) j. Du­vign. (Spiraea ulmifolia Scop.), ki ji lahko po slovensko rečemo brestovo listna medvejka in ima polobla socvetja ter gole liste, pa obsega zahodni deS areala in ima kla­sično rastišče v Sloveniji (Scopoli, 1772, "Kobalova pla­nina pri Idriji", 9950/3). Težišče razširjenosti te vrste je v predalpskem svetu osrednje in zahodne Slovenije (Pra­protnik, 1987), posamezna najdišča pa so še južneje in vzhodneje, tako da uspeva v vseh fitogeografskih ob­močjih Slovenije, vendar pa je pojavljanje razmeroma redko in raztreseno. Slovenska rastišča, skupaj z nekaj zahodnojulijskimi, ki ležijo v Italiji (Poldini, 1991), predstavljajo zahodno mejo areala te vrste, skrajno severozahodno mejo pa predstavlja nekaj rastišč na osrednjem avtrijskem Koroškem (Hartl et al., 1992), o katerih spontanosti pa bi lahko tudi podvomili, saj jih od najbližjih rastišč v predgorju Julijcev ločujejo grebeni Ziljskih, Karnijskih in Julijskih Alp. Navajanje te vrste le kot kultivirane za Hrvaško (Lukač, 1997) je napačno, saj je tam zanesljivo avtohtona (tudi v herbariju Lj U je pola, ki jo je Strgar nabral v Žumberaku). Spiraea media Schmidt - srednja medvejka = S. oblongifolia Wa!dst. & Kit. = S. chamaedryfolia L., p. p. = S. confusa Regel & Koemicke Tudi areal srednje medvejke je evrazijski. Na vzhod sega vse do japonske, na zahodu pa obsega jugo­vzhodno Evropo in južni del vzhodne Evrope. V srednji Evropi uspeva tudi nekoliko severneje od predhodne vrste, slovenska rastišča pa so prav tako na skrajni za­hodni meji areala (če takson S. cana obravnavamo kot podvrsto srednje medvejke, potem leži le še eno rastišče zahodneje od Slovenije). Če to vrsto obravnavamo v širšem smislu, jo (vsaj v Evropi) lahko razdelimo na Štiri podvrste: S. media ssp. media, ki obsega severni del evropskega areala, S. me­dia ssp. molih, ki je razširjena v glavnem na Balkanu, S. media ssp. cana, ki je na zahodu Balkanskega polotoka simpatrična s predhodno podvrsto in z enim samim najdiščem sega v severovzhodno !talijo, ter S. media ssp. polonica, ki je (kljub imenu!) razširjena v leso­stepah na zahodu Slovaške in v zahodni Ukrajini (Do­ bročaeva, 1954; Zahradnikova, 1992). V Sloveniji je najverjetneje avtohtona le S. media ssp. mollis, a ker je skupina precej kritična, si na kratko oglejmo celotno problematiko (SI. 2). Podvrste se v glavnem razlikujejo po tipu in gostoti dlakavosti posameznih delov rastlin in so jih različni avtorji precej raznoliko obravnavali. V tipsko podvrsto so v glavnem vključevali takson "mollis" le kot varieteto ali celo kot popolni sinonim, po drugi strani pa je takson "cana" skoraj dosledno obravnavan na vrstnem nivoju. Takson "polonica" večinoma obravnavajo na nivoju podvrste, tako kot ga obravnavamo tudi v nadaljevanju. Nejc lOGAN : RAZŠIRJENOST MEDVEJK iSPIRAEA SRP.) V SLOVENJ)!, 8t-90 S/. 2: Razširjenost Spiraea media ssp. media (križci), Spiraea media ssp. mollis (kvadratki) in S. media ssp. cana (trikotniki) v Sloveniji in soseščini. Ftg. 2; Distribution of Spiraea media ssp. media (crosses), Spiraea media ssp, mollis (squares) and S. media ssp. cana (triangles) in Slovenia and adjacent territories. Analiza herbarijskega materiala je pokazala, da se taksoni medsebojno razlikujejo v glavnem le po gostoti diakavosti na posameznih delih rastline, drugi razli­kovalni znaki, ki jih navajajo različni avtorji, so se izka­zali za neuporabne. Tako naj bi se takson "cana" od ostalih razlikoval po enostavnih listih (Oostâl, 1968) in mešičku, postopno zoženemu v vrat (Schroeder, 1990), a je revizija materiala pokazala, da je delež enostavnih listov pri posameznem grmu sicer lahko velik, a da so na istih poganjkih vedno tudi "normalno" nazobčani listi značilni za druge taksone. Tudi oblikovanost mešičkov se je izkazala za znak, ki znotraj skupine skoraj ne variira in imajo vsi taksoni vrh mešičkov zaokrožen in vrat nameščen obstransko, kot podaljšek mešičkovega hrbta (kar pa je uporaben znak za razlikovanje od brestovo listne medvejke). Po vse izrazitejši razvitosti indumentuma lahko tak­sone skorajda pravilno razvrstimo