Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 8 gld., ta jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Vredniitva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upruvntAlvo ln ekspedlelja v , ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v HementSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 299. V Ljubljani, v soboto 31. decembra 1898. Letiiilt XXVI. Gabilo na naročbo. S I. januvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4 gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ TJpravniMvo ,, Sloiicnca". Srečno iiovo leto! Na mejniku starega in novega leta uhaja vsakomur pogled nazaj v preteklost, pogled naprej v prihodnjost. Vsak gospodar napravlja račun za minolo leto in dela načrte za novo leto. Tako tudi časnikar. Toda brez vspeha bi bilo računanje, ako si ni vsakdo na jasnem glede računa o svojih dolžnostih. V tem pogledu treba, da je vzlasti katoliški časnikar, ki smatra svoje delovanje kot vestno in odgovorno, na jasnem. Veletežavne so dolžnosti katoliškega časopisja. Quis contra torrentem ! Kdo naj premore proti prodirajoči povodnji? S temi besedami je žal označeno težavno stališče, katero ima zastopati katoliško časopisje. Namen mu je, v ja v n os ti in za j a v n o s t zahtevati gospodarstva krščanskih načel, in to v oni javnosti, ki ne priznava teh načel, no, ki je zgrajena na modernih ateističnih načelih, kar se kaže v politiki, kar se kaže na narodnem, narodno-go- spodarskem, socijalnem, znanstvenem in leposlovnem polji. Vsepovsod prodira oni duh, o katerem pravi slavni vrednik časnika: »Revue de deux Mondes«, Brunetiere, oni duh, ki si je iz svetih pisem ohranil v svojem spominu le besede: Non serviam! vkljub temu, da se po žalostnih brezplodnih poskušnjah mora tudi on kakor nekdaj Rousseau vedno resneje popraSevati: »Ali se mar res svoboda no more drugače vzdržati, razven s pomočjo sužnosti?« lEst-ce que la liberte ne se soutiendrait qu'& 1'abri de la servitude?) Ta duh vsemogočno absolutnosti in neresnice vlada v javnem življenji in proti temu treba krščanskemu časopisju braniti krščanska načela pravičnosti, resnice in odvisnosti človeka in človeštva od Boga in to: 1. Na političnem polji, kjer neomejeno vlada liberalizem z žalostnimi svojimi posledicami v narodno - gospodarskem, narodnem in versko-nravnem oziru : 2. na znanstveno-leposlovnem in umetalnem polju, kjer vlada m a ter i j alizem, ki se posebno oskuten kaže v vsestranskem dekadentizmu zadnjih let. V politiki vlada sila močnejšega. To je vspeh napredka človeštva v 19. veku, da vlada v javnosti omikanega, s kulturo toli proslavljenega veka ono načelo, ki je veljalo že nekdaj mej — divjaki. Posledica tega je oboroženi mir, pred katerim se zgražajo sami mogotci tega sveta; dokaz temu vabilo ruskega carja na mirovni kongres. Kaj pa hoče mirovni kongres, dokler se ne odstrani načelo sile močnejšega, na katerem se je moral zgraditi oboroženi mir? Les enfants s'amusent, to so otročarije, bi smeli po vsej pravici reči, kakor to povdarja Leon XIII. v svojem zadnjem božičnem govoru do kardinalov, govoreč o nameravanem mirovnem kongresu, rekoč, da se poprej ni nadejati kakega vspeha, dokler ne oživi v vesti narodov in v organizaciji držav strah Gospodov, ki je načelo vse nravnosti in vse blaginje. Ta surova sila, kot priznano vodilno načelo javnega življenja, uprav zadnja leta obhaja svoje orgije v naši državi. Liberalizem, držeč se načela: Corrompre pour regner, je razdvojil državo, je razprl narode mej seboj in pritiral nesrečno državo tako daleč, da se maje v svojih temeljih in ni ga sredstva za preporod naše države, razven da se vrne nazaj k svojim krščanskim tradicijam. To pa je mogoče le tedaj, ako se prevrat izvrši tudi pri posameznih narodih in v tem pogledu je uprav delovanje krščanskega časopisja neizmernega pomena. Naravna posledica političnega liberalizma je gospodarski, ekonomiški liberalizem, ki je atomizoval, razdružil človeško družbo v drobne brezpomembne kosce, katere poljubno zlorablja vsemogočni kapitalizem, zbirajoč jih svojevoljno v mozaik-podobo, kot emblem svoje absolutne gospodarske nadvlade. Narodi sami so seveda temu mnogo krivi. Tudi danes velja, kar je že nekdaj očital Aristo-fan ljudstvu, rekoč: »Ljudstvo, tvoja moč je velika, vsi ljudje se te boje kakor absolutnega gospodarja; toda tebe je lahko zvoditi; ti pustiš, da te slepijo, goljufajo, ti poslušaš vsakega govornika in tvoj duh, tvoje mišljenje pride in izgine ž njim«. Posebe zastopniki narodov imajo v tem pogledu mnogo na vesti. Ilvala Bogu, da se je v zadnjih letih glede tega marsikaj obrnilo na bolje. Vzbujajo se prijatelji ljudstva in od spodaj se je pričel odpor proti gospodarskemu liberalizmu. Vest narodov se vzbuja in zahteva pravično gospodarsko organizacijo držav, kjer naj preneha monopol posameznikov ter se zgradi vlada za občne koristi. Ako bo odziv od zgoraj temu stremljenju prijazen in ugoden, ako se s složnim delovanjem narodov in oblastvenikov izvrši narodno- LISTEK. Najlepše leto. (Spisal Fran<;ois Coppee. — Preložil A. Kalan.) Le dvakrat, trikrat še premakne se kazalec na licu ure in dokončano je leto, katero sem skoro celo preživel v trpljenju, leto, v katerem sem gledal smrt že od blizo, leto, v katerem se je moje telesno zdravje zelo zrahljalo ter se mi poleg tega vedno bolj bliža neizprosna starost. Skozi mrzla stekla mojega okna, na katerem se svetlikajo bele arabeske, ki jih je nanj narisala ledena noč, vzbuja mi tužno decembersko nebo vse te resne spomine. Oj to leto! Zopet se vidim v Pau meseca januvarija, potem v Mandres meseca junija. Dvakrat so me položili na operacijsko klop zdravniki, opasani z belimi prtovi, ki so na me gledali silno resno, zopet diham prodiren duh kloroforma in izgubljajoč spomin čutim zopet, kako hrupno se mi bližajo