CELJE, 7. julija 1961 LETO XI. štev. 25 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEU DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Manifestacija enotne volje borcev Težko je v tako kratkih besedah strniti vso veličino, pomembnost ter množico veličastnih vtisov z ustanovnega kongresa Zveze zdru- ženj borcev NOV Jugoslavije, ki je bil zadnje dni preteklega tedna v Beogradu. Navdušenje blizu 1200 delegatov, nekdanjih borcev iz vse Jugoslavije, se je večkrat zlivalo v val ovacij, ko so številni predstavniki tujih borbenih orga- nizacij in gibanj odpora pozdrav- ljali kongres. Kongresno vzdušje je bilo mo- gočna manifestacija enotne volje delegatov in gostov v prizadeva- nju za sožitje med narodi sveta ter za očuvanje miru v razburka- nem svetu. Vsi govorniki so obso- dili hladno vojno in poudarili po- trebo po sodelovanju vseh napred- nih sil v svetu, da bi preprečili novo vojno katastrofo. Delegacije borcev iz vseh strani sveta so izrazile svoje simpatije do herojske preteklosti jugoslo- vanskih narodov v borbi proti fa- šizmu in občudovale napredek, ki smo ga pri nas dosegli po vojni v družbenem in " gospodarskem razvoju. Mnogi govorniki so še po- sebej poudarili naše vztrajno in odločno prizadevanje za mir v sve- tu, za politiko aktivne koeksisten- ce, za nesebično podporo kolonial- nim narodom ter za ublažitev blo- kovske napetosti, ki je glavni vzrok hladne vojne in nevarnosti za mir v svetu. S tem je bila izražena močna težnja mnogih predstavnikov tujih bojevniških organizacij, slediti ju- goslovanskemu zgledu na področ- ju urejanja notranjih družbenih odnosov kot v zunanji politiki, saj pomeni Jugoslavija s svojo revo- lucionarno tradicijo iz časov borbe kot z delovnim poletom v povojni izgradnji simbol svobode, napred- ka, blagostanja in mirnega sožitja med narodi. Navzočnost in laska- ve izjave tujih delegacij na tem kongresu priča o velikih simpati- jah do jugoslovanskega gibanja in njegovega prizadevanja, da združi vse sile borcev sveta v borbi za boljše in svobodnejše življenje človeka in za mir v svetu. V tem smislu se je zelo jasno izrazil tudi bivši šef britanske vojaške misije pri nas, kanadski major Jones. »Zdaj, ko sem spet prišel k vam,-k je med drugim rekel major Jones, »vidim istega duha in vse tisto, kar sem videl, ko sem se mudil pri vas leta 1943 in 1944. Danes praznujete 20-letnico, od- kar so narodi te dežele prižgali ogenj svobode. Toda zdaj vaše državne meje niso ovira, da ta vaš plamen svobode ne bi mogel zajeti vseh dežel sveta. Iz globine svoje- ga srca vam lahko rečem, da sem spremljal razvoj te dežele zadnjih 15 let in menim, da na svetu ni svobode, kakršna je tu,« je na koncu rekel major Jones, ki so ga delegati posebno toplo in burno pozdravili. Na delegate in goste je napravi- la močan vtis tudi delegacija mla- dinskih in pionirskih organizacij, hi je prišla pozdravit kongres. Predstavnik te delegacije je med drugim poudaril, da mladina z vsem srcem sprejema tradicijo borcev in da bo zvesta tistim ide- alom, za katere so se borili in umirali njeni vrstniki v narodno- osvobodilni borbi. Ob tej priliki je mladina sprejela zastavo organi- zacij borcev, ki bo simbol revolu- cionarnega boja naših mladih po- kolenj. Vse to in še vrsta drugih vtisov na kongresu se je strnila v mo- gočno manifestacijo enotne volje in monolitne združenosti vseh bor- aev od včeraj in danes na vedno iivih gradbiščih naie države in so- cializma. -ma- Na osrednji proslavi v Titovih Užicah je govoril predsednik TITO NIKOLI VEČ VOJNE Titove Užice, ki so s svojo okolico 1. 1941 v splošni ljudski vstaji bile prvo osvobojeno mesto na svobodnem ozemlju v okupirani do- movini, so ob dnevu borca bile prizorišče veličastne proslave ob 20. obletnici vstaje. Na področje slavne »užiške republike« je dobesedno prišla vsa Jugoslavija. V teh dneh se je prebivalstvo Titovih Užic povečalo za okoli 200.000 ljudi. Svečanosti so se začele v nedeljo, ko je v mestu odlkril spomenik tovarišu Titu njegov najožji sodela/vec podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Aleksander Rankovič. V teh dneh so v Užicah odprli »Muzej vstaje 1941«, priredili aka- demijo, številne spominske svečanosti na grobovih itd. Vrhunec slo- vesnosti pa je bil v torek, ko je v svoje Užice prišel predsednik re- publike maršal Josip Broz-Tito. Navdušenje, prisrčnost in množič- nost na tej veličastni manifestaciji je presegla vse do sedaj izvedene svečanosti podobnega pomena. V Titovih Užicah so se zbrali veči- noma vsi delegati s kongresa borbenih organizacij Jugoslavije, hkrati pa so tja prišle večinoma vse tuje delegacije, ki so bile pred dnevi na kongresu borcev v Beogradu. Na zborovanju v Krčagovu, ne- daleč od Užic, je 200.000 glavi množici spregovoril predsednik re- publike, maršal Tito. Njegov go- vor so spremljale viharne manife- stacije, tako da tov. Tito pogosto tudi po nekaj minut ni mogel do besede. Borbena pesem »Druže Ti- to, mi ti se kunemo ...« skoraj ves čas ni utihnila. Prepevali so jo zdaj v enem, zdaj v drugem delu valujoče množice, pogosto pa vsa množica skupaj. # Predsednik Tito je del svojega govora posvetil vstaji proti okupa- torjem in domačim izdajalcem ter nadaljnjemu poteku ljudske revo- lucije. Dejal je, da so pred dvajse- timi leti najboljši sinovi in hčere naših narodov začeli s krvjo in življenji pisati najsvetlejše strani naše zgodovine. Komunistična par- tija je bila edina, ki je imela po- gum in sposobnost popeljati ljud- stvo v boj proti okupatorju. V tem boju so narodi Jugoslavije prepre- čili bratomorno vojno, uresničili bratstvo in enotnost ter osvobodili deželo okupatorjev in izdajalcev. Med to težko vojno je nastajala nova Jugoslavija, nastajala je ljud- ska oblast, zmaga nad fašizmom je bila pri nas tudi zmaga revolu- cije nad razrednim sovražnikom. 0 Drugi del svojega govora je predsednik Tito posvetil velikim naporom delovnih ljudi naše do- movine pri obnovi in socialistični graditvi zaostale, med vojno pa hudo opustošene domovine. Ponos- no lahko rečemo, je dejal, da smo premagali največje težave in zma- gali prav spričo naporov, vztraj- nosti in vzdržljivosti naših delov- nih ljudi. Naštel je vrsto trdnih dokazov o naši povojni gospodar- ski in družbeno-politični rasti. Na- daljeval je s tehtnimi besedami o naši nadaljnji ekonomsko-politični izgradnji in poudaril, da smo že .močno razvili sistem neposredne socialistične demokracije. £ Na koncu se je s svojimi, že vsemu svetu znanimi progresivni- mi stališči dotaknil položaja v sve- tu in vloge Jugoslavije v boju za mir in aktivno sožitje med naro- di na svetu. Ostro je grajal blo- kovsko politiko in zlasti še zahod- ne sile, ki hodijo malone po istih usodnih stezah, kot pred dvajse- timi leti, ko je taka politika pah- nila velik del sveta v trpljenje in nadčloveške napore krvavega spo- pada.' Jugoslavija, ki je med vse- mi deželami pretrpela največ, je poudaril tovariš Tito, ima danes vodilno vlogo pri prizadevanjih, da bi se taka trpljenja, taka na- silja in vojne strahote sploh nikoli več ne ponovile. K. Partizanska Graška gora je slavila Graška gora je bila v torek, na dan borca prizorišče ene največ- jih proslav v okraju. Že v zgod- njih jutranjih urah so se v strmi- ne »gore jurišev« zagrizle kolone bivših borcev, skupin članov mno- žičnih organizacij in mladine. V soncu ožarjena Graška gora je po- zdravljala svoje stare znance in seznanjala nove s svojo herojsko preteklostjo. Odmaknjena od sveta je Graška gora s svojimi revnimi, a zavedni- mi in gostoljubnimi prebivalci v prvih dneh revolucije postala na mah znamenita. Poznale so jo pa- triotične množice, spoznal pa j<~> je tudi sovražnik, kajti Graška gora je bilo področje, ki je med prvimi ponudilo zavetje partizanom. V bližini Graške gore je bil leta 1941 formiran legendarni prvi štajerski bataljon. Z Grmade so partizani leta 1941 šli v napad in za eno noč v jurišu zavzeli prvo mesto na Štajerskem — Šoštanj. Graška gora pa ni bila zatočišče, bila je tudi poprišče hudih spopadov. Borci junaške štirinajste divizije so Graško goro preimenovali v »goro ju riše v«, saj so tu v febru- arju 1944 bili najtežje boje z oku- patorjem. V štirih letih narodno- osvobodilne vojne je na strminah Graške gore za vedno obležalo okoli 320 partizanskih borcev, ka- terim so v torek na svečan način odkrili skromno spominsko obe- ležje. To obeležje, sicer brez imen padlih v^rcev, je skromna oddol- žitev številnim žrtvam, predvsem pa zgovorna priča o pomembnosti tega področja v narodnoosvobodil- ni vojni. Na kraju, kjer je bilo v torek dopoldne odkrito obeležje, se je zbralo okoli 8000 ljudi. Borci pro- slavljenih štajerskih partizanskih enot so prišli iz vse Slovenije. Iz Ljubljane so se pripeljali v dveh avtobusih. Med prekaljenimi par- tizanskimi borci in komandanti sta bila tudi tovariša Jože BORŠT- NAR, nekdanji komandant IV. operativne cone in Jože BOLDAN -SILNI, komandant Šercerjeve brigade. Komandant Jože BORŠTNAR je odkril spominsko obeležje, za tem pa je govoril tov. Jože MA- ROLT, organizacijski sekretar Okrajnega komiteja Zveze komu- nistov za celjski okraj. Tovariš Marolt je v svojem go- voru opisal pomen ljudske revo- lucije, govoril je o vstaji, katere 20. obletnico praznujemo in o de- ležu, ki ga je v prvih dneh NOB ter vsa leta njenega nadaljevanja prispevalo naše področje, zlasti pa ljudje s področja Graške gore, najsi bo njeni stalni