takole: "media" "moliti' —> "polonica" -» "cana". Predstavniki tipske podvrste so skorajda popolnoma goli, le po žilah spodnje strani listne ploskve in po list­nem robu imajo lahko posamezne dlake. Pri balkan­skem taksonu "mollis" so enoletni poganjki, spodnja stran listne ploskeve, listni rob in peceij gosto kuštravo dlakavi, redkeje dlakava pa je tudi zgornja stran listov, os socvetja, peclji cvetov, cvetišča in mešički. Takson "polonica" ima poleg tega polsteno dlakave peclje cve­tov in cvetišča, pojavi pa se še vejicatost in rumenkasta obarvanost venčnih listov, ki ju pri nobenem drugem taksonu ne srečamo (vejicatost je seveda pri herba­rijskem materialu opazna, o obarvanosti pa lahko so­dimo le po literaturnih navedbah). In končno srečamo pri taksonu "cana" indumentum, ki popolnoma prekriva enoletne poganjke, spodnjo stran listov, os socvetja, peclje cvetov in cvetišča, zgornja stran listov in plodovi pa 'ostajajo' redkeje dlakavi. Oglejmo si še tabelarni prikaz razlik v diakavosti (Tab. 1). dlaka vost media mollis polonica cana listi spodaj <+) +/++ +/++ +++ listni rob 4-/-4--Î-+++ listi zgoraj -+ + ++ listni peceij -+ + -f ++ eno!, poganjki -+ + +++ „ os socvetja + ++ + +++ peclji cvetov + -f-f-f-++ + cvet išče -+ +++ +++ rob venca --+ ­ mešički -+ + + listi spodaj: leaves underrieath; listni rob: leaf margin; listi zgoraj: upper leaf surface; listni peceij: petiolus; eno!, poganjki: twigs; os socvetja: inflorescence axis; peclji cvetov: pedicels; cvettšče: flower axis; rob venca: corolla margin; mešički: follicles Tab. 1: Razlike v diakavosti različnih delov rastlin med podvrstami vrste 5. media: (+: redka, ++: gosta, +++: popolnoma prekriva površino). Tab. 1: Hairines on différent parts of the plant in the subspecies of S. media: (+: weak, ++: dense, +++: totally covering surface). Še kratka opomba o avtorstu imena. V Slovenski floristični literaturi se od Mayerja (1958) dalje kot avtor imena S. media navaja v Pragi delujoči botanik F.(ranz) W.(tllibald) Schmidt (1764-1796), medtem ko vsa druga pregledana literatura navaja za avtorja dunajskega vrt­narja in botanika (Franza) Schmidta (1751-1834) (Zan­der, 1984), ki je to vrsto opisal 1792. leta v reviji Öster­reichische Allgemeine Baumzucht (1: 53). Omenjenega opisa sicer nisem videl, a zdi se mi verjetno, da je bila napaka storjena pri nas. 5. media ssp. media Kot je bilo že rečeno, je to srednjeevropska podvrsta, ki jo prepoznamo po tem, da je (skorajda) gola. V naši soseščini uspeva v Avstriji. Na območju Slovenije na­brani material, ki pripada tej podvrsti, izvira skoraj za­nesljivo iz gojenih grmov. V herbariju Lj U je tako pola, ki jo je Voss 1868. leta nabral v botaničnem vrtu (vendar gre zelo verjetno za napačno uvrščeni material, ki je bil v resnici nabran v botaničnem vrtu na Dunaju; T. Wraber, ustno), poleg tega pa je tudi material za zbirko Flora Exsiccata Carniolica mešan in pripadajo primerki delno tipski podvrsti, četudi je omenjena le lokaliteta pri Novem mestu. Skoraj gotovo gre v tem primeru za še eno Paulinovo površnost, saj si je na ta Neje fOCAN : RAZŠIRJENOST MEDVEJK {SPIRAEA SPP.i V SLOVENIJI, 8Í-90 način, z dodajanjem primerkov iz botaničnega vrta, pač poenostavil zbiranje zadostnih količin herbarijskega materiala. Materiai, ki ga je Strgar (1966) nabral pri razvalinah gradu Fridrihštajn (0355/3), s čimer je potrdil eno Fleischmannovih (1844) navedb, leži nekako med tipsko podvrsto in ssp. mollis, ker pa je na etiketi iz­recno navedeno fe uspevanje v okolici razvalin gradu, bi lahko sodili, da gre morda tudi tu za ostanke gojenja. Vse torej kaže, da je v vzhodnem, torej najbolj kon­tinentalnem, delu Avstrije tudi jugozahodna meja areala tipske podvrste in vprašanje je, ali bi ta podvrsta lahko uspevala tudi v vzhodnih predelih Slovenije. V glavnem namreč uspeva na apnenem ali bazaltnem skalovju v združbah zveze Prunion fruticosae (Zimmermann ef al., 1989; Adolphi, 1995), v najbolj kontinentalnih delih Slovenije pa skalovja sploh ni, saj je matična kamnina prekrita z razmeroma mladimi, slabo sprijetimi sedi­rnenti. To podvrsto bi tako morda lahko pričakovali le v okolici Gradu na Goričkem, ki leži v neposredni bližini najjužnejšega avstrijskega rastišča (cf. Si. 3). V Avstrijskem Rdečem seznamu je ta takson obrav­navan kot potencialno ogrožen, na avstrijskem Štajer­skem pa je tudi zavarovan (Zimmermann etai, 1989). 