grozne muke. Dvakrat so me prenesli v moje stanovanje v Pariz kakor mrtvo maso, izmučeno vsled vožnje po železnici, premetano VBled nošnje na ambulančnem vozu. Koliko časa sem moral ležati znak, nepremakljiv, poln bolestij? Tretjino tega strašnega leta, oh, in ti zoperni an-septiški duhovi! Oh, in te nepopisne noči brez spanja in te grozne sanje! Jeden trenotek, posebno bridek, se vzbuja v moji duši. Skozi odprto okno je v sobo mojih muk silila zoperna, težka, morilna soparica pasjih dnij. Vročica me je mučila celo noč in nič več nisem mogel. Bil sem tako utrujen in izmučen, da bi se bil rad odpovedal vsemu, da bi bil rad umrl. Moja starejša sestra je bila tukaj, ki me je gledala, trudeč se v neizmerni bolesti, da bi mi izvabila smehljaj iz lic, vidim jo, kako so ji ob mojem vznožji trepetali prsti ob železnih ročicah moje postelje in pri mojem vzglavju sedela je druga ženska, draga mi prijateljica, ki se je sklonila na mojo roko, poljubljajoč jo z vročimi ustnicami in močeč jo z grenkimi solzami. Oh, na ta trenotek se ne morem spominjati, ne da bi strepetal, ta hip je bil v dolgi moji bolezni oni, ko sem se čutil najbolj nesrečnega. Telesna bolečina, v to se človek uda, smrt, za [to sam izmučen človek iskreno prosi. Toda misel, da človek trpeč bridkost provzroča onim, ki jih ljubi in ki njega ljubijo, ter jih, ako umrje, tira v obup, ta misel je neiznosna. Dobro sem poznal teh dvoje src. ki sta trepetali te dni ob moji bolniški postelji, dvoje zlatih src, zvesto mi udanih, in misleč, da sem že izgubljen, povpraševal sem se s strahom, kaj bo z njima, s tema ljubečima srcema, ki bijeta le za-me, in vkljub svoji onemoglosti iskal sem za ti ubogi ženski tolažilnih besedij, ki bi jih bile sprijaznile z mislijo na mojo smrt, tolažeč ju, da če umrem, to ni moja krivda, ter proseč ju odpuščanja. Da, grozno je bilo zame to leto 1897. Vprašal sem se, ali ni bilo najhujše celega mojega življenja ? Moj Bog! Nikakor ne! — Bilo je najlepše najsrečnejše! Prišel je namreč eden Tvojih duhovnov, pri-prosto mi je pojasnil Tvojo besedo, opomnil me na Tvoje blažene nauke; da se trpljenju ni mogoče izogniti, da je treba drugim trpljenje lajšati z vsemi močmi, da je je treba za-so vsprejeti brez tožbi; tako pokrepčan sem po Tvoji milosti in po gospodarska krščanska organizacija v smislu načel Leona XIII., izraženih v okrožnici o delavskem vprašanju, tedaj se zabrani katastrofa, katero človeštvo že v strahu in trepetu instinktivno sluti. Pri tem delu za družabno preosnovo je dolžno sodelovati pred vsem krščansko časopisje, da vsaj njega ne bo zadelo očitanje slavnega rimskega govornika: Non nobis libertas deluit, sed nos, nos libertati defuimus. Jednako važna je naloga krščanskega časopisja z ozirom na m a t e r i j al i z e m vladajoč v znanstvu, leposlovju in umetnosti, ki se zadnji čas v svojih izrastkih odeva z nekako s pač eno obliko duha, kakor se to kaže v raznih pojavih dekadentizma, kakor so simbolizem, pironi-zem, misticizem, asketizem, ki silijo na površje v slovstvu in umetnosti. Ta tok prav presoja kritik Ernest Ilello, ki piše: Duh 19. veka je gnan po dveh naravnost si nasprotujočih smereh; od ene strani obožava materijo, po drugi strani beži pred njo.*) Ivedor spoznava pojave na duševnem torišču znanstva, leposlovja in umetnosti, mora priznati izredne talente, izredne ideje, ki se pojavljajo v naših dneh, a motreč to gibanje s krščanskega stališča, mora imeti v svojem srcu neko mešano čustvo, človek občuduje, a ima nek stud v srcu, čuti se ponosnega, a ob enem ponižanega, prevladuje pa mu v srcu žalost obupanosti in toga zaradi neprecenljivih zakladov, ki se tako nesmiselno razsipajo. Na vse te pojave javnega življenja treba da se ozira krščansko časopisje, da ž njimi seznanja svoje občinstvo ter da mu o njih podaja sodbo, kakoršno narekavajo krščanska načela. Poleg tega treba, da tudi pozitivno dela za vresničevanje krščanskih idealov. Kako važna, kako dalekosežna je naloga krščanskega časopisja! — Tako pojmujemo tudi so-trudniki pri »Slovencu« svojo nalogo. Sicer imamo hvalevredno in z vspehom delujoče znanstvene in leposlovne liste, vendar se mora s takimi vprašanji vsaj v toliko baviti tudi dnevnik, da imajo njegovi čitatelji pravo podobo o tem svetovnem gibanju. Zato pa treba združenih močij, zato treba, da je vsak delavec na svojem mestu, zato vabimo rojake, ki se z nami strinjajo o nalogi, ki jo ima krščansko časopisje tudi na Slovenskem, da stopijo v naše kolo ter nam pomagajo pri tem težavnem delu, druge pa prosimo, da list podpirajo z obilnim naročevanjem, ker le list, ki je gmotno dobro podprt, more vsestranski zadostovati svoji nalogi. Še jedno besedo glede oblike naSega pisanja. Katoliški časnik mora vsikdar stati v službi resnice, zato prosimo svoje sotrudnike, da nam poročajo le resnične stvari, ker katoliškemu listu ne more biti nič bolj zopernega, kakor če se mu opravičeno očita neresnica. Nepremagljiva moč resnice daje katoliškemu časniku ono silo odločnosti, ki, v stvari neizprosna, v obliki prikupna in prizanesljiva, mora konečno voditi do *) L' esprit du dix-neuvižme siecle est tiraille par deux tendanees direetement opposees. D'ua cote il adore la ma-tifere, de 1'autre, il la fuit. Tvojem vzgledu prenašal bolečine ne le s srčnostjo, marveč z nekim notranjim zadoščenjem, spominjajoč se, da sem bil izmed onih, katere svet imenuje srečne, da sem vžil mnogo več veselja in skusil mnogo manj trpljenja nego drugi, in popolno umevajoč, da treba napraviti glede tega ravnovesje; zahvaljujem Te, da si mi naklonil ta odlog, in sem že naprej pripravljen na vse hudo, ki me še čaka, srečen, da jaz za svojo osebo ne bom več služil kot dokaz krivičnosti natore, ki nejednako razdeljuje srečo in nesrečo, in hraneč se z nado, da me poprej ne dohiti smrt, preden bom tudi jaz deležen za svoj del vseh britkostij. Brez dvoma bodo ta čutila povod, da z ramami zmajejo mnogi moji sovrstniki; kajti od vseh stranij čujem le glasove, ki kličejo;po sreči, in od vseh stranij doni mi na ušesa krik: »Življenje!