prebivalci, ali pa partizani, ki so se tu borili in umirali. Svečanost je zaključil bogat spo- red, pri katerem so sodelovali pevci, godbeniki in recitatorji iz Šoštanja in Velenja. -ek. Priznanje mestu športa Danes je bilo v Celju, me- stu športnikov in športa, kon- čano atletsko prvenstvo pri- padnikov zagrebške vojne oblasti. Enaindvajsetega tega meseca pa bo prav tako na stadionu Borisa Kidriča v Celju vsearmijsko atletsko prvenstvo. Ni naključje, da je bilo prav mesto ob Savinji izbrano za dve največji atletski prire- ditvi pripadnikov naše Arma- de v letošnjem letu. Ko je or- ganizator obeh tekmovanj iz- biral mesta, se je odločil za Celje predvsem zavoljo tega, ker pomeni mesto ob Savinji v atletskem dogajanju v naši državi vzor uspešnega dela in vzgoje mladih tekmovalcev. Ker pa sta obe tekmovanji posvečeni tudi letošnjemu praznovanju dvajsete oblet- nice oborožene vstaje jugoslo- vanskih narodov, pomeni do- ločitev Celja za mesto obeh še posebno priznanje. Tega pri- znanja pa je hkrati s Celjem deležno tudi atletsko društvo Kladivar in njegovi prizadev- ni delavci in funkcionarji, ki bodo pomagali pri izvedbi obeh tekmovanj. Prepričani smo, da bo me- sto športnikov upravičilo to zaupanje in da bodo tekmo- valci, atleti iz vseh rodov na- še Armade, kakor tudi ostali udeleženci te velike športne manifestacije odnesli iz naše- ga mesta najlepše in najbolj- še vtise. Zato še posebej va- bimo prebivalce mesta in okraja, da v tistih dnevih po- hitijo na stadion in si ogle- dajo visoko kvalitetno tekmo- vanje. M. B. Heroj Stante NA KRAJU USTANOVITVE I. CELJSKE ČETE Preteklo soboto je Društvo Ljudske tehnike iz Tovarne emaj- lirane posode v Celju organiziralo proslavo 20. obletnice ljudske vsta- je in Dneva borca, ki se je spre- Generapodpolkovnik Peter Stane-Skala na čelu kolone, ki je bila na na poti na kraj, kjer je pred 20. leti bila ustanovljena 1. celjska četa. menila v svečanost večjega obse- ga. Popoldne se je od tovarne za- čel pohod na kraj, kjer je bila leta 1941 ustanovljena I. celjska četa. Do Farčnika na Teharjih je kolo- na korakala z godbo in zastavami na čelu, kraj ob Voglajni pa je bil tudi svečano okrašen z zastavami in cvetjem. Poleg članov kolektiva Emajlirke, ki jih je bilo okoli 800, so se svečanosti udeležili tudi oko- liški prebivalci. S posebnim na- vdušenjem so navzoči pozdravili komandanta prve celjske čete na- rodnega heroja Petra Stanteta- Skalo. Za govorom predsednika društva Ljudske tehnike tov. Ludvika Pavčiča je imel krajši govor tudi tov. Peter Stante. Tovariš podpol- kovnik je govoril o dogodkih v le- tu 1941, o herojstvu prve celjska čete, o vedno širšem razmahu ljudske vstaje in revolucije, o do- prinosu vsega ljudstva k zmagi in osvoboditvi. Na svečanosti je nastopal tudi moški pevski zbor društva »Ivan Cankar«, igralec celjskega gleda- lišča tov. Pavle Jeršin je recitiral, potem pa so vsi ob tabornem og- nju peli borbene pesmi in obujali spomine na NOB. Štorski železarji na dan borca Štorski železarji so proslavili dan borca na Svetini. Kmalu po sedmi uri zjutraj so se pričele zbi- rati pred železarno tekmovalne ekipe iz vseh obratov za pohod na Svetino. Prva je prispela na cilj ekipa mehanične delavnice, kmalu za njo še ekipi iz elektro delavni- ce in laboratorija. Tako se je zvr- stilo 14 ekip. Ekipe so se pomerile tudi v streljanju z zračno puško. Najboljše med njimi so prejele de- narne nagrade. Zbranim izletnikom in tekmo- valcem je na Svetini spregovoril predsednik Krajevnega odbora ZB tov. Ivan Žmaher. . R. SMARSKA PROSLAVA Dan borca so izbrali v šmarski občini za osrednjo proslavo ob 20-letnici ljudske vstaje. Že rano zjutraj je steklarska godba na pi- hala oznanila slovesen dan. Po sprejemu gostov se je dolga povor- ka zlila vzdolž ceste proti Korpu- lam in krenila proti spomeniku. Na čelu so v rokah konjenikov vi- hrale zastave, za njimi so ostro udarjali koraki borcev, ki so se jim na prsih svetlikala odlikova- nja. Praporščaki, odred predvoja- ške vzgoje, godba na pihala, gasil- ci in športniki, udeleženci mla- dinskih delovnih brigad, aktivi RK, kolesarji in motoristi ter še dolga vrsta ljudi: to je bila veli- častna in dokaj nenavadna slika za Šmarje. Povorki je sledila še druga. Šmarski delovni ljudje so simbo- lično prikazovali, s čemer se na Šmarskem najbolj ukvarjajo. Na traktorjih in avtomobilih so bile skupine ljudi, ki so prikazovale delo in uspehe v kmetijstvu in industriji. Okrog spomenika, ki stoji sredi Šmarja, se je zgrnila množica. Tamburaši, godbeniki in pevci iz steklarne »Borisa Kidri- ča« so izvedli program, o pomenu ljudske vstaje in veličina boja pa je govoril podpredsednik občin- skega ljudskega odbora tovariš Lojze Krivec. Pripadniki predvo- jaške vzgoje so po polaganju ven- cev izstrelili častno salvo. V popoldanskih urah pa so pro- slavljali jubilejno leto s športnimi prireditvami, turnirjem v odbojki in strelskim tekmovanjem. Šmar- ska dramska družina je prikazala dramo »Ko bi padli oživeli«. Pose- ben užitek pa so nudili s svojim nastopom člani Slovenskega na- rodnega gledališča iz Maribora. __R. L. KOROŠKI BORCI IZ MARI- BORA V CELJU Skupina bivših Koroških borcev iz Maribora — okrog 100 po šte- vilu — je pri povratku iz Kočev- skega Roga počastila tudi spome- nik padlim borcem v Celju. Kratek nagovor in razlago ob spomeniku je podal pisatelj Fran Roš, koroški borec in častni me- ščan Celja. R. F. Pionirski praznik na Teharjih Preteklo nedeljo je bila na Te- harjih velika slovesnost. Ob za- ključku tekmovanja vseh jugoslo- vanskih pionirjev »Moj kraj vče- raj in danes« so pionirji s pomoč- jo učitelja pripravili uspelo prire- ditev. Pokroviteljstvo nad pionir- skim slavjem na Teharjih je pre- vzela Železarna iz Štor. Prazno- vali so ves dan — od zjutraj, ko je godba iz Štor zaigrala budnico, pa do večera. Program pa je zajel vso pionirsko dejavnost — na koncu pa so pripravili tudi pionirsko tombolo. Izmenjava mladinskih brigad Preteklo soboto sta občinska komiteja Ljudske mladine Celje in Kranj izmenjala lokalni mla- dinski brigadi. V Kranj je dot poldne odpotovala prva celjska lokalna mladinska delovna bri- gada »Dušana Finžgarja«, ki bo mesec dni delala pri gradnji športnega stadiona v Kranju. Bri- gada, katere komandant je Boris Rosina, šteje 49 mladincev in mladink — srednješolcev in je bila te dni že prvič pohvaljena. Tudi mladi Kranjčani so v Ce- lje prišli v soboto dopoldne. Na postaji so jih pričakali predstav- niki celjskega občinskega komi- teja Ljudske mladine, predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Drago ŠpendI in podpred- sednik občinskega ljudskega od- bora Beno Krivec. Vsi so v po- zdravnih besedah brigadirjem za- želeli dobrodošlico in jo podkre- pili z željo, da bi se v celjskem mestu čim bolje počutili. Kranj- ska mladinska delovna brigada — šteje šestdeset mladincev in mladink — bo prav tako kot celj- ska v Kranju ostala pri nas me- sec dni in bo delala pri regulaciji Sušnice. Nedvomno bo izmenjava mla- dinskih delovnih brigad med Kranjem in Celjem še bolj utr- dila vez med mladino teh dveb mest. ^^ CELJSKI TEDNIK STEV. 25. — 7. julija 1961 Berlinska kriza zori. Na misel mi prihajajo homerski prizori, ko so počivali ščiti in kopja, tem bolj pa so se vrtali pikri in bahaški je- ziki nikdar utrujenih vojščakov. Na zahodni strani je imel hudo besedo podpredsednik ZDA Lyn- don Johnson: SZ bi napravila tra- gično napako, če bi premalo upo- števala namen ZDA braniti zahod- ni Berlin. SZ zaostruje krizo, ZDA pa ne bodo poziibile na svoje obveznosti do Berlina. Treba bo odkrito spregovoriti s SZ, ki da preizkuša silo in enotnost ZDA. SZ meče senco na svetovno pozo- rišče, sedanja berlinska kriza da je najhujše izzivanje doslej. Vendar je Johnson tudi rekel, da noče govoriti bojevito, toda tudi SZ mora lepe besede potrditi z le- pimi dejanji. Njegove te in take besede je prebral sam Kennedy, preden so šle v svet. Izplača se iz- pisati, da se je Kennedy pogovoril te dni s predsednikom vojaškega odbora NATO nemškim genera- lom Heusingerjem. Ta je izjavil, da sta govorila o berlinski krizi in da je ameriškemu predsedniku svetoval, naj pospeši vojaške pri- prave NATO. Le kaj naj bi nem- ški general drugega svetoval! Tudi Adenauer je dal vedeti, da se z Moskvo o Berlinu nima kaj pogo- voriti in da v moskovskem memo- randumu zanj ni nič novega. Za razgovore o Berlinu se vne- majo posebno Angleži, ki utegnejo ostati velesila samo, če igrajo tret- jo silo — posredovalca med obe- ma velikima. Njihov imperij se se- seda, njihov Commonvoealth ni več enotna sila, to se je pokazalo ob izključitvi Južnoafriške Unije. Zato se je njihova vlada menda že odločila, da se bo naslonila na ev- ropski trg, se bolj povezala s Fran- cijo, kajti ogroža jo že dalj časa obnovljena nemška moč. Tu se zgodovina zares ponavlja! A reci- mo po kmečko: Angleška imperi- alna misel še vedno lahko rodi ze- lo brutalne izpade, kakor konj najbolj bije, preden gine. Sam Gaitskell, predstavnik laburistov je javno ošibal Macmillana, ker podpira Salazarjevo Portugalsko: Sramota je za Anglijo, da ni obso- dila Salazarjeve politike, da je ni- ti ne kritizira, ampak celo poudar- ja spoštovanje in prijateljstvo na- pram surovemu portugalskemu kolonializmu v Angoli. Tudi v Ku- vaitu, v Perzijskem zalivu je an- gleški, imperializem ravnal po starih preizkušenih kolonialistič- nih metodah, deli in vladaj! Ku- vaitskemu