5. media ssp. mollis (C. Koch & Bouche) Schneid. = 5. mol/is C. Koch & Bouche 1854 ?= S. sericea Turcz 1843 nova ali prezrta rastišča v Sloveniji: (druga: glej Wraber & Skoberne, 1989) 0558/1 Slo.:Be!a krajina, Preloka, Jakovini. leg. Seliškar & Vreš, 1998 (herbarij ZRC SAZU ) 0454/4 Slo.:Dolenjska, nad Srobotnikom ob Kolpi. M. Accetto (predavanje 28. 11. 98) 0455/4 Slo.: Dolenjska, Sp. Bilpa, vznožje Volčje stene, leg. Podobnik & Jogan, 1990 (LJU) 0555/1 (?) Slo.: Dolenjska, Brod na Kolpi, lit : Fleisch­mann, 1844 Ta podvrsta obsega južni del evropskega areala srednje medvejke in slovenska rastišča so v njenem arealu najbolj severozahodna. Kot vse kaže, lahko kot zanesljivo avtohtona rastišča te podvrste v Sloveniji upoštevamo le tista na Kočevskem (Poljanska gora, Bilpa, Srobotnik), v Beli krajini in pri Novem mestu (Flo­ra Exsiccata Carniolica), ki so podprta tudi s herba­rijskim materialom. O b tem se o novomeškem rastišču lahko porodijo rahli dvomi, saj je material v poiah (kot je bilo že omenjeno) meSan s primerki (očitno kulti­virane) tipske podvrste. Zelo verjetno je tudi uspevanje podvrste mollis pri Brodu na Kolpi in na območju Slavnika (0449/4, Pospi­chal, 1897-1899), od koder ni herbarijskega materiala. Prvo od omenjenih rastišč je Paulin obiskal skupaj z Mulleyern {Paulin, 1904) in, ker sta medvejko iskala zaman, je bila Ffeischmannova navedba razglašena za nezanesljivo in je kasneje niso več navajali. Vendar pa recentne najdbe te podvrste na Kočevskem podpirajo domnevo, da tudi Fletschrriannovo rastišče ni izmiš­ljeno, na kar je namigoval že Strgar (1966). Kot drugo rastišče se omenja zahodno pobočje Špičnika, 25-30 m pod vrhom (Marchesetti, 1896-1897). V Rdečem sezna­mu (Wraber & Skoberne, 1989) je ta lokaliteta izena­čena z Malim Slavni kom (Grmado), saj je iz Tom­masinijevega (1839) opisa jasno, da so ime Spičnik nekdaj uporabljali za ta vrh, ne pa za vzpetino nad Materijo, ki nosi taksno ime danes. Profesor Tone Wra­ber (ustno) je skupaj s skupino študentov srednjo med­vejko tu zaman iskal že v sedemdesetih letih. Okoli zgoraj uporabljenega imena tega taksona še vedno obstaja nekaj nomenklaturnih nejasnosti. Tako številni avtorji navajajo, da je Schneider uporabil ime "mollis" pravzaprav na nivoju varietete in sem uporabo na nivoju podvrste zasledil le pri Dostalu (1958), ta pa ne citira originalnega vira bazionima. Ta pridevek torej morda sploh še ni bil veljavno uporabljen na nivoju podvrste. Če je tako, bi kazalo ugotoviti, ali tipski material S. sericea v resnici ustreza taksonu "mollis" (na kar lahko sklepamo po opisih). Č e je tako, bi bilo za podvrstno ime bolje uporabiti starejši sinonim "sericea". Hayek (1927) obravnava takson "mollis" kot križanec med S, media in S. cana, in glede na to, da po razvitosti indumentuma dejansko leži med omenjenima, možnosti nastanka tega taksona s križanjem ne moremo popol­noma izključiti. SI. 3: Razširjenost Spiraea tomentosa (kvadratki) in S. japónica (trikotniki) v Sloveniji in soseščini. Fig. 3; Distribution of Spiraea tomentosa (squares) and S. japónica (triangles) in Slovenia and adjacent territories. S. media ssp. cana (Waldst. & Kit.) Novak = 5. cana Waldst. & Kit. To zahodnobalkansko podvrsto so v glavnem obrav­ navali kot samostojno vrsto, a - kot je bilo že omenjeno - je naša revizija pokazala, da gre le za najbolj dlakave oblike srednje medvejke. Literatura navaja razširjenost od Kosova in južne Srbije prek Bosne in Dalmacije do Risnjaka; eno samo, a v tem stoletju nepotrjeno rastišče, Neje JOGAN : RAZŠIRJENOS T MEDVEJ K (SPIRAEA SPP.I V SLOVENIJI , a 1-90 pa leži v Italiji, na Mt. Cavallo, na meji med Furlanijo­juiijsko krajino in provinco Veneto. Presledek med skrajno zahodnima rastiščema (mimogrede, tudi za Risnjak obstajajo le stare in nepotrjene navedbe) je tako le okoli 150 km in v tem presledku leži tudi Slovenija. Če je podvrsta cana na omenjenih dveh rastiščih res uspevala, oziroma če morda celo še uspeva, ni iz­ključeno tudi njeno pojavljanje na območju Slovenije. Sicer pa so njena Sloveniji najbližja in v zadnjem času potrjena rastišča na Veiebitu. 