« Mi zahtevamo za vse pravico živeti in sicer živeti, kakor nam srce poželi. Mi tirjamo celo življenje z vsem vživanjem in z vsem rado-vanjem, tako da se vsak posameznik popolno razvije itd. Prav nič mi ni v mislih, da bi hotel pogum ugodnih vspeh o v. Vzlasti je to potrebno pri polemiki, kateri so noben krščanski listne more izogniti, ako hoče stati na braniku za svoja načela. Po tem načelu bi radi, da se vrejuje naš list i v novem letu. Vredništvu in sotrudnikom naj je tuje vsako osebno žaljenje politiških nasprotnikov, vsikdar pa stojmo skupno in odločno zauve-ljavljenje krščanskih načel v javnem življenju, pomneč zlatih besed, katere je zapisal Lacordaire: »La verite, pourvu qu'ella soit dite avec mesure, est Ie premier bien de 1'homme.« Resnica, podana v umerjeni obliki, je največje dobro človekovo. To je tudi navodilo Leonovo katol. časnikarjem. V tem smislu prosimo za naš list ob novem letu pomoči od Boga, dobro vedoč, da je časnikar najbolj izpostavljen nevarnosti, katero sv. Bernard omenja z besedo : evisceratio mentis; prosimo pomoči naše blage sotrudnike in naročnike, želeč vsem prav iskreno: Srečno novo leto! A. Kalan. Prva seja v deželnem zboru tržaškem. Trat, 28. dec. ob 11. uri zvečer. Prvo sejo v tržaškem deželnem zboru naj opišem ? Naj opišem mirno one dogodke, one čine slavne laške kulture, ko so mi pred očmi naši deželni poslanci? Naj opišem vse to mirno, ko jih še sedaj vidim, v kaki smrtni nevarnosti so bili? Naj opišem to sejo mirnim srcem, ko so mi pred očmi naši hrabri narodni mučeniki, dekori-rani od avite kulture laške po vsej obleki z naj-ostudnejšimi pljunci? Žolč! da bi te ne imel, srce, da bi mi nehalo biti v tem trenotku. Miren moram biti, drugače ne morem pisati. Miren moram biti, drugače ne izveste rojaki, kaj se godi z nami. Jedino misel, da morda s temi vrsticami bom nekoliko dosegel, da se boste rojaki spominjali tudi nas primorskih trpinov, jedino misel, da boste na Kranjskem opustili boje brat proti bratu, daje mi pogum, da se lotim te meni zelo težke naloge. Okoličani v Skednju so bili izbrali svojim zastopnikom v mestni in deželni zbor našega (ličnega viteza Ivana Nabergoja. Dasi je bil sklenil, da ne sprejme nikake kandidature, udal se je bil na gorečo prošnjo tržaških in okoličanskih Slovencev in voljen je bil v Skednju. Njegovo izvolitev izročili so bili verilikacijskemu odseku in ta odsek je poročal, da je bila volitev Nabergo-jeva povsem pravilna, in priporočal je njegovo potrditev. Človek bi torej mislil, da so v seji potrdili izvolitev g. Nabergoja. A kaj se je zgodilo ? Jeden poslancev je zahteval, naj se ne potrdi njegova izvolitev, dasi je bil pravilno in zakonito izvoljen. To se je zgodilo v Trstu, to se je zgodilo v onem mestu, v katerem se Lahi toliko bahajo se svojo dvatisočletno kulturo laško. Da je dosegla pa taka nesramnost svoj vrhunec, glasoval je dotični odsek, ki je malo poprej predlagal Nabergojevo potrditev, ta odsek je glasoval z drugimi laškimi poslanci, naj se ne potrdi Nabergojeva izvolitev. Kje na božjem svetu se nahaja taka nesramnost? Kje na božjem svetu se bije na tak način pra- jemati onim, ki skušajo za vse vstvariti razmere, kolikor mogoče primerne, in ki se trudijo, ako je ne popolno odstraniti, vsaj zmanjšati, revo in nevednost. Toda ali smemo v dobri zavesti oznanjati besedo, ki se zdi ironija vsakemu, ki ni več otrok, besedo : veselo živeti ? Kje naj pravo za pravo iščemo take sreče, takega življenja? Vpočutkih? Toda vsaka strast, ki se že sicer takoj kaznjuje po otrpnelosti nasičenega telesa, je korak do našega vničenja. V inteligenciji? Toda vednost je tudi slepilna ter se sme primerjati gorovju, čez katero je nemogoče priti in kjer popotnik z vsacega vrha, kamor je dospel s težavo, vidi pod seboj vdirajoče se neizmerne propade, nad seboj pa nove dvigajoče se nedostopne vrhove. V življenju — za mnoge trdem, za večino srednjem, in le za nekatere izvoljence nasejanem s srečo kratkih dnij — najdemo v resnici le jedno srečo, le jeden vžitok: ljubiti. Toda to je slabost narave človekove, da mi dar ljubezni naklanjamo le onemu, ki nam isto tudi vrača. Nič ni bolj redkega, nego čista nesebična ljubav, in oni, ki ljubi popolno, tako da so popolno žrtvuje in da- viti v obraz? Kje na božjem svetu se dela tako z zakonito izvoljenim narodnim zastopnikom? — V Avstriji je vse mogoče, a da se v kulturnem tržaškem mestu gode take stvari, to prepuščamo obsodbi vsemu svetu! Da ni mogla vlada potrditi take vnebovpijoče krivice, umevno je samo na sebi. Ovrgla je sklep vsemogočnih gospodov na tržaškem magistratu. Nabergoj ni bil več od zadnjih volitev v mestnem, oziroma v deželnem svetu. Te dni je poročala »Edinost« , da ima politično društvo zelo važno sojo. Ugibali smo, kaj bi moglo to biti, a vedeti in uganiti nismo mogli nič. Par ur pred nocojšno sejo sem izvedel, da so sklenili v seji »Edinosti«, da se tudi naš starosta udeleži sej deželnega zbora. Kakor nož v srce zadela me je ta novica, ker sem že poprej slišal, da Lahi bodo proti Nabergoj u vse sile napeli. Slišal sem celo, da Nabergoj niti življenja ni varen, ako se drzne v sejo deželnega sveta. Te misli so mi rojile po glavi, ko sem izvedel novico. Smilil se mi je ubogi sivi mož, ki niti ni trdnega zdravja, čudil sem se njegovi neustra-šenosti, ko sem pomislil, v kako nevarnost se hoče podati. Gnalo je zato tudi mene naravnost pred mestno hišo, kjer je imela biti deželnozborska seja. Na trgu vidim mnogo preoblečenih policajev. Postavim se pred vrata, da bi videl, kedo pojde k seji. Radoveden in v strahu pričakujem. Kar