šejku, ki na ozemlju za pol Slovenije razpolaga z nafto za 40 % vseh angleških potreb, jam- čiti neodvisnost proti Iraku in s tem zabijati zagozde med Arabce, to so stare stvari. ZAR, Jordanija in Saudova Arabija so se že izrek- le zoper iraško zahtevo po aneksi- ji Kuvaita, Kasem pa je moral v svojem morju gledati dim angle- ških vojnih ladij, ki so za vsak primer podprle kuvaiškega šejka. Kako trdovratna je hladna voj- na, se je spet pokazalo na konfe- renci za Laos. ZDA se ne morejo odločiti za nevtralnost, ne da bi montirale trojanskega konja z ljudmi okoli Buna Uma. Zato je v ZDA povabljen njegov »močni« človek Fumi Nosavan. Suvana Fu- ma povabila ni sprejel, da bi ne vrgel nase sence, če bo on pred- sednik koalicijske vlade. Kočljiva je ta laoška nevtralnost. Za elastičnejšo politiko kaže pot v zahodnem taboru Italija, ki že nekaj let krepi svojo trgovino s SZ, od lani na letos za celih 72 %. Italijanska naftna industrija ENI se je uprla angleško-ameriškemu naftnemu koncernu, sklenila dol- goročno pogodbo s SZ o izvozu na- fte v Evropo in je pred kratkim ob Segnijevem obisku v naši drža- vi pokazala, da so možni več kot dobri odnosi med deželami z raz- ličnim družbenim sistemom. Pri tem sta odigrali pozitivno vlogo manjšini obeh držav. To pa se, ta- ko kaže, ne bo zgodilo na Tirol- skem, v Gornjem Poadižju. Za ti- rosko-avstrijsico manjšino stoje za- hodnonemški pronacistični in na- cistični finančniki, ki dajejo potu- ho mali Avstriji v smislu vsenem- ških imperialističnih teženj. Naj se pokaže, da volk še niti dlake ni dobro menjal, pa že spet kaže kr- vavi gobec! Alžirska pogajanja se bodo ob- novila, je dejal de Gaulle. A isto- časno je razvijal svoj načrt o po- sebnih conah za Francoze v Alži- ru, o preselitvi Alžircev iz mest in Francozov v mesta. S tem de Gaulle podira mostove že vnaprej in računa s permanentnim rojem »casusov belli«, z večno vojno med Francozi in Alžirci. To pa ni do- ber, ni realen račun. T. O. V počastitev 20-letnice vstaje Proslava na Resevni - Velik nastop športnikov - Spomenik savinjskemu spla- varju - Grobnica na Golovcu V soboto dopoldne je bila pod vodstvom tovariša Toneta Skoka seja občinskega odbora za proslavo 20-letnice revolucije v Celju. Na njej so med drugim utrdili program glavnih pro- slav in prireditev. Zaradi osrednje republiške pro- slave, ki bo 21. julija v Ljubljani, so organizatorji občinskih prire- ditev na čast pomembne obletnice ljudske revolucije preložili glav- ne proslave na območju celjske občine za nekaj dni naprej. Za- čele se bodo že 15. julija. Ta dan bodo na Golovcu odkrili skupno grobnico padlih borcev in talcev. Dan za tem, to je v nedeljo, 16. tega meseca, pa bo osrednja pro- slava na Resevni, ki jo priprav- ljata ustrezna občinska odbora v Celju in Šentjurju. V slavnost- nem delu prireditve, ki se bo za- čel ob desetih dopoldne, bo go- voril tudi edini preživeli koman- dir Prve celjske čete, narodni he- roj Peter Stan te-Skala. V program občinskih priredi- tev sodi tudi športni nastop, v sredo, 19. julija. Tako bo na sta- dionu Borisa Kidriča velik atlet- ski miting s sodelovanjem neka- terih najboljših slovenskih atle- tov. To prireditev pa bodo izko- ristili še za slavnostno otvoritev vsearmijskega prvenstva v atleti- ki, ki bo v Celju 21. in 22. julija. Športni del programa bodo brž- kone izpolnili še orodni telovadci, judoisti ter nekatere točke aka- demijskih sestav. Bogat program prireditev je predviden tudi za 201 julij* za praznik mesta Celja. Tako bo ta dan skupna slavnostna seja čla- nov obeh zborov Občinskega ljudskega odbora ter Občinskega odbora Zveze borcev. Mimo tega bodo odprli razstavo načrtov za kulturni center mesta Celja. Majhna svečanost pa bo tudi ob zaključku regulacijskih del na Savinji. Ob tej priložnosti bodo pri novi brvi, ki pelje v park, od- krili spomenik savinjskemu spla- varju. Vse te prireditve bi lahko šteli kot uvod in pripravo za osrednjo republiško proslavo, ki bo 21. ju- lija v Ljubljani. Prijave za ude- ležbo na tej veliki manifestaciji v počastitev dvajsete obletnice oborožene vstaje zbirajo sindi- kalne organizacije v podjetjih. M. B. Po konferenci o problematiki šolstva, je Občinski odbor SZDL v Celju pripravil še širše posvetova- nje o delu in nalogah stanovanj- skih skupnosti in krajevnih odbo- rov. Če rečemo, da je izredno Isvo uspela tudi druga konferenca, po tem ne gre za formalno priznanje, temveč za ugotovitev, ki kaže, da bo treba vprašanjem stanovanj- skih skupnosti in krajevnih odbo- rov posvetiti dosti več pozornosti in skrbi kot doslej. To je pokazala tudi razprava, ki je še opozorila, da ti organi upravljanja razpola- gajo z ogromnimi sredstvi in da zato ni vseeno, na kak način in zakaj, jih trošijo. In prav zavoljo te ugotovitve in materialne odgo- vornosti stanovanjskih skupnosti so čudno izzvenele besede nekate- rih udeležencev, ko so dejali, da v stanovanjskih skupnostih ne de- lajo z enako vnemo vsi izvoljeni člani, ampak, da naloge še zme- raj slonijo na ramenih redkih po- žrtvovalnih delavcev. Zato, v bo- doče več skrbi kadrovki politiki in izbiri državljanov v te organe. Posvetovanje je odprlo in načelo niz življenjskih vprašanj, ki zahte- vajo odgovor. Zato je bila umestna pripomba, da bi se morali pred- stavniki stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov večkrat se- stati in pogovoriti o delu in pro- blemih. Pa ne samo to. Udeležen- ci posvetovanja so predlagali usta- novitev foruma, ki bi naj obrav- naval samo te probleme. Medtem ko so se eni zavzemali za upravni organ pri ljudskem odboru, so dru- gi predlagali ustanovitev, oziroma boljše delo ustreznih sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL.Me- nimo, da je slednje mnenje ustrez- nejše, saj gre v glavnem za poli- tiko dela stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov, za mobiliza- cijo ljudi pri izvrševanju krajev- nih nalog, ne pa za samo izvrševa- nje del, kar je naloga krajevnih odborov in stanovanjskih skupno- sti. Za delo sekcij za vprašanje stanovanjskih skupnosti in kra- Trije problemi tri naloge jevnih odborov pa govori še ena okolnost. Veliko problemov tega značaja nastane zaradi neinformi- ranosti državljanov. Dobra infor- mativna služba, redno obveščanje in tolmačenje nalog pa je dolžnost političnih organizacij in posebej še Socialistične zveze, ne pa uprav- nega aparata pri ljudskem odboru. Težišče dela stanovanjskih skup- nosti in krajevnih odborov sloni na skrbi za izboljšanje življenj- skih in splošnih pogojev državlja- nov določenega območja. Naloge so jasne: razbremenitev gospo- dinjstev, podružabljenje gospo- dinjskih servisov, varstvo otrok, postopno prevzemanje uslug itd. To pa naj bi ne bile samo naloge sta- novanjskih skupnosti, ampak tudi krajevnih odborov. Sicer pa ne gre samo za naloge, ampak tudi za od- govornost stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov za izvrševa- nje predvidenih nalog, za odgo- vornost pred volivci in državljani. Trkba bo namreč doseči, da se bo- do ]judje obračali na stanovanj- ske skupnosti in krajevne odbore ter tam spraševali, kako je z izvr- šitvijo ene ali druge naloge in na- dalje, da se bodo organi stanovanj- skih skupnosti in krajevnih odbo- rov čutili odgovorne za svoje delo pred volivci. Zato naj stanovanj- ske skupnosti in krajevni odbori sami sprejemajo programe dela in sami odločajo o izvrševanju naj- nujnejših potreb. Skratka, posta- nejo naj iniciatorji za reševanje vseh problemov na svojih območ- jih. -mb SEJA LJUDSKEGA ODBORA CELJSKE OBČINE Strnjenost naselja in komunalna urejenost, GLAVNA ClNITELJA ZA ODPIRANJE NOVIH ZAZIDALNIH OKOLIŠEV Zadnji dan preteklega tedna je bila najprej skupna, zatem pa še ločeni seji obeh zborov Občinske- ga ljudskega odbora v Celju. Po poročilu o minulih zborih voliv- cev so odborniki na ločenih sejah v glavnem razpravljali o tistih problemih, ki so bili v ospredju zanimanja na zadnjih zborih vo- livcev. Tako so sprejeli odlok o vi- dezu naselij in javni snagi v ob- čini Celje ter načelne smernice za končno korekcijo idejnega urbani- stičnega načrta mesta Ceija. Tesno na to vprašanje so bili navezani tudi problemi novih zazidalnih okolišev. Prevladovalo je stališče, da naj bi ne šli v preširoko fronto novih zazidalnih okolišev, ampak, da naj se pri gradnji novih hiš upošteva zlasti strnjenost naselij in pa komunalna urejenost nekega področja. Zato so odklonili, da bi nove zazidalne okoliše odprli v Šmarjeti in na Ostrožnem, saj že dosedanji in pa novi okoliši dajejo možnost za gradnjo okoli 800 no- vih enodružinskih hišic, kar je za nekaj let prav gotovo dovolj. Prav tako bodo priporočili interesentom, ki bi radi postavili hišice v Zagra- du, da naj se rajši odločijo za Polule, ki imajo dosti ugodnejšo lego. Razen tega pa bo v Zagradu, vsaj v perspektivi, postavljena plinarna, zaradi katere tudi ne ka- že, da bi tam pospeševali gradnjo stanovanj. Nekaj kritičnih pripomb je bilo izrečenih spričo tega, ker urbani- sti že zdaj napovedujejo odstra- nitev Olimpovega športnega pro- stora. Res je, da je osrednji šport- ni stadion z vsemi potrebnimi ob- jekti in igrišču potreben, toda drži pa tudi to, da bo treba dati Olimpu najprej nove objekte in šele nato govoriti o odstranitvi se- danjega igrišča. Sicer pa ima tudi tovarna tehtnic zaenkrat dovolj prostora, da se širi in ji sedanja lokacija igrišča ni v napoto. V zaključnem delu