5. media ssp. poionica (Blocki) Dostál = 5. pohnica Blocki Poljska medvejka je bila opisana na podlagi rastlin, ki so jih na Poljskem gojili, divje pa tam sploh ne rase (Zahradnikova, 1992). Njen naravni areal naj bi bil v lesostepah vzhodne Slovaške (ibid.) in zahodne Ukra­jine (Dobročaeva, 1954). Nekateri avtorji (npr. Dostál, 1958) obravnavajo ta takson kot sinonim ssp. mollis, od katere naj bi ga raz­likovali predvsem vejicati venčni listi in gosto dlakave vejice socvetja, vsa rastlina pa naj bi bila rumenkasta. Prvi, ki je ime "poionica" uporabil na podvrstnem nivoju, je bil Dostál (1948) in ne Pawlowski, 1968 (Čerepanov, 1973), Spiraea japónica L. - japonska medvejka rastišča v Sloveniji: 0047/4 Slo.:Vipavska dolina, Stara Gora. Leg. Zirnich, 1952 (Mezzena, 1986), 0047/4 Slo.: Vipavska dolina. Stara gora. Popis N. Jogan & T. Bačič 0147/2 Slo.'.Vipavska dolina, zahodni del Panovca. Popis N. Jogan & T. Bačič 0048/3 Sio.:Vipavska dolina, zahodni del Panovca. Po-pis N. jogan & T. Bačič 9359/3 Slo.:Štajerska, pri Gaju nad Mariborom. Leg. H. Trauner, 1989 (LJU) 9458/3 Slo.:Štajerska, pri Lovrencu na Pohorju. Lit. Fritsch, 1934 9459/3 Slo.:Štajerska, pri Rušah. Leg. L. Vehovar, 1996 (LJU) 9751/2? Slo.: Gorenjska, v Udin borštu pri Kranju. D. Soban (.ustno) 9757/2 Slo.:Štajerska ob Šmartinskem jezeru pri Celju. Leg. M.Žaberl, 1996. (LjU) 9953/2 Slo.: Ljubljana, Rakovnik. Leg. F. Dolšak, 1929 (LjU) Japonska medvejka je vzhodnoazijska vrsta, ki jo v zmernem pasu gojijo kot okrasni grm tudi drugod po svetu. Ponekod je zato tudi podivjala, tako npr. na vzhodu ZDA, kjer je močno invazivna vrsta, ki v pod­rasti gozdov in ob vodah izpodriva naravno vegetacijo (Boone, 1996). Njeno širjenje je skorajda nemogoče omejiti, saj dobro semeni, poleg tega pa se razrašča s podzemskimi živicami in je tudi njeno fizično izko­reninjanje navadno neuspešno {ibid.) V Evropi poročajo o njenem subspontanem ali na­turaliziranem pojavljanju iz številnih držav (Dostal, 1968), v naši soseščini pa je naturalizirana v Furlaniji-Julijski krajini (Poldini, 1991). Podobno je Sloveniji. Ja­ponska medvejka je naturalizirana in invazivna v spod­nji Vipavski dolini, drugod po Sloveniji pa se tu in tam resda pojavlja, vendar se za zdaj še ne širi na naravna rastišča (Si. 3). Vsekakor pa moramo biti nanjo pozorni. Kronologijo naturalizacije v spodnji Vipavski dolini lahko do neke mere razvozlamo iz starejših navedb o uspevanju. Tako je subspontano pojavljanje japonske medvejke v tem koncu prvič opazit Zirnich (Mezzena, 1986) ob Grojni (0047/2) in pod Kalvarijo (0047/4) za­hodno od Gorice že konec tridesetih let tega stoletja, na ozemlju današnje Slovenije pa jo je isti avtor nabiral v Stari gori 1952. leta. Njeno masovno uspevanje v za­hodnem delu Panovca je bilo nadalje opaženo sredi devetdesetih let (Jogan, neobjavljeno), podrobnejše pre-učevanje flore spodnjega dela Vipavske doline na Štu­dentskem raziskovalnem taboru Šempas '98 pa je razkrilo, da se japonska medvejka množično pojavlja v podrasti gozdov na območju Stare gore in zahodnega dela Panovca, dlje proti vzhodu pa se očitno še ni razširila. Na območju množičnega uspevanja je japon­ska medvejka, ponekod skupno z japonskim kosteničjern (cf. Jogan & Plazar, 1998), skoraj popolnoma nadomestila avtohtone vrste v podrasti gozdov, kar je zlasti očitno na mestih posek, ob gozdnih robovih in na redko rabljenih kolovozih, kjer so tla tu in tam popolnoma prekrita z njenimi kalicami. Očitno je torej, da se ta vrsta sicer ne širi zelo hitro, da pa se na njej ustreznih rastiščih zelo dobro zasidra in je njeno iztrebljenje praktično nemogoče. Drugi podatki o uspevanju te vrste v Sloveniji so raztreseni po nižinskem in montanskem območju pred­alpskega in