se mi prikažejo naši poslanci: Kosec, Ivan Go-riup, Vatovec in Dolenc. Možko korakajo po stopnicah. »In vender Nabergoja ni« — vzkliknem veselo. »Saj tudi Vekoslava Goriupa še ni, ki pride gotovo z njim iz Proseka« — mislim si. Ne čakam dolgo. Od daleč zapazim Nabergojevo podobo, a njemu na strani koraka pogumno in ponosno naš Vekoslav, ki pazi, rekel bi, na vsak njegov korak, ki jastrebovim pogledom motri vse ljudstvo, da bi že na očeh spoznal, kedo želi Na-bergoju, temu našemu slov. očetu, kaj slabega. Odšla sta po stopnicah v dvorano. Jaz pa sem z drugimi prijatelji čakal, kedaj se povrnejo od seje. K seji ni bilo namreč mogoče Slovencem, ker jim niso hoteli dati vstopnic. To je tudi nečuveno, da Slovenec v Trstu, ki plačuje davke, ki je volilec, ne more na galerijo. Laški podaniki, ki ne plačujejo nikakega davka, ki niso volilci — tem je vstop dovoljen, ti laški podaniki smejo nadzorovati naše zastopnike. Čakati smo morali torej na cesti. Čakali nismo dolgo. Iz mestne hiše se usuje vsa najeta druhal, ki se postavi pred vrata. Policija jih raz-žene. Prikažejo se naši zastopniki, katere sprejme druhal z žvižganjem. Oni naši mučeniki pa stopajo možko, zmagovito po koncu, proti hotelu Evropa. Jaz z mojimi štirimi prijatelji korakal sem iz radovednosti za njimi. Pred hotelom Evropo smo jih vprašali, kaj se je zgodilo z njimi. Poročali so nam sledeče: (To smo že včeraj objavili. Op. vred.) Brata Goriupa sta vzkliknila: »Skoda, da nisva ranjena za blagor naroda!« — Poslanci naši imeli so vse obleke opljuvane, bili so v smrtni nevarnosti. To je ona kultura 20. stoletij! Radovedni smo, če bodo naznanjeni sodišču oni na galeriji, ki so psovali naše zastopnike, k n Ju i .iHT^—.-—.—ur .n. ......... 'i, ruje, srečava večidel le mrzloto, mnogokrat tudi nezahvalnost in izdajstvo — tako da je čutilo, ki nas je navdajalo z najlepšimi nadami, tudi in to skoro vselej, vir novih naših prevar, novih grenkih britkostij. Kaj tedaj storiti? Tudi tukaj — kakor za trpljenje — je krščanstvo našlo rešitev. Ono nam ukazuje ljubezen. Kaj pravim ? Krščanstvo je največja šola bratov-stva, katero je svet kedaj videl, ker ono hoče. da ljubimo, svojega bližnjega kakor samega sebe. Dobro pomnimo : kakor sam sebe. Zahteva torej, da ljubimo ne da bi zahtevali, da se nam vrača ljubezen, da ljubimo popolno, nesebično, sploh — kakor pravi ljudstvo v svojem priprostem a premišljenem jeziku da ljubimo iz ljubezni do Boga. Vedeti, kako trpeti! Vedeti, kako ljubiti! Evo, to jo ona dragocena skrivnost, katero sem našel v evangeliju za časa svoje bolezni. In to je vzrok, da ta večer meseca decembra, ko se poslavljam od preteklega leta, četudi še slaboten in obsojen v marsikatere muke, izjavljam slovesno, da mi je bilo to leto bolj nego vsa druga leta mojega živ ljenja, ugodno in blagodejno. bo jim kričali: fora i sciavi! ki so metali na nje velike podobe, ki so metali na nje cela okna. Radovedni smo v resnici. Radovedni smo, koliko bodo našli onih, ki so žvižgali našim zastopnikom. Ko se je bilo naše lojalno ljudstvo nekoliko spozabilo, da je zaropotalo ob smrti naše cesarice proti Lahom, krvnim bratom morilca Luche-nija, naznanil je naš ministerski predsednik, da bode naše ljudstvo strogo kaznovano. Italijanski minister za zunanje stvari je javno rekel, da se je naš cesar osebno potrudil, da so bile varovane pravice Italijanov. Čakajmo sedaj, kaj se bo z onimi zgodilo, ki so naše zastopnike na tak način hoteli ugonobiti, čakajmo sedaj, da izvemo, kedo se bode potegoval za naše pravice, za pravice Avstrijcev, čakajmo sedaj, kedo bo dal zadoščenja našim zastopnikom, kedo nam, ki smo vedno branili s krvjo našo Avstrijo ! _ Politični pregled. V Ljubljani, 31. decembra. Nižjeavstrijski deželni zbor še zboruje, mejtem ko so zasedanja v vseh ostalih deželnih zastopih že prekinjena. Saj pa ima deželni zastop tudi mnogo posla. Proračunski provizorij je jednako drugim deželnim zborom že odobril, toda zagrizeni nemški nacijonalci so uvideli potrebo, da treba v tem zastopu tudi pošteno udrihati po Nemcem toliko »neprijazni« vladi. Jezikovne na redbe, učni jezik po ljudskih in meščanskih šolah, datum pod zadnjim cesarskim sporočilom ter nagodbene predloge dajo tem možem le premnogo opravka. Takoj so morali skleniti, da je nemščina na vseh nižje-avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah izključni učni jezik in da mora vlada takoj odgovoriti, zakaj se glasi na sporočilu »Dano na Dunaju« in ne »dano v stolnem in državnem glavnem mestu Dunaju.« S takimi malenkostmi tratijo nacijonalci čas, mesto, da bi s krščanskimi socijalisti posvetovali se o nujnih socijalnih vprašanjih. Poslanec dr. Steinivender še ni odložil državnozborskega mandata, akoravno mu je izmej 144 beljaških volilcev na shodu minuli četrtek izreklo nezaupanje 68 volilcev. Zaupnico je mož dobil le z neznatno večino osmih glasov in vendar še ne gre. Izjavil je, da hoče sklicati še več shodov v ostalih delih svojega volilnega okraja, potem bo bojda še le izvajal posledice. Ako bi dr. Steinvvender hotel biti mož dosleden, moral bi že sedaj pobrati šila in kopita in obesiti na kol državno zastopstvo. Položaj na Ogerskem je z vsakim dnem bolj nejasen in ako meni baron Banffy, da bo s svojo eneržijo in vztrajnostjo premagal velikanske ovire, ki se mu stavijo v teh zmešnjav polnih dneh, se mož zelo moti. Dovolj je, ako omenimo, da ne more posptšiti niti volitve zborničnega predsednika in posaditi na njegov stol svojega ljubljenca, notranjega ministra Perczela. Nad štirinajst dni je že na dnevnem redu poslanske zbornice razprava o terminu za volitev predsednika, a še danes ni in letos tudi ne bo rešena ta zadeva. Ako pa že ta malenkost provzroča vladi to- like preglavice, kaj je šele z važnimi državnimi vprašanji! Niti jednega provizorija si ni