zasedanja so odborniki sprejeli več odlokov. Med sklepi so potrdili ukinitev se- danje. Industrijske kovinarske šo- le ter njeno pripojitev Srednji tehnični šoli. V okviru Srednje tehnične šole pa bo delovala tudi mojstrska šola. -an RAZSTAVA DOB V ŽALCU Danes so v Hmeljarskem domu v Žalcu odprli potujočo razstavo »Celjski okraj v revolucionarni borbi in socialistični izgradnji«. Razstava bo v tem kraju odprta do vključno nedelje, 9. tega me- seca. , V Grižah je živahno pred svečanostmi V Grižah, kjer bo naslednji te- den potekal v znamenju proslave 20-letnice staje v občinskem me- rilu, je zadnji čas vse zelo razgi- bano. Glavna svečanost bo v ne- deljo na prostoru letnega gledali- šča. V Grižah samih pa končujejo razna komunalna dela, saj bodo na dan svečanosti imeli vrsto otvori- tev in to vodovoda, nove ceste, po- slopja kmetijske zadruge, gostin- skega obrata in prizidka pri domu »Svobode-«. Tudi gradnja mostu čez Savinjo naglo napreduje, če- prav bo popolnoma gotov šele dru- go leto. Prebivalci sodelujejo pri teh delih s prostovoljnim delom in z denarnim samoprispevkom. Naj- bolj so se doslej izkazali člani sin- dikalnih podružnic in mladina. Popolnoma razumljivo je, da Grižani pričakujejo v slavnostnih dneh čim večjo udeležbo tudi iz drugih krajev. -er Imenovanja Na zadnji skupni seji obeh zbo- rov Občinskega ljudskega odbora v Celju so odborniki na predlog pristojne komisije imenovali tov. Karla Viteza za direktorja Ko-> munalne banke v Celju, nadalje Silvo Reberšak za direktorja fri- zerskega salona »Nega« ter razre- šili Franca Miheliča kot direk- torja Mestnih pekarn. Ta razre- šitev je bila potrebna zaradi pri- pojitve Mestnih pekarn k Vele- žitarju. In končno so razrešili še Ludvika Goloba, kot direktorja obrtnega podjetja Oprema v Ce- lju. Slika z Otoka Petek, 30. junija NA REDNI letni univerzitetni skup- ščini \ Ljubljani so za novega rektorja ljubljanske univerze izvolili prof. dr. Maksa Šnuderla. Sobota, 1. julija NA TRETJEM, zadnjem dnevu usta- novnega kongresa Zveze združenj bor- cev NOV Jugoslavije v Beogradu so kongres pozdravili predstavniki števil- nih tujih delegacij. Nedelja, 2. julija RAZEN V TITOVEM UŽICU, kjer so s« začele osrednje prireditve na čast 20- leinice vstaje, so lepe proslave pripra- vili tudii v številnih krajih v Sloveniji, kot v Črnomlju, Mariboru, Hrastniku, Kranju, Kopru itd. Ponedeljek, 3. julija V LJUBLJANI so se zbrali slovenski, hrvatski in srbski izseljenci, da se ude- ležijo prireditev v okviru jugoslovan- skega izseljenskega tedna. Torek, julija V POČASTITEV DNEVA BORCA so bile po vsej Sloveniji slavnostne prire- ditve, na katerih so odkrili mnoge spo- menike padlim junakom. Tako so se prebivalci Gorenjske zbrali na Poljanah, največja proslava na Goriškem je bila v Renčah, uspel je bil partizanski tabor v Poljanah nad Koprom, veličastna je bila proslava na Rašici, nadalje v Za- savju itd. Sreda, 5. julija Z ODLOKOM Zveznega izvršnega sve- ta je bil za novega direktorja Jugoslo- vanske investicijske banke imenovan tov. Zoran Žagar. Kufre gor, kufre dol... Saj poznate te besede, pa tudi njihov smisel, ali ne? Sicer pa, naj vam povem zgod- ibo, k/i je minule dni razburila marsikaterega prebivalca celjske- ga mesta. Menda je mesec dni od tega, ko so prvi prostovoljci začeli ureje- vati Savinjsko nabrežje. Najprej so ise lotili skrajnega roba na- brežja. kjer je bila speljana peš- pot. Pridne roke so tisto zemljo zrahljale in jo pripravile za seja- nje trave. Pa se je zgodilo, da so neznani brezvestneži znova Spe- ljali po mehki zemlji stezico. In spet so prišli prostovoljci ter ji vrnili prejšnji videz. Ko je bilo to opravljeno, so se spomnili (kdo, ne vem), da bi morali prav tam skopati jarek in vanj položiti ne- ke cevi. In spet so prišli kopači ter zasadili v zemljo krampe in lopate. Material, ki so ga tako do- bili pa so po najkrajši poti zme- tali v Savinjo. Izgleda, da je bilo tudi to potrebno, da bi imel ba^ ger spet kaj dela pri poglabljanju struge!? Šele na intervencijo ne- kega Otočana so prenehali z me- tanjem kamenja in zemlje \ stru- go- Ljudje, ki so vse to videli, se sprašujejo, ali res ni bilo mogo- če_ skopati jarka na začetku ak- cije? Zakaj so bile potemtakem potrebne tiste ure prostovoljcev, ki so tam rahljali zemljo? In, kon- čno, kdo je bil organizator tega dela in kdo je vodil strokovni nadzor, da je vse to dovolil? VELIKO SLOVO Po devetnajstih letih so našli posmrtne ostanke komunista EDA LESKOVARJA, člana CK Hrvat- ske in partijskega sekretarja kra- pinskega okrožja, ki so jih 2. ju- lija prenesli v njegov rojstni kraj Pregrado. Več tisočglava množica ljudi iz obeh bregov Sotle se je poslavljala v Podčetrtku. Sekretar OK ZKS Celje Franc Simonič, se- kretar občinskega komiteja ZKS Šmarje pri Jelšah inž. Andrej Ma- rine in zagorski prvoborec tovariš Debelak so govorili o junaku in njegovem velikem boju. Komemo- racija je bila veličastna, pomem- ben dogodek, ki je globoko pretre- sel vse ljudi in obenem obsodil gnusnost in ničevost izdajstva, ki je bilo vzrok junakove smrti na Virštanju. ti V Bušini pri Pregradi v Hrvat- skem Zagorju se je 1910. leta v si- romašni kmečki kajžici rodil Edi. Večkrat lačen kot sit je bosopetil po stezah, po globačah, po bukov- ju, mimo modrikastih zagorskih hišic, ki so raztresene med valo- vitimi grički. Skopa zagorska zem- lja, ki je razdrobljena na tisoče drobnih posesti in povrhu še pol- na strmin, ni dajala, zlasti v te- danjih časih, dovolj kruha za šte- vilne Zagorce. Ko si je mladi Edi nabral nekaj osnovne učenosti v pregradski osnovni šoli, je krenil v Zagreb, mesto mnogih obetov, da bi sem tam izučil za finomeha- nika v delavnici mojstra Hlafke. ti »Edi, veš, v naši deželi ni vse tako, kot bi moralo biti. Poglej, kaj pišejo knjige o življenju,« je pričel radovednemu Ediju pripo- vedovati stari mojster-socialist Volj. Vajenec je bistro prisluhnil in kmalu spoznal osnovne pojme o socializmu. Tako je Edi rasel in se razvijal v zavednega borca za delavske pravice. Osemnajstleten je že širil napredne misli med za- grebško mladino. Aktivno je delo- val v sindikatu skupno z revolucio- narjema Radom Končarjem in Jo- sipom Čazijem ter drugimi. Edije- va neustrašenost, sposobnost hitre- ga ocenjevanja, položaja in borbe- nost so bile vrline, na katere je postala pozorna tudi Partija, ki ga je sprejela v svoje vrste. Leta 1935 ga je policijski režim prvič obsodil na leto dni ječe v zloglasni Mitro- vici. Stisnil je zobe, ječa ga je še bolj prekalila: bila je zanj prava šola, ker se je v povezavi z osta- limi komunisti še bolj izpopolnil. ti Nemške čete so korakale po Za- grebu, izdajalski ustaši so prevzeli oblast. S trpkim nasmehom je ob sestri zrl Edi na ulico. »Zdaj se šele pričenja. Naše naloge bodo velike in težke,« je dejal Edi. Čez nekaj tednov je zapustil Zagreb in se po navodilih KPH napotil v svoje Hrvatsko Zagorje, da sproži ljudsko vstajo. Skupno s tovari- šem Josipom Tkalcem je v začet- ku 1942 leta osnoval prvo udarno brigado v okoli Pregrade. Ustaši so besneli. Razpredli so celo vo- hunsko mrežo, da bi ujeli prvo- borca Leskovarja, toda to jim ni nikoli uspelo. * Zgodilo pa se je nekaj usodnej- šega. 21 junija 1942 leta se je na- potil preko Sotle, da spoji oba bratska naroda v skupnem boju proti sovražnikom. V edini vir- štanjski gostilni je čakal na zvezo. Skromno, brezimno je srkal s ko- zarca in čakal, vendar ga je nekaj domačinov, ki so pili pri sosednji mizi opazilo. Ničesar hudega ni storil, samo tujec je bil, skrivnost- ni neznanec. Zahrbtno so ga opa- zovali in končno poslali kolesarja v Podčetrtek po nemško žandar- merijo. Ponoči se je vnela neena- ka borba. Edi se ni vdal. Toda tudi stena je bila izdajalska: za ome- tom se je skrival les, ki ga je pre- drla sovražna krogla in zadela ne- ustrašnega Edija v glavo. Omahnil je v boju. S konjsko vprego so ne- znanca naslednji dan odpeljali na pokopališče pri Podčetrtku. ti Dolgo niso vedeli, kje je tovariš Edo. Po devetnajstih letih so izsle- dili njegov grob. Šele danes vemo da je osamljen sredi neznanih lju- di, ki ga niso hoteli razumeti, v junijski noči v poslednjem boju omahnil zagorski junak. »Za nas. za svoje ljudstvo si dal največ, kar si mogel dati: svoje mlado življe- nje. Vrniti ga ne moremo, obljub- ljamo pa, da se bomo za ideje, za katere se je Edi bojeval, bili tudi mi, dokler ne bodo dokončno ostvarjene,« je poudaril tov. Franc Simonič. To je zaobljuba naše ge- neracije do vseh, ki so izgoreli v najtežjih dneh v boju za svobodo in pravice človeka. s. ^^ CELJSKI TEDNIK STEV. 25. — 7. julija 1961 V CELJSKI CINKARNI ne gre za formo ▼ PREHODNEM OBDOBJU SO SI NABRALI DOVOLJ IZ- KUŠENJ — NE GRE ZA FOR- MALNO USTANAVLJANJE EKO NOMSKIH ENOT, LE-TE MO- RAJO POSTATI NOTRANJE GI- BALO PROIZVODNJE — DVA- NAJST EKONOMSKIH ENOT — USTREZNA ORGANIZACIJA SINDIKALNE PODRUŽNICE — POSEBNI POGOJI POSAMEZ- NIH EKONOMSKIH ENOT. Pretd dnevii je billo v Cinkarni posvetovanje, katerega so se ra- zen predstavnikov organov uprav- ljanja, direktorja in predstavni- kov organizacij v podjetju udele- žili tudi predstavniki Okrajnega in Občinskega sindikalnega 'sve- ta. Pogovorili so se o najbolj pe- rečih problemih iin canačilinostiilh pri uvajanju ekonomskih enoit v tem velikem celjskem podjetju. OD INTERESNIH SKUPIN... Doslej so v Cinkarni imeli in- teresne skupine v raznih obratih. Čeprav jih lahko štejemo le za