subpanonskega fitogeografskega območja. Na omenjenih rastiščih stopnja naturalizacije japonske medvejke ni znana. Ključ za slovenske predstavnike medvejk 1 Socvetje češuijasto, poloblo ali diskasto, vsaj tako Široko kot dolgo 2 - Socvetje piramidasto do valjasto, daljše od svoje širine 6 2 Venec rožnat, socvetje >5 cm n, mladi poganjki rdeči, listi dolgo priostreni Spiraea japonica - Venec bel, socvetje <5 cm K, poganjki niso rdeči, listi (topo) koničasti 3 3 Do 30 cm visok grmiček, poganjki polegli, vejice socvetja razrasle (socvetje latasto), rastlina popol­noma gola Spiraea decumbens - Vsaj 50 cm visok grm, poganjki pokončni, vejice socvetja niso razrasle (socvetje grozdasto do kobu­lasto), vsaj mladi poganjki in listi lahko dlakavi ... 4 Neje JOGAN : RAZŠIRJENOST MEDVEJK {SPIRAEA SRP.) V SLOVENIJI, Sl-90 4 Mladi poganjki robati, listi že v spodnjem delu ostro nazobčani ah krpati, po robu goli, venčni listi 3-6 mm dolgi, mešiček postopno zožen v vrat Spiraea chamaedryfolia Mladi poganjki v preseku okrogli, listi v dolnjem de­lu celorobi, proti vrhu nazobčani, vsaj po robu dla­kavi, venčni listi 2-3 mm dolgi, mešiček na vrhu za­okrožen, vrat nameščen obstransko (Spirae a media) 5 5 Poganjki goli, popolnoma razviti listi le po robu in po spodnji strani po Žilah raztreseno dolgo dlakavi, peclji cvetov, čaša in plod goli S. media ssp. media Enoletni poganjki gostro kuštravo dlakavi, tudi po­polnoma razviti listi po peclju, spodnji strani in po robu ±gosto kuštravo dlakavi, peclji cvetov, čaša in plodovi vsaj nekoliko dlakavi S. media ssp. mollis 6 Listi po spodnji strani, vejice socvetja in plodovi poi- steno dlakavi, zato umazano beli Spiraea tomentosa - Listi po spodnji strani, vejice socvetja in plodovi goli ali ±redko (nikoli polsteno) dlakavi 7 7 Spodnja stran listov in mladi poganjki dlakavi, listni popki okoli 3 mm dolgi, listi v dolnjem delu ce­lorobi, čašni listi po cvetenju razprostrti ali zavihani nazaj Spiraea x pseudosalicifolia Spodnja stran listov in mladi poganjki goli, listni pop­ki do 2 mm dolgi, listi tudi v dolnjem delu nazobča­ni, čašni listi po cvetenju pokončni Spiraea salicifotia RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Kot je iz povedanega razvidno, lahko namesto o 3 avtohtonih in 1 alohtoni vrsti medvejk govorimo kar o 4 samoniklih in 3 naturaiiziranih vrstah tega rodu v Slo­veniji. O vrstah 5. decumbens in S. chamaedryfo!ia ni bilo ugotovljenega nič bistveno novega (če izvzamem zanikanje neverjetnih navedb o pojavljanju na Hrvaš­kem). Za srednjo medvejko je bilo ugotovljeno, da po­pulacije v južni Sloveniji pripadajo podvrsti "mollis", da sega tipska podvrsta v Avstriji čisto do slovenske meje, da areal podvrste "cana" z Risnjaka 'skoči' še v seve­rovzhodno Italijo in bi torej tudi pojavljanje v Sloveniji ne bilo nepričakovano, da uspevanje v jugozahodni Slo­veniji v tem stoletju ni bilo potrjeno in je na Slavniku morda izumrla. Pokazalo se je, da je 5. salicifolia avtohtona in da ima dovolj Številne populacije pri nas trenutno le v Krakovskem gozdu, da pa je bila v pre­teklosti večkrat zamenjana s podivjanim križancem S. x pseudosalicifolia. Nadaljnji dve naturalizirani vrsti 5. japonica in S. tomentosa sta bili doslej prezrti, četudi je njuno pojavljanje na območju današnje Slovenije znano že več desetletij. Z naravovarstvenega stališča so zanimive vse štiri avtohtone vrste, od katerih sta dve (S. decumbens in S. media) kot 'redki vrsti' že vključeni v Rdeči seznam (VVraber & Skoberne, 1989). Kot kaže, je približno ena­ko redka tudi S. salicifolia, ki ima vrh vsega še zelo ran­ljiva rastišča v poplavnih gozdovih in bi jo bilo zato prav tako treba vključiti v Rdeči seznam, najverjetneje kot ranljivo vrsto na meji areala. S. chamaedryfolia prav tako ni ravno pogosta in bi bilo pri njej treba preučiti stabilnost uspevanja na posameznih rastiščih. Po drugi strani pa je z naravovarstvenega stališča ze­lo zanimiva tudi japonska medvejka, vendar je njen po­men prav nasproten. Kot izredno agresivna invazivna vrsta namreč izpodriva avtohtone vrste in s tem popol­noma