mogel izposlovati baron Banffy od ogerskega parlamenta in z jutrišnjim dnem se prične na Ogerskem protiustavna vlada, ker BanlTy nima zborničnega dovoljenja niti za proračun, še manj pa za kvoto Vkljub temu pa in akoravno je vladi dobro znano, koliko agitacijo bodo sedaj po deželi uprizorili opozicijonalci, vendar baron BanlYy ni obupal ter se tolaži z nekim kompromisom, o katerem se je posebno včeraj mnogo govorilo in pisalo. Opozi-cijonalne stranko zastopal bo v tem slučaju bivši zbornični predsednik Szilagyi, ki je že včeraj kon-feriral z znanimi člani kabineta. Modus vivendi bi se pa dosegel na ta način. Vse stranke bi prevzele poroštvo, da se rednim parlamentarnim potom dovoli začasna in delinitivna nagodba in letni proračun ter na gotov način tudi spremeni poslovni red, ob jednem pa da osebno zadoščenje baronu Banffyju, a vse to pod pogojem, da so v primernem trenutku umakne s pozorišča. Ministerski predsednik hoče na ta način vjeti na svoje limanice vse opozicijonalne stranke ter z njih pomočjo izvesti vse, karkoli se je sedaj zamudilo, potem pa mirno vladati nadalje, ker odstopiti mora še le tedaj, ko se mu prikaže ugodna prilika. Ali se mu ta nakana posreči ali ne, o tem se sedaj seveda še ne more soditi. Pomiloščenje v Italiji. Kralj Umberto podpisal je te dni dekret, s katerim se deloma ali popolnoma pomilosti nekaj nad 2700 političnih kaznjencev. Kakor se nam je že sporočilo, odpuščene so obsojencem vse do dveletne kazni, nadalje so oproščeni vsake kazni nedorasli mladeniči in ženske ter starčki nad 60 let stari. Kaznjencem pa, ki so obsojeni na večletno ječo, se z gotovimi izjemami skrajša kazen do najvišje dobe treh let. Marsikomu bo ta čin kralja Umberto prijetno novoletno darilo, premnogim pa samo čin gole pravičnosti, ker je velika večina teh nesrečnikov po krivici morala tičati v ječi. Mej temi je tudi »klerikalni Hetzjoumalist«, Don Albertario, kakor ga imenuje framasonsko časopisje. Mož je moral samo radi tega tako dolgo ječati v zaporu, ker je pri vsaki priliki nevstra-šeno branil pravice katoliške cerkve in ni hotel z žido framasoni trobiti v jeden rog. Izredne kraljeve milosti pa nista deležna socijalistična voditelja in poslanca Turati in De Andreis, akoravno socijalistična glasila vedno naglašajo, da sta ravno ta dva moža najbolj nedolžna mej vsemi obsojenci. Verjeti seveda ne smemo takim izvajanjem, akoravno je gotovo, da se jima je odmerila precej večja kazen, kakor sta jo zaslužila v tem slučaju. Sploh se pa zatrjuje, da bo najnoveja amnestija mnogo pripomogla k padcu Pellouxovega kabineta, ki ga pričakujejo že prve mesece prihodnjega leta. V Nemčiji se je v zadnjem času mnogo pisalo o neki krizi v pruskem ministerstvu ter naglašalo, da odstopi državni kancler knez Hohen-lohe. Nasprotje je baje navstalo vsled vprašanja glede državnega vojaškega sodišča, glede varstva brezposelnih delavcev, najbolj pa se vsled izgona ptujih, posebno avstrijskih, ruskih in drugih po danikov. Knez Hohenlohe je bil baje v tem oziru popolno takih nazorov, kakor profesor Delbriick, kateri je sedaj v disciplinarni preiskavi, in je gotove kroge radi tega ostro obsojal. Toda uradnim krogom pa ta vest ni všeč in po »Nordd. Allg. Zeitg.« sedaj izjavljajo, da so vsa poročila o kaki krizi neresnična. Pozitivno ne moremo verjeti niti temu no kakemu drugemu poročilu. TedeiiMki koledar. Nedelja, 1. januvarija: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo, evang.: Ko jo bilo osem dni dopolnjenih. Luk. 2. — Ponedeljek, 2. jan.: Osmina sv. Štefana. — Torek, 3. januv.: Osmina Jan. Evang. — S r o d a, 4. januv.: Osmina nedolžnih otročičev. — Četrtek, 5. januvarija : Telestor p. m. — Petek, 6. januv,: Sv. 3 kralji, Razgl. Gospodovo. — Sobota, 7. januv.: Kri-špin šk., Rajmund mašnik. — Solnce izide 5. januv. ob 7. uri 48 min., zaide pa ob 4. uri 24 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec 5. januv. ob 4. uri 20 min. zjutraj. — Dan zraste v januvariju za 58 min. — Musica sacra: v nedeljo 1. januv. v stolni c e r k v i pontilikalna maša ob 10. uri: Inštrumentalno mašo zlož. M. Brosig, graduale Z. Skuhersky, offertorium Jos. llavdn. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: maša zl. B. Hahn, graduale A. Foersterjev, oflertorij zl. E. Stehle. Dnevne novice. V Ljubljani, 31. decembra. (Novoletno voščilo.) Ljubljanska duhovščina se je danes ob 10. uri poklonila presvetlemu gosp. knezoškolu pod vodstvom mil. g. prošta dr. Klo-futarja, ki je, oziraje se na dogodke prošlega leta izrazil presvetlemu voščila za bodoče leto s trdno nado, da bo ona vez jedinosti, ki izvira iz gorečnosti za čast božjo, spajala duhovščino ljubljanske škofijo trdno s preblagim škofom Antonom Bona-venturo, kakor jo jo tudi s prejšnjim škofom dr. Missio. Med posameznostmi je zlasti povdarjal mil. g. prošt protikrščanske pojave v časopisju in v javnosti. Želeč presvetlemu zdravje, ga je prosil, naj si ga s preobilim delom ne izpodkoplje, ter končal s prisrčno željo, naj bo vsikdar razmerje med škofom in duhovščino razmerje dobrega pastirja do udane čede. — Presvetli je v odgovoru povdarjal, da je njegov namen, protikrščanskega duha odvrniti od našega ljudstva s tem, da preskrbi razumništvu dobro, krščansko vzgojo, ter tako zlo zatre pri izvoru. Razodel je svoje veselje nad odmevom, katerega je našel njegov poziv, ter trdno voljo, vstrajati pri pričetem delu z božjo pomočjo, boriti se proti težkočam, ker dela po natančnem premisleku, ker se odobruje njegovo delovanje pri odločilnih cerkvenih dostojanstvenikih, in ker ve, da more računati na pomoč duhovščine in dobrega naroda. (Drugi redni koncert Glasbene Matice) bo v petek, na sv. Treh Kraljev dan, zvečer ob 5. uri v »Narodnem domu«. Na vsporedu so: Pet. IIj. Čajkovskega najpopularnejša simfonija (V.) vE-mol, proslavljajoča