obračunske enote, za manjše eno- te za katere so ločeno izračuna- vali osebni učinek, pa so že le-te pokazale, da so dejansko zarodek ekonomskih enot, ki jiih bodo v naslednjih mesecih ustanovili z vsemi samoupravnimi lorgaini. V začetku so interesne skupine bile forme, ker pa je sodelova- nje in delovanje članov posamez- ne enote slonelo predivsem na in- teresu, |so svoje delovanje vpe bolj poglabljali. Tako so najprej začeli razpravljati o normah, o delitvi dohodka, nazadnje pa tu- di o kakovosti rude, možnostih izplena cinka iz rude in podobno. Skratka, te interesne skupine so počasi dejansko začele dobivati poseben pomen. PREHODNO OBDOBJE Ko so lani v Cinkarni ustanav- ljati interesne skupine, so vedeli, da. se bodo pojavili posebni pro- blemi in zahteve po spremembah. To so tedaj sklepali, danes pa iz izkušenj vedo, kaj bo potrebno kpretmenii'tii, da bo decentraliza- cija upravljanja dosegla v pod- jetju ekonomski uspeh. Tako so- dijo, da je 28' interesnih sku- pin, .kolikor so jih imeli doslej, preveč, da bi vsaka tvorila po- sebno ekonomsko enoto. Po pred- logu, ki so ga pripravili in o ka- terem sedaj razpravljajo člani kodektiva, bodo v Cinkarni imeli 10 ekonomskih enot. Razen tega pa bosta bivši tovarni v Mozirju in TOB tvorili posebni ekonom- ski enoti. DELOVNE SKUPNOSTI Ko so o tem razpravljali, so menili, da bi kazalo ustanoviti obratne delavske svete samio v šestih ekonomskih enotah, ki 'ima- jo več kot 40 zaposlenih. Ti ob- ratni delavski sveti bodo imeli klasično Obliko po vzoru delav- skega sveta podjetja. Seveda s posebnimi pristojnostmi. Ostale štiri ekonomske enote pa ibodo imele delovne skupnosti, ki jio bo- do vodili manjši samoupravni 'or- gani. Ta oblika v manjših eko- nomskih enotah je posebnost Cin- karne, vendar zaradi posebnih pogojev (tri izmene, neprekinjeno delo tudi ob praznikih, itd.) bo prav ta oblika zanje najumest- nejša. Razumljivo pa je, da bodo delovne skupnosti in organi de- lovne skupnosti imeli iste pravice in dolžnosti kot obratni delavski sveti v ostalih eknomskih enotah. GOSPODARSKI UČINKI SO NAJZANIMIVEJŠI V tem obdobju tudi sindikalna organizacija spreminja svojo no- tranjo obliko. Pododbore bodo formirali v vseh ekonomskih eno- tah, v večjih ekonomskih enotah pa . bodo ustanovili tudi aktive članov Zveze komunistov. Vendar, v Cinkarni sodijo, da morajo te organizacijske spre- membe ugodno vplivati na porast produktivnosti. V tem tudi vidijo prednost novih ekonomskih enot, predvsem zaradi tega, ker so v posameznih obratih dokaj različ- ni pogoji dela in možnosti za po- večanje storilnosti in za večjo Ob peči v cinkarniški topilnici ekonomičnost. Tako na primer v topilnici, ki je ob sedanjem teh- nološkem procesu že na evrop- skem povprečju izplena cinka iz rude, kaj več ne bodo mogli na- rediti — drugače pa je v drugih obratih, kjer obstajajo še velike rezerve. Delovanje interesnih skupin pa je te rezerve že naka- zalo. To skratka pomeni, da se bodo na primer v topilnici morali spoprijeti s problemi ekonomič- nosti, medtem, ko bodo drugje še vedno lahko dvigovali tudi sto- rilnost. In, če na kraju upošteva- mo, da bodo lahko v naslednjem meseou ustanovili deset ekonom- skih enot s specifičnimi in last- nimi pogoji, je tudi razumljivo, da bodo le-te laže in hitreje lah- ko reševale nekatere bistvene prdbleme proizvodnje. M. Iršič Plodne tazptaue Gospodarski pokazatelji so opo- zorili na nekatera značilna neso- razmerja v prvih mesecih letoš- njega leta. O teh smo že pisali (zaostajanje porasta produktivno- sti, neskladnosti pri povečevanju osebnih dohodkov v nekaterih podjetjih, neupravičeno in neute- meljeno povečevanje osebnih do- hodkov, težave zaradi pomanj- kanja obratnih kreditov . t..) o njih pa so razpravljali delegati na konferencah, obravnavali so jih občinski politični forumi, podrob- no pa jih je proučil tudi občinski zbor proizvajalcev. Zlasti na zad- njem zasedanju zbora proizvajal- cev so poudarili zahtevo, da se ti problemi obravnavajo podrobne in posebno za vsako podjetje. Zaradi tega je Občinski ljudski odbor sklenil, da bodo o teh pro- blemih razpravljali v vseh go- spodarskih ! organizacijah!. Po- drobne podatke za razpravo bo- do pripravila računovodstva, in sicer po istem metodološkem po- stopku, tako da bodo odpadli vsi očitki o različnosti in neresnič- nosti podatkov, s katerimi raz- polagajo organi občinskega ljud- skega odbora in politične organi- zacije. Sestanki kolektivov bodo za- ključeni do 10. julija. Razen čla- na zbora proizvajalcev, ki ga je kolektiv volil, bodo zasedanju kolektiva prisostvovali še člani Občinskega komiteja Zveze ko- munistov in člani Občinskega sindikalnega sveta. Uprave podjetji j bodo za sestan- ke kolektiva podrobno proučile in prikazale primerjavo elementov gospodarjenja v podjetju za prvih pet mesecev letos napram istemu obdobju lani. Istočasno bodo ana- lizirali povprečne osebne dohodke po kvalifikacijah in razmerje cen v primerjavi z lanskim letom. Po isti metodologiji bodo do sestanka kolektiva v vseh podjetjih pro- učili tudi porast produktivnosti. Na teh sestankih kolektivov bo- do obravnavali tudi druge pro- bleme (obratna sredstva, delovna sila in podobno). Člani zbora pro- izvajalcev pa bodo seznanili ko- lektive s priporočili in ugotovit- vami zbora proizvajalcev o posa- meznih problemih, ki so zanimivi za nekatere gospodarske organi- zacije. Ta nova oblika sodelovanja ob- činskega zbora proizvajalcev in političnih organizacij s kolektivi pomeni precejšnjo spodbudo in hkrati velik korak naprej v utr- jevanju komunalnega sistema. Gotovo je namreč, da bodo na se- stankih kolektivov govorili tudi o vprašanju šolstva, o zdravstva in razvoju stanovanjske skupno- sti. Skratka o vseh onih vejah javnega življenja, ki zadenejo vsakega proizvajalca, ko stopi is tovarne, kot prebivalca in obča- na celjske občine. Od Ujčičevih smo se poslovili Prejšnji mesec se je preselil v svoj rodni kraj — Opatijo — le- karnar mr. ph. Vekoslav Ujčič s soprogo Pijo. V Laško sta prišla leta 1932 in sta vse do sedaj, k« sta nastopila zasluženi pokoj, vzor- no vodila lekarno. Oba sta iz znanih zavednih i« naprednih primorskih družin ter sta se taka tudi izkazala za časa okupacije. Krasi ju visoka srčna kultura in etika. Mr. ph. Ujčič je bil istočasne dolga leta strokovni referent — svetovalec za lekarniško službe celjskega okraja in je veliko pri- pomogel za uspešen razvoj te služ- be. Bil je predsednik farmacevt- skega društva okrajev Celje—Tr- bovlje in predsednik strokovnega kolegija, član UO Zdravstvenega doma Laško itd. Široko razgledan je znal s svo- jo razsodnostjo prebroditi marsi- katero težavo in pravilno usmer- jati lekarniško službo v celjskem okraju. Laščani želimo, da še dolgo let uživata v domačem kraju in da nas kot vselej dobrodošla gosta ne pozabita. R. F. Raje preprečimo... V PODJETJIH LAŠKE OBČINE BO NUJNO POTREBNO IZBOLJ ŠATI HIGIENSKO TEHNIČNO ZAŠČITO Na skupščini podružnice Social- nega zavoravnja v Laškem so de- legati obravnavali najbolj pereča vprašanja, ki so bila tudi med le- tom pogostoma predmet živahnih razprav. Tako so predvsem obravnavali pogoje za krepitev tehnične zašči- te, ker zaradi nekaterih pomanj- kljivosti nastajajo nesreče in ne- potrebni izdatki. Delegati so me- nili, da bi bilo bolje ta denar po- rabiti za odpravljanje pomanjklji- vosti in urejevanje sanitarnih na- prav. Če bi tako ravnali, bi vse- kakor storili večji napredek in imeli svetlejšo perspektivo. Tako so med drugim ugotovili, da so sanitarne naprave v tovar- ni »Volna« zelo pomanjkljive in nezadostne in da ne kaže odlašati z urejevanjem tega problema. Podjetja so pripravila razne te- čaje, kjer bi usposobili ljudi za ravnanje s stroji tako, da bodo možnosti nesreč čim manjše. Ven- dar s prihajanjem vedno več mla- dih delavcev v industrijo ta pro- blem postaja vse bolj pereč. Zato so se delegati zagreli za pobudo, da bi v vseh podjetjih nove delav- ce najprej dodobra seznanili s pro- izvodnim procesom in možnostmi, ki obstajajo, da pride do lažje ali težje nesreče. Hkrati so udeleženci na skup- ščini postavili zahtevo, da bo v na- slednjem obdobju potrebno posve- titi zdravstvenim problemom veli- ko več pozornosti kot doslej. Na območju laške občine delata sedaj le dva zdravnika. Tako da nanje pride po preko 13 tisoč prebival- cev. Ce ocenjujemo ta položaj trezno moramo priti do zaključka, da bo število zdravnikov potrebno vsaj podvojiti. Sicer bo težko možno govoriti o uspešni zdrav- stveni službi; in na kraju o nji-t hovi moralni odgovornosti za mo- rebitne spodrsljaje in napake ob tej preobilici dela. Delegati iz »Volne« so predlaga- li, naj bi v večjih industrijskih podjetjih ustanovili obratne am- bulante, če pa že to ni možno pa naj bi organizirali delo tako, da delavcem, ki na primer rabijo sa- mo nov recept, ne bi bilo treba ča- kati vse dopoldne in zaradi tega izgubiti ves »šiht«. Skupščina je tudi obravnavala bolovanja »za vsako ceno«. To opažajo predvsem pri tistih delav- cih, ki jim je produktivnost, na- predek podjetja in lastna storil- nost »deveta briga«. Zato ponava- di izkoristijo tudi najmanjši po- vod, da lahko zahtevajo zdravni- ško pomoč, ki bi jim dejansko ne bila potrebna. Zaradi tega bodo v bodoče ko- lektivi sami prevzeli nadzorstvo nad temi »bolniki«, svoje vtise in zapažanja pa bodo sporočili zdrav- niku, ki naj potem odloča, za kaj dejansko gre. Na skupščini