spremeni vrstni sestav gozdnih združb. Dinamiko njenega širjenja v Vipavski dolini je treba začeti ne­mudoma opazovati, prav tako pa moramo bdeti tudi nad drugimi subspontanimi populacijami te vrste in jih mor­da raje uničiti, dokler je še čas. Iz ugotovitev, navedenih v članku, pa lahko izpe­ljemo tudi marsikatero pomembno spoznanje o flori in floristiki v Sloveniji. Nekaj takih bi lahko bilo: - skorajda je ni vrste, kaj šele rodu, o uspevanju ka­terih se v Slovenijie ne bi dalo ugotoviti še marsikaj novega, kar se pogosto izkaže tudi za rastline, ki veljajo za dobro poznane; - nikdar se ne smemo zanašati na zanesljivost zbirnih flori stičnih del, saj se poleg boij znanih pomanj­kljivosti (npr. splošna nezanesljivost Fleischmanna (1844), "dopolnjevanje" herbarijskega materiala, do katerega je prišlo predvsem v nekaterih eksikatnih zbirkah, nekoliko nejasna in kasneje pogosto na­pačno razumljena omejitev obravnavanega ozemlja pri Mayerju (1952), izpustitev številnih neavtohtonih vrst in včasih nekritično združevanje taksonov v Mali flori Slovenije (Martinčič & Sušnik, 1969, 1984), prezrtje starejših navedb uspevanja na račun novejših potrditev v Rdečem seznamu (VVraber & Skoberne, 1989)) neredko pojavljajo tudi nepriča­kovani "izpadi" vednosti o posameznih taksonib; to lahko povzroči, tako kot v primeru polstene med­vejke, začasno pozabo, ki jo je težko izslediti; - večkrat podivjane ali celo lokalno naturalizirane alohtone vrste je treba nujno in dosledno vključevati v določevalne ključe, kar velja tudi za vrste, natu­ralizirane v bližnji soseSčini Slovenije, za katere ob­staja velika verjetnost, da se bodo (ali so se žel) razširile k nam; - z določitvijo vrste po ključih v Mali flori Slovenije žal (dokler ne bo dosledno upoštevana predhodna točka) ne moremo biti zadovoljni, predvsem to velja za vrste ruderalnih in segetalnih rastišč, kjer je po­javljanje adventivk pogostejše. ZAHVALA O b koncu se zahvaljujem prof. dr. T. VVraberju za pomoč z literaturo in herbarijskim materialom ter za kritične pripombe na rokopis, prof. dr. I. Trinajstiču za pomoč z literaturo, dr. B. Vrešu za literaturo in podatke ter prof. dr. D. Sobanovi in mag. A. Piltaverju za podatke. Neje JOGAN : RAZŠIRJENOST MEDVEJK (SPIRAE A SPP.) V SLOVENIJI, 8!-9G DISTRIBUTION OF BRiDEWORT S (SPIRAE A SPP.) !N SLOVENIA Neje JOG AN Department of Biology, Faculty of Biotechnology, Sl-IOOO Ljubljana, Večna pot 111 E-mail: nejc.jogart@uni-tj.si SUMMARY The article presents the results of the critical revision of herbarium material and literature data regarding the occurrence of bridewort species in Slovenia. S. salicifolia has often been confused with several related cultivated species and hybrids in the past. That was mosl probably the reason why its occurrence in Central Europe w.is treated as sub-spontaneous and why the old published records of this species, which are not supported by the herbarium material, are not reliable. Today w e can say that in Slovenia the species has its natural population in the floodplain forest Krakovski gozd, which is situated on the western border of its range. We cannot be sure about the indigeneity of the occurrence of S. salicifolia at Ljubljansko barje. S. salicifolia is proposed for inclusion in the Red Data Listas a vulnerable species. S. x pseudosalicifolia is an artificially produced sterile hybrid of the first mentioned species and N American S. douglasii. !t is a popular garden shrub and can also persist for several years after its plantation has been abandoned. To a limited extent it can spread along long underground tillers. Its occurrence has been reported from several localities especially in central Slovenia, mostly under the name ofS. salicifolia. S. tomentosa is a frequently cultiva ted N American species with a small naturalized population at Ljubljansko barje (C Slovenia). From there it was reported in the / 920's and 1930% but knowledge about its sub-spontaneous occurrence in this area later disappeared. Today w e can say that it is a naturalized non-invasive species. S. decumbens