rusko narodno pesem in narodno življenje. Stj. Mokranjac, »Srbske narodne pesmi« za zbor, dva »rukoveta«, ki se bodo našemu občinstvu po svoji mnogovrstnosti in živahnosti pri-- i Oj, ko bi nesrečni znali bolje trpeti in če bi srečni znali bolje ljubiti, tedaj bi napočila svetu zora miru in sreče! Oni, ki v čudeže ne verujejo, bi morali vsaj to zaželeti. Toda ali se smemo tega nadejati ? Ali se smemo naslanjati na kaka ugodna znamenja v tem pogledu? Na priliko na oni re-ligijozni dih, ki preveva novejša dela nekaterih pisateljev, katere nahajam raztresene tudi po listih raznih časnikov. Ali morda na tako očitno vznemirjenost nasprotnikov Boga, kateri se, kakor se zdi, sedaj zgražajo sami nad posledicami svojega nesrečnega delovanja? Oj, da bi prišel Sejalec evangeljski ter da bi s polnega perišča vsejal semena požrtovalnosti in skupnosti kršč. na sedanjo moderno družbo, tako nesrečno in tako omahljivo, kjer vidimo zgorej toliko propalosti in praznote srca, zdolaj pa toliko upornega duha in obupnosti! Z žalostjo mislim na svojo razkrojeno dušo, boječ se Bogu pokloniti tako malovreden dar Toda nada mi rase ob misli, da je njegovo usmiljenje podobno iznajdljivi ljubezni njegovih občudovanja vrednih služabnic, ubogih sester revežev, ki s kosi cunj in z ostanki iz kuhinje oblačijo in hranijo uboge stare ljudi. Blagoslovljeno naj je zato leto, ki se poslavlja od mene ; ker je bilo za-me leto poskušenj, leto milostij, ko sem zbral razvaline svojega srca, v katerem sem v tej iz razdrobnin napravljeni posodi zopet zažgal zrna kadila molitve ! ni. Silvestrov večer »modernega". Po cesti stopa moderni pisatelj. Absintsko-meglen večer. Zima je, toda snega Sneg je ob takih večerih samo v idealističnih povestih, kjer »beli« gozd in poljano — v svrho dosege efekta. Narava takih »slovesnih« večerov ne pozna, zakaj bi jih poznal pisatelj ? Megla po ulicah. Ne tista gosta megla, ki odganja mraz, marveč tista tenka sivo-modra, prozorno - temna, tajinstveno - motna megla, katero prošinja ojstrina mraza. Duha mameča megla. Počasi jo dihaš v se, leze ti notri v sredo možganov. Tu se ti naseli, mraz se ti širi po glavi in naposled so ti možgani lo še trd, velik ledenik. Električne svetilke po ulicah širijo skozi meglo slabotno-rudečkasto luč. Utrinja se ti pred očmi takisto plavka8to-rumena. kakor bi odsevala ta luč od gladine ledenika v tvoji glavi. Motne misli . . Noga stopa po sivkastem, mehkem, že malo zmrzujočem blatu. Neprijetno. Oko ne zre druzega, kot blato. Kolesnice se poznajo v njem; paroma izvožene od tovornih voz ali kočij, pa tudi posamične, ki jih je zapustil posamezen, slabe poti ne boječ se kolesar ... Po kolesnicah nabrana kalna voda že zmrzuje po malem, do cela zmrzniti ne more . . . Vsa polovičarsko. Narava nima odločnosti. Ob straneh ceste okna kanalov. Skozi omrežje teh oken kadi se puh, zgošča se na zraku ter se vije po cesti, liki siva, gosta megla. Megla v megli . .. Ogniti se treba, da je ne dobiš v nos te megle iz kanala, kajti narava nima usmiljenja. Usmiljen je le človek. Človek? .... Tamle žene kmet svinjče po cesti. Krog desne zadnje noge ima žival privezano vrvico, ki jo drži kmet v desnici. V levici kmetovi pa je palica. Brez dvoma žene mož žival k mesarju, da bode morda vže jutri za novo leto rudeče njeno meso namešano z belim njenim špehom v prozornih črevih — klobasa. Svinjče jubile kakor svoj čas Hubadove slovenske narodne pesmi. —- »Marija, milostna gospa« iz »Mrtvaškega ženina« za sopran-solo, in Anton Dvofak: »Te Deum«. Zbor »Glas. Matice«, ki si je z Brucknerjevim Tedeumom prispel veliko slavo na Dunaju, nam bo podal priliko občudovati, kako popolnem različno in vendar globoko pretresljivo slovanski glasbenik-prvak tolmači litur-gično besedilo. Bariton-solo poje g. Josip Nolli, sopran-solo pa gospa Kudlich-dr Linhartova, češka rojakinja, ki je pred nekaj leti skupno z našim slavnim rojakom g. Navalom kot primadona pela v francoski operi. (Umrl) je V škofji Loki in bil danes pokopan znani cerkveni podobar in slikar Ivan Šubic v 66. letu svoje dobe. Pokojnik je bil najmlajši član podobarske rodbine Pavla Šubica iz Poljan ter zadnji izmed onih domačih podobarjev, ki so se med 1840. in 1850. letom učili in zbirali v prvi tedanji umetniški delavnici M. Tomca v Št. Vidu nad Ljubljano. Okrasil je mnogo božjih cerkva na Kranjskem z oltarji, prižnicami, okviri in drugo opravo, a tudi Južna Štajarska ima njegova dela (Št. Jurij, Zibika itd.) Kakor vsi naši stari domači podobarji, je bil ranjki tudi slikar, ki je na presno in v olju izvršil mnogo podob za naše cerkve. Bodi možu poštenjaku, ki je vse svoje dni živel le za čast božjo, žemljica lahka! (Božlčnica v Repnjah.) Na praznik nedolžnih otročičev so priredile šolske sestre v Repnjah lepo božičnico za šolo obiskujoče deklice. V prostrani šolski sobi je stalo okinčano božično drevo. Lesketalo se je v nebrojnih lučicah. Pod drevescem je ležalo v jaslicah božje Dete, zraven pa je stala z darili bogato obložena miza. Deklamacije so se vrstile z lepo ubranim božičnim petjem iz jasnih otroških grl. In kako so deklamovale! Ta preciznost, ta sigurnost v nastopu, lep pravilen povdarek, vse to so prednosti, ki bi čast delale kaki večrazrednici v mestu! Zares, čuditi se moramo, da je mogoč tak vspeh na dvorazrednici na deželi, kjer stariši porabijo otroke za pašo in razna dela, dočim so v šoli le po dve do tri ure na dan. In kaj ne bi? Saj je gonilno pero v samostanskih šolah ljubezen do Boga, ljubezen do bližnjega, ljubezen pa vse pretrpi, vse prenese, je potrpežljiva, ne išče sama sebe. To prepričanje smo odnesli od božičnice, da je za vodiško župnijo velika sreča, da ima na svojih tleh zavod, v katerem se ženska mladina tako izborno izobrazuje in odgojuje. Končamo to poročilo z iskreno prošnjo, da naj božje