so tudi mnogo go- vorili o potrebi po prevzgoji za- poslenih, ker zlasti ti problemi ro- dijo navadno najteže rešljiva vprašanja in kar hkrati mnogo- krat tudi dejansko zavira normal- ni razvoj podjetja. T. K. Problemom gospodarstva šs več pozornosti Pred dnevi je o nekaterih gospodarskih problemih raz- pravljal občinski komite Zve- ze komunistov za celjsko ob- čino. Uvodoma je o nekaterih problemih govoril predsednik celjske občine Franc Rupret, ki je skušal v kratkem zajeti vso gospodarsko in tudi drugo perečo problematiko. Za Celje so značilne predvsem štiri losnovne težave — komunal- no zelo zaostalo mesto in zaosta- janje izvedb številnih komunal- nih nalog, ki ibi morale biti ures- ničene že v preteklih letih; iz- redna stanovanjska stiska, huda izrabljenost strojnih naprav celj- skih tovarn in zaostale investi- cije v šolstvu in kulturi, vse to še otežuje prehod na nove gospo- darske predpise. Člani občinskega komiteja ZK Celje so podrobno analizirali tudi pereče probleme obratnih kredi- tov gospodarskih organizacij v celjski občini, kar v nekaterih primerih že vpliva na proizvod- njo. Podobne težave imajo tudi trgovska podjetja — zlasti vele- trgovine —, ki imajo obratna i0), cvetača 50—70 (60— 100), radič — (100), ohrovt 30—40 (40 —60), peteršilj 100 (120—200), pesa 50 (60—80), rabarbara — (200), koleraba 40 (40—80), korenjček 60—75 (80), kumare 100—104 (120), paprika 180, paradižnik 120 (—), grah zrno (250), grah neluščen 60 (100—120), grah si. (80—100), gobe (200—250), sijive 80 (80), jabolka (80), hruške 104 (90—100) češnje (60—120) ma- line — (200—230), marelice 80—120 (160), breskve 90 (80—90), borovnice — (90— 130). jagode — (200—250), mleko 56 (56). smetana — (520), maslo — (620—850)^ jajca 25 (22—25), ribez — (100—200) fige sveže 90, višnje — (90). Trg je bil z zelenjavo in sadjein dobro založen. Občutno je pomanjkanje pe- rutnine, jajc in mlečnih izdelkov. Pri kopanju v Savinji si je glavo po- škodoval Silvester Tanšek iz Polzele. — Jože Klemene iz V.iitanja je padel s češnje in si poškodoval nogo. — Pri delu v gozdu se je s sekiro vsekal v nogo Ivan Tolan iz Šentjanža. — Florjanu Rečniku iz Razgorja pri Vojniku je na nogo padel hlod. V času od 24. 6. do 1. 7. 1961 je bilo rojenih 10 dečkov in 12 deklic. POROČILI SO SE: Milan Vasle, traktorist cz Šempetra v Savinjski dolini in Lucija Sagadin, go- spodinjska pomočnica iz Celja. Stani« slav Novak, strojni ključavničar Iz Celja in Štefanija Kračun, trgovska pomočnica iz Celja. Henrik Grubelnik, urarski mojster iz Rogatca in Ljudmila PogeL šek, gospodinja iz Rogatca. Franc Ka- čič, mizarski pomočnik iz Celja in Ma, rija Škulj, delavka iz Velike Mraševe. Ivan Hodn:k. strojni ključavničar iz Bo, l.itijske Bistrice in Mariija Ban, šivilja u Celja. Franc Morjak, profesor iz Dobrne in Vera-Terezija Vajdec, polje- delka iz Breze. UMRLI SO: Ignac Bercko, upokojenec iz Polzele, star 55 let. Angela Novak, upokojenka i/. Laškeea, stara 71 let. Martin Klad-, nik, otrok iz Vrhovega, star 6 mesecevt Ivan Perko. osebni upokojenec 'iz Celja, star 75 let. Jožefa Galuf, družinska uco- koierfka iz Celja, stara 70 let. Franc li!r"e. upokojenec iz Sladke gore, star 76 let. Sličica s celjskega trga — Po čem imate jajca? — Po petindvajset dinarjev. — Se vam ne zdi, da so predraga? — Morda imate prav. Toda po isti ceni jih prodajajo v zelenjavnih trgovinah. Zakaj bi jih naj torej jaz prodajala pod to ceno? V bistvu je imela ženska prav. Nekoč smo zapisali, da naj bi s prodajnimi cenami kmetijskih izdelkov v zele- njavnih trgovinah skušali do- seči nižje cene tudi na živil- skem trgu. V resnici pa je to nekoliko drugače in sicer, da čestokrat cene v zelenjavnih trgovinah, v konkretnem pri- meru za jajca, pomagajo zvi- ševati cene tudi pri zasebnih prodajalcih. -an Zopet trije rekordi V pripravah na finale ekipnega tekmovanja v atletiki za mladince je atletsko društvo Kladivar iz- vedlo miting, na katerem so bili postavljeni kar trije državni re- kordi. Prvega je dosegel Miran Po- lutnik v teku na 100 metrov čez ovire v času 13,9 sekunde, drugega Marjana Lubej v skoku v daljino s 5.22 metra, tretjega pa Kramari- čeva v teku na 100 metrov s ča- som 12.8 sekunde. Medtem, ko sta Polutnik in Lubejeva dosegla naj- boljša državna izida za mlajše mladince, velja rezultat Kramari- čeve za državni pionirski rekord. Nekaj ostalih boljših rezultatov: STAREJŠI MLADINCI: 100 m: Pe- atotnik 11.4; 110 ovire: V ravnik 16.0; kladivo: Vidmajer 52.50; kro- gla: Vidmajer 12.96; kopje: Vrav- nik 51.76, disk: Rotar 41.16; višilna: K oklic 17«; MLAJSl MLADINCI: 100 m: Polutniik 11.5; daljina: Jain- nišek 6. 22; krogla: Lednik 13.76; kladivo: Nolimal 45,79. MLADINKE 100 m: Cede 12,7, Kramarič 12,8; krogla: Krofllč 10.52; ČLANI: 100 metrov: Vučer 11.3; kopje: Kolnik 54.70, višine 175. DELAVSKI ŠPORT Žična zmogovclec v rogrmetu V počastitev dvajsete obletnice revo- lucije je sindikalno športno društvo Elektro organiziralo večje športno tek- movanje s sodelovanjem športnikov ostalih delovnih kolektivov. Tako je \ nogometu nastopilo deset moštev. Zma- gala pa je enajstorica Žične pred IFO, Elektro itd. Tako je Žična premagala Elektro 2:1, IFO pa 1:0. V odbojki je ekipa Ingrada dokazala, da trenutno še n>ma resnejšega nasprot- nika. Drugi so bili igralci Metke, tretje moštvo Klime ftd. V streljanju so bili dosežemi naslednji rezultat: 1. Žei?- carna Štore, 2. TEP, 5.—4. Ingrad in In- tralid. Do konca tekmovanja ostane še na- Blznotpniški turnir ter nastop keglja- •e\, ki pa br> izveden šele takrat, ko bo terlrišče Ingrada spet obnovljeno. V. L. Končno zmagovalci — enajstorica Žične CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 25 — 7. julija U961 ^jP PO POTEH BORBE in povojne graditve Pired dinevi je krenila na dolgo pot brigada tabornikov, ki inosii ime po Boriisu Kidriču z name- nom, da spozna slavno »Užičlko republiko« in izgradnjo teh kra- jev po vojni. Partizanski pohod jiih je vodil od Ljubljane preko Beograda do Kraljeva. Ze 26. junija se je v Kraljevem pokazalo, da se tamošnji ljudje temeljito pripravljajo na svoj največji praznik, na proslavo 20- leitnice vstaje. Pravo partizansko razpoloženje pa je nastalo ob sre- čanju tabornikov iz Makedonije, Kosmeta in Slovenije. Ob navdu- šenem ploskanju prebivalcev Kraljeva in tabornikov je brigade pregledal generalni polkovnik in narodni heroj Jakišič. V govoru, ki ga je nato imel, je prikazal ve- ličino »Užičke republike« in iz- gradnjo države po vojni. Naslednji dan si je brigada ogledala mesto in ispoznala nje- govo grenko, a slavno zgodovino. Zgodovina Kraljeva je strašna. Vojna ni prizanašala nikomur. Od sedemnajst tisoč prebivalcev, so jiih nemški bacislti jeseni 194)1. leta postrelili šest tisoč, nadalj- nih 1500 pa je padlo v naslednjih letih do osvoboditve. Kraljevo je dalo svoji domovini tuldi 35 na- rodniih herojev. Junaška je preteklost narodnega heroja Pavla Jakšiča in njegovih skojevoev. Kot profesor fizike je na gimnaziji vodil organizirano delo napredne mladine. Ko pa so policaji prišli ponj na šolo, so prav njega vprašali, kje je pro- fesor Jafcšič. Odvrnil jim je, da je bržkone nekje v učilnici. Ge- stapovci so nato z njim vred ho- diili od učilnice do učilnice in ga iskali, njega, ki jih je spremljal. Seveda zaman. IKo so zapustili šolo, se je izmuznil tudi Jakšič. Z njim vred je v partizane odšlo vseh šestdeset skojevcev. Od te skupine so vojno preživeli le tri- je. Ker gestapovci niso mogli do- biti Jakšiča, so pobrali vse učen- ce treh razredov in trinajst pro- fesorjev 'ter jih postrelili. Med tisoči talcev v Kraljevu je bilo tudi več sto Slovencev, ki so delali v tovarni letal in v to- varni železniških vagonov. Z lepimi venci so brigade ta- bornikov počastile spomin padlih junakov. Taborniške brigade so se nato odpeljale do Cačka in od tu na- daljevale pot peš. Brigada Borisa Kidriča je krenila po dolini Mo- ra ve do Ovčar Banje, naslednji dan pa do vasi Gugaij. Vso pot so se spletala poznanstva in tova- rištva. Zlasti nepozabno je bilo srečanje z vojaki v Gugalju, kjer so jim taborniilki podelili spomin- ske zastavice in značke. Po dolgem maršu so se ustavili v Titovem Užiou. Občudujejo me- sta, ki so nastala po vojni. Ljudje s ponosom pripovedujejo o svoji preteklosti in naporih, ki so jih vložili v graditev nove domovine. Povsod so brigade tabornikov deležne lepega sprejema. Na čelu je zmeraj slovenska brigada Harmonika in partizanska pesem sta stalna spremljevalca. Bližajo se cilju, proslavi v Ti- tovem Užicu. Z nestrpnostjo pri- čakujejo tovariša Tita in ostale najvidnejše predstavnike revolu- cije jugoslovanskih narodov. Četa tabornikov iz Rogaške Slatine pozor, uetailo prost aja »o« švicarske letalske družbe »Swis- sair«, z redne proge New York— Ziirich. Ta stavek napovedovalka ponavlja v več jezikih. Daleč nad betonsko stezo pa že vidiš orjaško letalo Boeing 707. Mehko prista- ne, kakor v perje. Hrušč in tulje- nje motorjev. Svojemu sosedu lah- ko samo na uho kaj poveš. Prav počasi se letalo pomakne do tera- se za gledalce. Zdaj motorji utih- nejo. Sedemurni polet je končan. Letalo je pristalo na interkonti- nentalnem letališču Kloten-Ziirich. K njemu pomaknejo stopnice. Prvi potniki izstopijo. Zdi se, kakor da so nekateri prvič v Evropi. Druge pričakujejo znanci. Nazadnje iz- stopi posadka. Na vrsti je še prt- ljaga, ki jo je toliko, da ima nekaj ljudi dovolj opravka