is an endemic SE Alpine species with only type subspecies growing in a couple of localities close to the Slovene-! tai i an border, /is a rare plant species it has been included in the Red Data List (Wraber & Skobeme, 1989% S. chamaedryfoiia is represented in Europe only by the subspecies ulmifolia, which can also be treated as a micro-species and has its locus classicus in Slovenia (around Idrija, W Slovenia). Its localities scattered over central and southern Slovenia are representing its NW border of its range with only a few of them growing beyond the borders of Slovenia (in Friuli-Venezta Giulia (!) and Kaernten (A)). S. media is a variable species, which can be divided into (at least) 4 subspecies: S. media ssp. media is an (almost) glabrous plant of C and E Europe with its SW-most locality on the Austrian-Slovene border. Its occurrence in Slovenia is linked to cultivation. S. media ssp. mollis is a Balkan taxon doubtfully identical with S. sericea. It has hairy leaves, young shoots and the fruits and pedicels are also at least slightly hairy. In Slovenia it has a couple of small populations in the Kočevsko region (SE Slovenia) and most probably also an (extinct?) population in the Slavnik region (SW Slovenia). Because of its scarcity it has been included in the Red Data List as a rare species (under the name S. media,). S, media ssp. cana is a densely hairy taxon with an interesting area of distribution linking one locality in NE Italy with the W Balkan main range. Its two westernmost localities (Italian and on Mt. Risnjak in Croatia) have not been confirmed this century and it is possible that it has become extinct there. The majority of authors have treated this taxon as an independent species S. cana, but the revision has shown that "cana" populations are only quantitatively (indumentum density) differentiated from S. media. The other two distinguishing characters, namely shape of the fruit and the entire vs. lobed leaves, proved useless for delimitation of "cana" from "media". We can expects, media ssp. cana also in SW Slovenia. There is another European subspecies S. media ssp. po Iónica which -in respect to its indumentum -lies somehow between "mollis" and "cana" but has ciliate yellowish petals. Despite the meaning of the name 'polonica', its area of distribution is only in the steppic areas of Slovakia and Ukraine. S. japónica is a frequently cultivated E Asian species being totally naturalized and invasive in the lower Vipava valley (SW Slovenia), where it has been spreading for about 60 years. Despite the facts that its seed-set is enormous, that the seeds are fully viable, and that it is also vegetativelly spreading by underground tillers, its secondary area of distribution in the mentioned valley has been expanding very slowly, only for about 2 km per decade. This species has been recorded also in a couple of other localities in Slovenia, but the current status of its potential naturalization at those localities is not known. Key words: brideworts, Spiraea, flora, distribution, Slovenia Neje jOGAN : RAZŠIRJENOS T M E D VE j K {SWMM5PP. ) VSI.OVENIJi , 81-90 LITERATURA Adler, W . (1994): Rosaceae. In: Fischer, M. (Hrsg.): Exkursionsflora von Österreich. Ulmer Verlag, Wien. Adolphi, K. (1995): Spiraea. In: Hegi, C . (Vergr.): Illu­strierte Flora von Mitteleuropa IV/2. Paul Parey, Mön­chen. Ascherson, P. & P. Graebner (1900-1905): Synopsis der mitteleuropäischen Flora 6. Leipzig. Bevk, S. (1927): Botanika za šolo in dom. Ljubljana. Boone, D. (1996): Spiraea japónica. In: Randall, j. M. & j. Marinelli [eds.): Invasive plants, Weeds of the Global Garden. Brooklin Botanic Garden. Čerepanov, S. K. (1973): Svod dopolnenij i izmenenij k "Flore SSSR". Nauka, Leningrad. Dobročaeva, D. M. (1954): Spireoldeae Agardh. In: Zerov, D. K. [ed.): Flora URSR 6. A N URSR, Kiiv. Dostal, j. (1958): Klic k uplne kvetene ČSR. ČAV, Praha. Dostal, J. (1968): Spiraea L. In: Tutin, T. G., V. H. Heywood, N. A. Burges, D. M. Moore, D. H. Valentine, S. M. Walters & D. A. Web b [eds.): Flora Europaea 2. CUP , Cambridge. Ellis, R.G. (1993): Aliens in the British Flora. National Museum of Wales, Cardiff. Fleischmann, A. (1844): Uebersicht der Flora Krain's. Laibach. Fritsch, K. (1922): Exkursionsflora für Österreich und ehemals Österreichischen Nachbargebiete. Wien, Leipzig. Glovacki, J. (1912-1913): Flora slovenskih dežel. Slo­venska Šolska Matica, Ljubljana. Hartl, H,, G, Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld & M. Perko (1992): Verbreitungsatlas der Farn- und Blüten­pflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlischer Verein fuer Kärnten, Klagenfurt. Hayek, A. von (1908): Flora von Steiermark I. Graz. Hayek, A. (1927): Prodromus Florae peninsulae Balca­nicae 1. Berlin. Hočevar, S. F. Batič, A. Martinčič & M. Piskemik (1980): Drugotni nižinski pragozd Krakovo v Krakov­skem gozdu. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 18(1), 5­ 144. Huber, H. (1961-1966): Spiraea. In: Hegi, C. (ed.): Illustrierte Flora von Mittel-Europa IV/2. Carl Hanser Verlag, München. Jogan, N. (1998): KARARAS 2.0 (paket klišejev za KArtiranje RAzširjenosti RAstlin v Sloveniji). Jogan, N. & J. Pfazar (1998): Lonicera japónica Thunb. ­nova naturalizirana vrsta slovenske flore. Annales, 13, 125-130. Kobližek, J. (1992): Spiraea L. - tavolnik. In: Hejny, S. & B. Slavik (eds.): Kvetena Češke Repubíiky 3. Academia, Praha. Lorinser, G. (1860): Botanisches Excursionsbuch für die deutsch-österreichischen Kronländer und das angren­zende Gebiet. Wien. Lukač, G. (1997): Rosaceae L. In: T. Nikolič: index florae Croaticae 2. Natura Croatica, 6 (suppi. 1), 1-232. Marchesetti, C. (1896-1897): La flora di Trieste e de'suoi dintorni. Martinčič, A. & F. Sušnik (1969): Mala flora Slovenije. CZ, Ljubljana. Martinčič, A. & F. Sušnik (1984): Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana. Martinčič, A., T. Wraber, N. jogan, A. Podobnik, V. Ravnik, B. Türk & B. Vreš (1999): Mala flora Slovenije: ključ za določevanje praprotnic in semenk. TZS, Lju­bljana, 845 str. Maxwell, H, S. & S.G. Knees (1995): Spiraea Linnaeus. In: Cullen, j., j. C. M. Alexander, A. Bradv, C. D. Brickeil, P. S. Green, V. H. Heywood, P .-M. jörgensen, S. L. jury, S. G . Knees, A. C. Leslie, V. A. Matthews, N, K. B. Robson, S. M. Walters, D. O . Wijnands & P. F. Veo {eds.): European Garden Flora 4. CUP, Cambridge. Mayer, E. (1952): Seznam praprotnic in cvetnic slo­venskega ozemlja. Dela 5, SAZU , Clasis IV, Ljubljana, Mayer, E. (1958): Pregled spontane dendroflore Slo­venije, Gozdarski vestnik, 6-7, 161-191. Mezzena, R. (1986): L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Alti Mus. Civ. Štor. Nat. Trieste, 38(1), 1 -519. Paulin, A. (1904): Beiträge zur Kenntnis der Vege­tationsverhältnisse Krains 3. Laibach. Poldini, L. (1991): Atlante corologico delle plante vas­colari nel Friuli-Venezia Giulia. Udine. Pospichal, E. (1897-1899): Flora des österreichischen Küstenlandes 1-2, Praprotnik, N. (1987): ilirski ftorni element v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 234 str. Rauš, Dž. & J. Vukelič (1991): Spiraea salicifolia L. in Croatian forests. Acta Bot. Croat., 50, 107-113. Scopol!, J. A. (1772): Flora Carniolica i. Schroeder, E. G . (1990): Rosaceae. In: Fitschen, j.: Ge­hoelzfiora 9. Aufl. Quelle & Meyer Verlag, Heidelberg. Stace, C. A. (1991): New Flora of the British Isies, CUP , Cambridge. Strgar, V. (1966): Prispevek k poznavanju rastlinstva v soteski iške. Varstvo narave, 5, 81-95. Tommasini, M. (1839): Der Berg Slavnšk im Küstenland und seine botanischen Merkwürdigkeiten, insonderheit Pedicularis Friderici Augusti. Linnaea, 13, 49-78. Wraber, T. & P. Skobeme (1989): Rdeči seznam ogro­ženih praprotnic tn semenk SR Slovenije. Varstvo na­rave, 14/15, 1-429. Zahradnikova, K. (1992): Spiraea L. In.: Bertova, L. (ed.): Flora Slovenska IV/3. VEDA, Bratislava. Zander, R. (1984): Handwörterbuch der Pflanzennamen 13 Aufl. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart. Zimmermann, A., G. Kniely, H. Melzer, W . Maurer & R. Höliriegl (1989): Atlas gefährdeter Farn- und Blüten­pflanzen der Steiermark. Graz.