s prelaga- njem. Kar za tem pristane drug orjak — DC 8, last nizozemske le- talske družbe. Spet se odpre tre- buh. Ko potniki izstopajo opaziš, da je letalo priletelo iz drugega dela sveta, iz oddaljene Indije. Potniki so res pošteno pomešani med sabo. Vidi se tudi, da je le- talo pristalo na več mestih in da bo nadaljevalo svojo pot takoj, ko bo obnovilo zalogo goriva. Nekaj potnikov ga je zapustilo, nekaj jih hiti v okrepčevalnico, drugi kupu- jejo spominčke, tretji pa se pri- pravljajo, da na novo vstopijo v letalo, ki bo kmalu poletelo proti Nizozemski. Vsak dan pristane in odleti od sto do sto petdeset letal raznih družb, v razne smeri, na razne kontinente. Vse gre kot po vrvici. Med letali se pomikajo ve- like cisterne, ki so pravi pritlikav- ci napram tem orjakom. Brez go- riva ne gre, in zdi se mi, da vsa- ko letalo požre kar dobršen del tovora takšne cisterne. Te so raz- ličnih barv in nosijo gorivo naj- različnejših tvrdk. Zelene, rdeče, rumene so, stoje pod krili letal ali pa hite po nove zaloge goriva. Če si nekaj ur na letališču, boš gotovo videl prav vse tipe sodob- nih jeklenih ptic, od reakcijske- ga letala Comet do starih Dougla- sov, ki jim še propelerji pomaga- jo skozi višave. Po vseh stavbah naokoli vidiš radarje. Tudi okoli- ški hribi so opremljeni z njimi. Vse to zaradi popolne varnosti prometa. Naveličal sem se gledanja in stopil v veliko poslopje. Ogrom- na, visoka dvorana. Levo in des- no trgovine, zastopstva letalskih družb, informacijski center in vse ostalo, kar pač spada na tako le- tališče. Zastave vseh mogočih držav vise po stenah. Pohitel sem po levi strani dvorane in se hotel prepričati, če je tudi naša med njimi. Ni je bilo. Zato sem stopil še na desno, gledal kvišku — in že sem stal pod njo. Torej, tudi naša letala pristajajo tukaj. Zdaj sem se spomnil, da sem pred leti že videl pristajati letalo naše družbe JAT. Vem tudi, da so pre- lepe stene iz tistega marmorja, ki ga je lomil naš človek. Stojim pred velikim seznamom letalskih družb, ki uporabljajo to letališče. Kmalu sem našel >-JAT-Yugosla- wien«. Stopim še v restavracijo, da se malo odžejam. Na polici je med drugim bila tudi steklenica, ki mi je bila znana. Na njej je bi- la etiketa z napisom »Slivovka, Slovenija-vino«. Vprašal sem za ceno. Gorje, predrago. Kar nekam užaljen sem bil. Kako drago pro- dajajo tujci naše blago. Potem sem se še sprehodil. Zdelo se mi je, da sem srečal marsikaj domačega, pa čeprav so se tu drenjali ljudje z vseh celin. Ure so minevale. Noč je padla. Betonske steze so bile belo in mo- dro osvetljene. Hrušč in bobnenje. Boeing 707 je zapustil evropska tla. Cez sedem ur bo pristal v me- stu nebotičnikov, v New Yorku. Kako majhen je svet. Hitrost le- tal, ki se ji čudimo danes, postaja jutri prepočasna. Še govorijo o le- talih, ki bodo Atlantski ocean pre- letala v manj kot dveh urah in še z več potniki. Pred dobrimi dvajsetimi leti, pa sem še sam po- magal kuriti ogenj na letališču v Levcu, da je lahko nekaj dvokril- cev pristalo za miting. Karel Polutnik Letališče Kloten v Ziirichu Se dva nova stroja V celjskem podjetju »Žična« so znova sami izdelali dva nova stroja, ki jih potrebujejo v svojih obratih. To je že drugič, da so se v Žični odločili, da si bodo stroje raje doma izdelali, kot da jih ku- pijo za drag denar. Ze prvič so prihranili več milijonov. Tokrat pa celo preko deset milijonov. Oba stroja sta .namreč vredna preko 30 milijonov dinarjev. Tržišče zahteva znižanje cen Čeprav so opekarne pred krat- kim dvignile cene svojim izdel- kom, se sedaj nahajo v težavni situaciji, ki zahteva nujno zni- žanje cen. Zaradi zmanjšanja gradbenih del je tudi padlo po- vpraševanje po opečnih izdelkih. Sodijo, da bodo opekarne, če bodo hotele prebroditi trenutno lastno krizo, prisiljene znižati cene opeč- nim izdelkom. V Konusu obratni delavski sveti Pred dnevi so se v Konusu v •Slovenskih Konjicah sestali na prvih sejah novoizvoljeni delavski sveti. Razen formalnosti in voli- tev predsednikov, so na prvih se- jah Obravnavali že tekoče proiz- vodne probleme. Istočasno so tu- di sindikalni odbori ekonomskih enot obravnavali podrobne nalo- ge za nasledne obdobje. Lep uspeh strelk iz celjskega okraja V počastitev dneva borca je Strelska zveza Slovenije izvedla v nedeljo, 2. julija v Kočevju re- publiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško za ženske. Med štirinajstimi ekipami jih je bilo tudi pet iz celjskega okraja. Celjanke niso nastopile v popolni sestavi, ker so najboljše nasto- pile na tekmovanju v Zrenjani- nu. Navzlic temu je druga celj- ska ekipa zasedla četrto mesto, Strelke iz Šempetra v Savinjski dolini osmo, tekmovalke iz Liboj deveto, članice strelske družine iz Velenja enajsto ter tekmovalke iz Sedraža nad Laškim dvanajšto mesto. Zmagala pa je prva ekiroa iz Ljubljane pred Kranjem, dru- go ekipo iz Ljubljane itd. Uspeh strelk iz celjskega 'okra- ja je zadovoljiv, saj je treba med drugim vedeti, ■ da so čiamice šti- rih ekip to pot prvič nastopile na takšnem tekmovanju. I. P. V Vitanju so odkrili spomsnik padlim borcem in talcem Med prvimi večjimi proslavami v počastitev dvajsetletnice vstaje na območju konjiške občine je bilo odkritje spomenika 34 pad- lim borcem in talcem v Vitanju, v nedeljo, 2. julija, ki ga je pri- pravila krajevna organizacija Zveze borcev. V Vitanju, ki šteje le nekaj sto ljudi, doslej še niso imeli tako lep^ proslave, kot je bila ta. Pri- šli so ljudje iz bližnje in daljnje okolice in celo iz najvišje ležečih pohorskih vasi. Spomenik je postavljien na po- kopališču, na mestu, kjer so po- kopani padli borci in talci in je eden najlepših v tamošnji okolici. L. V. HOKEJ NA TRAVI CELJE : SENOVO V nedeljo, 9. julija ob 9. uri na igrišču pri Skalni kleti. OBJAVE IN OGLASI CELJANU Kolektiv hotela „Evropa" Celje obvešča, da to v času glavne turistične sezone na obnovljenem vrtu igral VSAK VEČER lahko in plesno glasbo - ZABAVNI SEKSTET. Kolektiv se bo trudil da bodo cenjeni gosti s kvalitetno kuhinjo in postrežbo zadovoljni. HOTEL „EV£0PA" CELJE KINO KINO METROPOL 6.-10. 7. 1961 »NAJBOLJŠE OD VSEGA« ameriški barvni Csc film 11.—13. 7. 1961 »PODMORNICA OREL«, poljski Csc film LETNI KINO 9.-11. 7. 1961 »FOLIES BERGERES«, francoski barvni film 12.—15. 7. 1961 »TRI URE DO ODLO- ČITVE«, ameriški barvni YV film DPD »SVOBODA« CELJE - MLADINSKI KINO Dne 8. in 9. 7. 1961 »PREKLETA SLE- PARIJA«, italijanski film. Predstave v soboto ob 17. ter t ne- deljo ob 10., 15. in 17. uri. KINO DPD »SVOBODA« — ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 8. in 9. 7. 1961 »OD PEKLA DO TEKSASA«, ameriški barvni Csc film. Dne 12. in 13. 7. 1961 »PRVI DAN MI- RU«, ruski film. PRODAM KOZOLEC, šestokenski s predalnikom za krmo, prodam. Pečnik, Vojnik 26. RABLJENO spalnico poceni prodam. Na- slov v upravi lista. DOBRO ohranjeno VESPO ugodno pro- dam. V račun vzamem tudi moped, Slamce 15, Teharje. NEMŠKA OVČARJA, stara 13 tednov, prodani po 4000 dinarjev. Ožir, Drap- šinova 4. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco dolgo 1,80 m. Naslov v upra- vi lista. KRILNO dvobatno vodno črpalko ugod- no prodam. Tovarniška cesta 9, drugo dvorišče. MOTORNO kolo ZUNDAPP 200, prodam. Vprašati trgovina »Merkui'«, Celje. KUPIM VEČJE število rabljene strešne opeke (bobrovec), kupim. Zupnišče, Breg 18, Celje. SLUŽBE RAČUNOVODJA z dolgoletno prakso že li zamenjati službo. Pogoj stanovanje. Ponudbe na upravo pod šifro »Sposo- ben«. STANOVANJA STAREJŠI visokokvalifioiran soboslikar. miren, išče skromno sobo. Ponudbe na upravo lista kod šifro »Hvaležen«. STANOVANJE in delno hrano nudim de- lavki za pomoč v gospodinjstvu. Na« slov ▼ upravi lista. RAZNO V počastitev pokojne TILKE VREČKO je darovala Rdečemu križu družina Gustava Grobelnika st. din 3000. Obč. odbor RK Celje. Iskrena hvala. POŠTENEGA najditelja rjave aktovke s perilom, fatografskim in brivskini aparatom, ki sem jo izgubil na cesti* prosim, da jo vrne proti nagradi. Kot- nik, »Ingrad« Celje. RAZPRODAJA Hotel »Evropa« v Celju proda po zelo ugodnih cenah osnovna sredstva: klavir, tolkala (boben) dva radiopa- rata, stroj za rezanje mesnih izdelkov, žični posteljni vložki, hladilnik, kalo- rifer, bojler 1000 1, šivalni stroj »Singer« kad za zelje, plinski aparat za gretje vode, dva aparata za kuhanje kave. Razprodaja se bo vršila v ponedeljek, dne 10. t. m. za družbeni sektor od 8. do 9. ure in nato za privatni sektor. OBVESTILA UPRAVA MESTNE LJUDSKE KNJIŽ- NICE V CELJU sporoča cenjenim star- šem pionirjev, ki obiskujejo pionirsko knjižnico v Celju, kakor mladim članom da bo Pionirska knjižnica poslovala v času od 10. julija do 1. septembra 1961 v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, v torek, četrtek in soboto od 9. do 12. ure. Zamenjava REGISTRSKIH TABLIC IN PROMETNIH DOVOLJENJ MO- TORNIH IN PRIKLOPNIH VO- ZIL Zamenjava registrskih tablic in prometnih dovoljenj po dolo- čilu čl. 60 Pravilnika o registra- ciji motornih in priklopnih vozil (Ur. list FLRJ št. 22/51) za -osebne in tovorne avtomobile ter avto- buse in traktorje se bo na Območ- ju občine Celje pričela dne 6. 7. 1961. Hkrati bodo opravljeni tudi tehnični pregledi po določilih čl. 53 in letna registracija po do- ločilih čl. 13 tega pravilnika. Tehnični pregled bo opravlja- lo pooblaščeno podjetje »Avifco- obnova« Celje Medlog od 14. do 16. ure. Tiskovine bodo ;s'branka(m na razpolago pri Občinskem ljud- skem odboru Celje, Gregorčičeva ul. 5 (Sprejemna pisarna soba 1). Lastniki oz. koristniki, iki opravljen tudi tehnični pregled po določilih člena 53. in letna registracija po določilih čl. 13 tega pra- vilnika. Tehnični pregled bo opravilo pooblaš- čeno podjetje »Agroservis« Šempeter t Sav. dolini od 6. do 12. ure in od 14, do 18. ure. , Tiskovine bodo strankam na razpolago pri Občinskem ljudskem odboru Žalec) v pisarni Krajevnega urada v Šempetru, Lastniki, oziroma koristniki, ki so vo- zila nabavili v letu 1961 ter so biia za to leto že tehnično pregledana in regi, strirana, predložijo saimo novo i:zpolj njene tiskovine. (Prijavo motornega —, priključenega vozila, statistični list in karton o tehničnem pregledu). Vsi dru- gi lastniki in koristniki motornih vozil morajo dati vozila tehnično nresrledati. Vse tiskovine morajo biti obvezno iz- polnjene s pisalnim strojem. Izdaja noviJi registrskih tablic in pro« metn'h dovoljeni bo na Oddelku za no. tranje zadeve Občinskega ljudskega od- bora Žalec soba štev. 52, II. nadstropja dnevno od 7. do 14. ure, ob sobotah p$ od 7. do 12. ure po naslednjem razpo* redu za območja: Krajevni urad Žalec 12/7, 13, 14 Krajevni urad Prebold 15/7, 17 Krajevni urad Polzela 18/7. 19 Krajevni urad Petrovče 20/7, 24/7 Krajevni urad Vransko 25/7, 26/7 Krajevni urad Braslovče 27/7, 28/7 Krajevni urad Gomilsko 29/7 Krajevni urad Tabor 31/7 Krajevni urad Griže 1/8, 2/8 Krajevni urad Šempeter 3/8, 4/8 Občinski ljudski odbor Oddelek za notranje zadeve Žalec Brivsko frizerski salon »STANE« Celje, Mariborska 14 v likvidaciji sporoča, da se virei razprodaja osnovnih sredstev in inventarja, likvidiranega podjetja, dne 13. 7. 1961 od 8. do 9. uire za socialistič- ni selktor in dne 14. 7. 1961 od 8. do 9. ure za privatni sektor. IZLETNIK DELOVNI KOLEKTIVI! Turistična poslovalnica Avtobusnega prometa, Celje IZLETNIK organizira za delovne kolektive izlete z modernimi tu- rističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo. Za večdnevne izlete nudimo izredne popuste. Naša poslovalnica nudi še naslednje usluge: NABAVA POTNIH LISTOV IN TUJIH VIZUMOV. Prodaja AVIONSKIH, MEDNAROD- NIH,. ZELEZNIŠKIH IN AVTOBUSNIH KART. REZERVACIJE za letni oddih, preno- čišča, spalne karte za vlake doma in ino- zemstvo. INFORMACIJE VSEH VRST — ME- NJAVA VALUT. Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi avtokarte SLOVENIJE in JU- GOSLAVIJE, ter avtobusne in železniške vozne rede. Za cenjena naročila se priporoča IZ- LETNIK turistična agencija, poslovalnica Celje, Titov trg 3, telefon 28-41. Cenjene stranke obveščamo, da je od 27. 6. poslovalnica odprta od 7 — 12 in od 17. — 19. ure. GELEE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobDte v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa- rata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 3 — poštni predal 152 — tele- fon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-11-1-656 — izhaja ob petkih — letna naroč- nina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozemstvo 2.400 din — posamezna številka 20 din — rokopisov ne vračamo. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje mesto direktorja obrtnega podjetja OPREMA v Celju Pogoji: visOkotovalificiran mizarski delavec z 10-letno iprakso v stroki in z nekaj let na 'vodilnih mesitih. Kandidati naj vlagarjo kolkovane prošnje, opremljene z živ- ljenjepisom, poteku dosedanje Službene dobe, potrdilom o kvalifikaciji in s potrdilom, da niso v kazenskem alii 'disci- plinskem postopku do 24. 7. 1961 na Občinski ljudski odbor Celje. Upravni odbor Obratne ambulante Cinkarne Celje razpisuje delovno mesto BOLNIČARKE v ambulanti za prvo pomoč. Nastop .službe 15. VII. ali 1. VIII. 1961. ZANIMIVOSTI EROZIJA ZAHODNEGA SVETA Med politična gesla, ki jih rad in pogosto uporablja pred- sednik ZDA Kennedy, je tudi »boj proti eroziji zahodnega sve- taki ga veže z bolj določenim in razboritejšim geslom » o nedotakljivosti zahodne hemisfere«. Ali ima Kennedy razloge? Prav gotovo, kajti obe gesli ni- sta nič drugega kot priznanje netrdnosti zahodnega političnega in »obrambnega« (beri, lahko tudi napadalnega) sistema. Spoznajmo nekoliko ta problem »erozije«, zlasti zato ker je resničen, ker je ena od značilnosti procesa svetovno-političnega razvoja. Latinska beseda erodere, ki pomeni nič več in manj kot »izglo- dati«, se je preselila tudi v zemlje- pisje, pa celo v medicino. Erozija je pojav, da bodisi voda, veter ali led odnašajo nezaščiteno zemljo s pobočij. No, zdaj se je izraz uve- ljavil tudi v politiki. Prenešen je na sorodno področje — v politični zemljepis. Gre torej za problem stalnega »odtekanja« dežel, držav in drža- vic iz območja političnega vpliva v zahodnem taboru. Ta proces se odvija ponekod v obliki rahlega premikanja, ponekod pa kot revo- lucionarni plaz. Najbolj so prizadete evropske metropole v zahodnem vojaškem Narobe svet ... Da, svet narobe vidi fant, ki se je takole spravil nad studenec s hladno osvežujo- čo vodo, s katerega brizga curek visoko v zrak. Če že vidi svet narobe, zakaj bi se potem odže- jal na način, ki ga zmore vsak drug. in političnem »klubu«, predvsem pa Velika Britanija, Francija, Por- tugalska, Belgija in Nizozemska. Anglija drži v obliki ekonomske in politične povezanosti, polzavis- nosti in popolne kolonialne zavis- nosti, v svojem »združenem kra- ljestvu« in Commonwealthu veči- noma vse svoje nekdanje koloni- je. Toda te vezi so v večini prime- rov šibke. S svojo samostojno po- litiko se zlasti odlikujejo: Indija, Ceylon, Ghana in Pakistan, ki so države v vrsti nevezanih dežel. Odcepila pa se je tudi najbolj re- akcionarna Južnoafriška Unija. V mnogih deželah Commonwealtha pa vre, kot v Keniji, Rodeziji, pravzaprav v vseh britanskih po- sestih v Afriki. Francija je po drugi svetovni vojni izgubila ves svoj vpliv v Aziji. Nekdanje Indokine in Poli- nezije ni več. Tam so države no- vega tipa kot Vietnam, Burma, In- donezija, Laos itd. V Afriki se bo- rijo še za Alžir in Saharo, medtem ko so vse druge kolonije že svo- bodne, večina z odločnim odporom proti blokovski politiki. Kaj se godi z belgijskimi in ho- landskimi kolonijami, v zadnjem času pa tudi s portugalskimi, zelo živo pričajo dogodki v Kongu, An- goli, Gvineji in drugod. Erozija pa je zajela tudi ameri- ški kontinent, ki je poleg nekate- rih evropskih posestih v Južni in Srednji Ameriki, bil v celoti pod vplivom ZDA. Nemirne južnoame- riške države in prevratna Srednja Amerika pač ni trdno področje za- hodne politične in vojaške trdnja- ve. Kuba se je uprla na pragu ZDA in z njo simpatizirajo veči- noma vse ekonomsko odvisne in izkoriščane ameriške države ... Politični zemljevid sodobnega sveta je zelo spremenjen. Vzhodni blok je zemljepisno veliko bolj po- vezan in tudi trdnejši. Del pre- ostalega sveta priklepa nase za- hod z verigami in s tankimi pre- perelimi nitmi, velika večina pa je že na novi poti, na poti izven- blokovske politike, na poti sodelo - vanja in mirnega sožitja. c. k. Vsako leto po vsej Indiji bučno proslavljajo dan neodvisnosti. Indija je najbolj samostojna dr- žava v okviru britanske skupnosti. Na sliki [velika parada v New Delhiju. Tudi dekle je to poletje dobilo zrelostni izpit. Samo to? O, ne! Poletje je iz deklet?, naredilo ženo... Ce se je sklonila k nežnim piščancem in jih ljubkuje, potem to ni zgolj prikupnost malih bitij samo po sebi. Morda se je v njej oglasilo materinstvo... B. FRANKLIN - polihister 18. stoletja Polihistri, kot je bil Leonardo da Vinci, pripadajo preteklosti. Danes je postalo domala nemogo- če, da bi en sam človek lahko po- menil na najrazličnejših področjih znanosti in umetnosti toliko, kot so nadarjeni možje v preteklosti. Toda ne zato, ker bi danes ljudje ne bili bistri in nadarjeni. Vzrok je v tem, da je vsaka veja znano- sti tako bogata, in globoko obdela- na, da tudi v posameznih vejah učenosti ne najdemo popolnih, temveč predvsem deloma speciali- zirane velikane. Toda v preteklosti, ko so bile ek- zaktne in filozofske vede še ne- razvite, ko je človek odkrival za- konitosti narave in družbe, so se rojevali ljudje, vsestransko aktiv- ni in izobraženi. Tak je bil tudi Benjamin Fran- klin. Bil je rojen leta 1706, kot se- demnajsti otrok obrtnika, ki je zbežal iz Anglije v Novi svet. Be- njamin je s petnajstimi leti čital Plutarha, Defoea, Lockea itd. Kot šestnajstletnik je bil že ateist, ko se je učil črkostavskega poklica. Kot enaindvajsetletni fant postane lastnik »Filadelfijske gazete«, ki je postala najvplivnejši list v Ameri- ki. Ustanovil je knjižnico v Fila- delfiji, prav tako prvo gasilsko društvo. Proučeval je električne pojave, izumil strelovod, genera- tor itd. Izdelal je študijo Golfske- ga morskega toka, odkril je pozi- tivni in negativni pol elektrike, pečal se je s problemi toplote, lešsvetlobe in podobno. Bil je revolu- cionaren. Kot mož srednjih let se loti tudi politike. Boril se je za fe- deracijo Amerike v okviru britan- skega kraljestva. Bil je eden od avtorjev »Deklaracije neodvisno- sti«, ki je postala bojno geslo v ameriški secesijski vojni. Bil je ameriški veleposlanik v Franciji, katero je znal zainteresirati za ameriški boj za neodvisnost. Leta 1983 je bil med podpisniki mirov- ne pogodbe z Anglijo, potem pa je bil med vodilnimi pisci nove ame- riške ustave, ko je bivša angleška kolonija postala neodvisna država ZDA. Bil je član francoske akade- mije znanosti, doktor oxfords