Dete stokrat povrne dobrotnikom, blagorodnima gospodoma Karol Pollak in Smitt v Ljubljani, in drugim, ki so s svojimi darovi pripomogli, da se je moglo na nedolžnih otročičev dan napraviti deklicam to nedolžno božično veselje. (Zopet pošta !) Kolikor se spominjamo, nosil je poštni pečat poštnega urada v Čepovanu, vasi blizo Gorice, zraven besede »Cepovan« tudi neko skovanko »Cepovano«. Proti tej nezaslišani skovanki protestiralo je županstvo v Čepovanu pri tržaškem poštnem in brzojavnem vodstvu in zahtevalo, naj poštni pečat nosi jedino pravilno pisavo krajevnega imena, to je »Cepovan«. Ker pa ta protest ni bil uslišan (v dobroinformiranih krogih se je po malem kruli, hiti z glavo semtertja in miga z visečimi ušesi. Smer mu je negotova, kakor modernemu leposlovju. Toda kmetič mu kaže gotovo smer s palico po plečih. Leposlovje nima tacega vodnika. Žival je z rilcem v enomer v blatu. Vsako kolesnico ovoha, in ogleda si vsako luč, odsevajočo iz motne lužice. Vonj, puhteč iz kanala, ne straši živalice, kakor bi hotela spoznati njega sestavine. Tako tava in ne ve kam, morda v svojo pogubo, kedo ve? Kaj za to! Živi polno življenje ta žival. Saj je to samo življenje, to samo važno v njem, kar nam trenutno polni možgane ali, če hočete, duha, kedo ve, če ga vender le ni? Torej vse te važne reči pravimo, pišimo, tiskajmo . . . Kaj, če niso važne za nikogar druzega, nam se zde znamenite, nam je to pisanje prava umetnost. Drugi se bodo že navadili. Skoda, da svinjče ne zna pisati. Morda to, kar vidi, vse bolj natanko, vse bolj živobojno vidi, kot mi. Izguba za leposlovje! .... Pisatelj koraka dalje, zavit v meglo in »moderne« misli .... govorilo, da je na take prošnje bivši vodja Po-korny jednostavno zapisal besedico »Slavisirung* z rudečira svinčnikom), obrnilo se je županstvo v Čftpovapu na namestništvo, kjer $o ugodjl( utoku. Tako je prišla č^sto slovenska vas *Čepor van* do svojega pravega imena. V Primorskih listih čitamo dan na dan pritožbe, kako se obnašajo neki laški uradniki proti slovenskim strankam. Ne mine ^|tor9j dan, da ne bi tamošnji listi kaz»Ii na krivice, ki se gode Slovencem v Trstu. Tudi smo že večkrat v tj>mošnjjh listih čjtali, da se nekateri laški uradniki nekako srečne čutijo, ako morejo narediti slovenski stranki kako sitnost. Spominjamo se še, da smo čitalj v primorskih listih, da si štejejo ti uradniki take neprilike za neke zasluge, radi katerih pridejo pri poštnem in brzojavnem vodstvo v peko posebno milost, v neko posebno luč, radi katere jih mora vsak slovenski uradnik ne malo zavidati. Te misli so nam rojile po glavi, ko smo zagledali 2$. letošnjo številko naredbenega lista tržaškega postnega in brzojavnega vodstva. V tej Številki je črno na belem : »Cepovan«, (brez kljukice na C). To diši po italijanizaciji, to diši popolnoma po onem duhu, kateri je vladal za časa Pokorny-evega gospod-stva. Tržaško poštno in brzojavno vodstvo izdaje naredbeni list, ono je odgovorno za vsebino. Poreče se nam morda, da je to tiskovna pomota. A temu ne bomo verjeli, ker vemo, kedo ureduje imenovanj list. Razumemo! V židovskem uredništvu »II Piccolo« nočejo poznati slovenskega »č«, zato gjt menda ne marajo tudi v uredništvu naredbenega lista. Od oblasti, ki je vse drugo, nego politična, od oblasti, ki ima napis c. kr., bi pač smeli pričakovati, da nas ne žali na tak način. — To na znanje velečastitemu novemu vodji v Trstu, od katerega upamo, da bo potrebno ukrenil, da se ne bodo več ponavljala tako dobro premišljena žaljenja od njemu podrejenih uradnikov. (Slovensko gledališče.) Jutri, dne 1. januvarija so vprizorita dve predstavi: popoldne burka s petjem »Veseli dan ali Matijček se ženi«, zvečer pa se bo pela opera Verdija »L a Travi a t a«. — Dne 3. januvarija se vprizori Verster-leinova svetopisemska igra v 5 dejanjih »Jožef v Egipt u« s predigro »Jožefovi bratje«, prevel in priredil Fr. S. Finžgar. (Trgovinsko ministerstvo) naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da je bolgarsko vojno ministerstvo razpisalo na dan 2. januarija 1899 nove štetve ponudbeno razpravo za dobavo 1905 parov infanterijskih in 525 parov kavalerijskih čevljev, nadalje 19.780 parov gornjih delov za čevlje in 19.780 parov podplatov. (Sejmi po Slovenskem od 2. d« 7. jannv.) Na Kranjskem: 2. v Novem Mestu, Ribnici in Radohovi vasi; 3. v Dolnjem Logatcu; 4. v Domžalah ; 5. v Črnomlju; 7. v Kostelu. — Na slovenskem Štajerskem: 2. v St. Juriju ob južni železn.; 3. v Celju; 4. v Ptujem. — Na Primorskem: 2. v Hrpeljah; 5. v Gorici; 7. v Glemoni in Štanjelu. Društva. (Vabilo) na božičnico, katero priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani v svojem domu, Komenskega ulice št. 10, na novega leta dan 1. januvarija 1899. — Vspored: 1. J. Pogačnik : Božična pesem, s spremljevanjem harmonija. 2. A. Sachs: Moja Avstrija, zbor s te-nor-solo. 3. A. Sachs: Jubilejna kantata, zbor s čveterospevom. 3. P. H. Sattner: Za dom med bojni grom, zbor. 5. A. Foerster: Planinska, zbor. 6. Rokodelska družba. Podoba iz vsakdanjega življenja v dveh dejanjih. — Vstopnina: Sedeži 1—5. vrste 30 kr, sedeži 6—10. vrste 20 kr. stojišče 10 kr. Začetek ob 6. uri zvečer. Gospodarska organizacija. Poziv! Vse zadruge in posojilnice, ki so prejele zadnji poziv radi umetnega gnojila, se prosijo, da konečno odgovorijo v treh dneh. _Načelstvo »Gospodarske zveze«. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 31. decembra. „Reichswehr" poroča, da pride ruski car spomladi na Dunaj, od koder se poda v Rim. f.Dunaj, 31. decembra. Današnja „Wie-ner Zeitg." objavlja cesarjevo lastnoročno pismo, g katerim se določa ne spremenjeno kvotno razmer je za dobo oelega leta 189 9, nadalje cesarsko naredbo na podlagi § 14. glede podaljšanja carinske in trgovinske zveze, glede razmerja do avstro-ogerske b^nke d o 81. deeemb/* 1899, konečno trimesečni budgetni provizorij in določbo glede državmb podpor po uimah prizadetim krajem v znesku 1,600.000 gld. Dunaj, 31. decembra „Fremdenblatt" izjavlja, df» sta se nagodbeni prpvizorij ja kvptno razmerje, ki sta bila prvotno določena le za pol leta, zato uveljavila zž» celo leto, da se za slučaj, da parlament ne reši pravočasno nagodbenih predlog, prihrani zo-petna intervencija krone. Dunaj, 31. decembra. Uradni ljst pp-roaa,: Poljedelski minister je imenoval rudniškega zdravnika dr. S t v e r a k a nadztfrav-nikom, asistenta na bafcični šoli v Ljubjjaui, dr. Karfika, pa rudniškim zdravnikom za Idrijo. Dunaj 31. decembra. Tržaški slovenski poslanci so brzojavno sporočili grofu Thunu o vseh krivičnostih in nasilstvih, katerim so bili izpostavljeni pri prvi seji tržaškega deželnega zbora, ter zahtevajo za-se varstvo, da morejo vršiti svoje dolžnosti kot izvoljeni poslancj. Zagreb 31. decembra. Kmet Niko No-vakovič, ki je prišel v mesto, da dvigne 100.000 gld. za zadeto srečko državne loterije, je od veselja znorel ter so ga odpeljali v deželno norišnico. Budimpešta 31. decembra. Poslanec (rajary je posl. Ivanki napovedal dvoboj. Budimpeita, 31. decembra. Listi presojajo položaj. Liberalni listi očitajo opoziciji, da je ona kriva, ker je vsled njene obštrukcije uvedeno izvenzakonito stanje, opozicijo-nalai listi pa groze s še hujšo upornostjo, z ministerskimi obtožbami itd. Budapešta, 31. decembra. Koncem včerajšnje seje ponavljali so se v poslanski zbornici zopet burni prizori. Posl. Ivanka je ostro napadal Banffyja radi kršenja ustave ;er konečno apeloval na člane večine, „ka-erih beseda, pero in sablja niso plačani". Banffy je hotel odgovarjati, a radi prevelikega hrupa ni mogel spregovoriti besede. Predsednik je moral pretrgati sejo. Po zo-petni otvoritvi seje se vse gnete okolu Ban-ffyja. Posl. Biro je stenografom iztrgal iz rok Banffyjev govor. Mej splošnim vriščem zaključi starostni predsednik sejo. Prihodnja seja je v torek z istim dnevnim redom. Pariz, 31. decembra. Minister za kolonije dementuje vest, da bi bil Dreyfus 4. t, m. odpotoval v Francijo. 0 njegovi vrnitvi bo odločilo šele kasacijsko sodišče. Berolin, 31. decembra. Amerikanski listi sporočajo, da je neki amerikanski založnik poslal nemškemu cesarju ček s svoto 5000 dolarjev s prošnjo, rtaj za njegov list napiše sodbo o zadnji ameriic3nsko - španski vojski. Seveda so ček vrnili, češ, da nemški cesar za sedaj še ne misli vstopiti v vrste časniških poročevalcev. Madrid, 31. decembra. Stališče, ki je zavzema Anglija napram gotovim španskim naselbinam, postaja zelo nevarno. ©aro vi. Za dijaško mizo: Gospod Fr. Hiersche, župnik v Sori, 1 gld. 50 kr. — Vodja poslanec gospod Fr. Povše 10 gld. — Gospod Gabrijel Jelovšek, poslanec in župan na Vrhniki, 5 gld. — Gospod vojaški kurat Ivanetič v Ljubljani, 3 gld. Za Katoliški dom: Gospodje stolni vikarji zasluženi cesarski cekin. — G. dekan Janez Novak 25 gld. — Gospod župnik Nikolaj Križaj 10 gld. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Anton Čadež, kaplan pri sv. Trojici, 2 gld. — Gospod Miha Barbič, ekspozit v Poljanah v Istri 1 gld. — G. Rade Marzidovšek, c. in kr. vojni duhovnik v Mostaru, 3 gld. 20 kr. Učiteljskemu konviktu v korist so se odkupili novoletnih voščil p. n.: Julija Borov-sky, Emilija Gusl, Marija Marout, Marija Šerc, Jakobina Tomec, Franja Zemme, Agneza Zupan; Ivan Bele, Jakob Furlan, Fr. Gale, Engelbert Gangl, Makso Josin, Josip Maier, Henrik Petras, ^raj Režek, Rudolf VrabI, Andrej Žumer, Rok Mrčun, Leopold Armič, Fr. Bahovec, Jakob Dim-nt, Fr. Gabršek, Janko Janežič, Alojzij Kecelj, iMi Kruleč, Fr. Raktelj, Fr. Črnagoj, Janko Li-kr, Fr. Lavližar, Štefan Primožič, Josip Verbič. Meteorologldno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. J Cm opata »vanj* Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ali 1*5 30f SveSer 729-7 23 brezv. oblačno 8. popol. 7310 7319 -0-4 1-3 si. jug si. vzh. megla dež 0-0 rednja včerajšnja temperatura 1-9°, normile: —2-6°. Umrli ho; 29. decembra. Rudolf Šinkovic, mestnega stražnika sin, 9 f|»., Centa na loko 15, Croup. Poslano,*) Ker je bila moja '.ponudba glede odkopa trgovin javna, bodi tudi vspeh javen. — 8 tem usojam si naj-prv uljudno naznanjati, da sem o pašno obolel in bil pri-siija po 18 letih zakonskega življenja v torek prvič na IcdivniSko pomoč v hiši za-se retlektirati. Ordinarius veleč. g, sv. dr. Z. prepovedal mi je — pe le »oho temveč tudi possljo za več dnij zapustiti. Zategadelj primoran bil sem »i i včersjšeji »rendezvous« ob osmih zjutraj v moji pro-dajlnici za vodo — namestnika poiskati. Namestnik čakal je : mojim pqoblastilom blagohotno od '/,8 do '/,10 ure dop. na osp. M- A. toda - nJega ni bilo —, s kojim činom je opolnem jasno dokumentirano, da mu ni na mirnem iivbnji, temveč, da hoče boj >a tout prix<. Lastnik tvrdke: 2M. I3 a k i prvi kranjski tesni, ksiariikl in sitartkl obrt. BBZOJ1T! Ko sem jeseni 1895ega leta v Rohinj prišel, vprašal me e jeden mojih delavcev začudeno, kaj me je tjekaj pri-Yed> in takoj dostavil: vsaj je — pravil, da se jim je pri potresu otrok ubil in a so njihova gospa tako žalostni, da se kar nič več ne morjo v Ljubljani videti in so si že tudi hišo v Novem toesi na Dolenjskem sezidali, blago prodali in se tjekaj preselil (Priči, ki sta to v Bohinju slišali, sta K. R. iz N. in fijakr Vidic iz Lesec, kateri je naju v Bohinj vozil.) Nesrečni potres izkoriščal je tedaj »pfifikone« sebi v korit, dasi je vse prav komun — na laž. Otroci živč nama vsi in so zdravi. Ni se le hvala Bog nihče ubil, še pomnožili so se nama in Slovencem od potna sem. Kedar so prosti, vaditi se morajo že »kot Pakiči« proajati. Vsakdo prepriča se lahko v moji proda-jaliici za vodo, kako prijazno mu bodo znali p o st r e č i. Z najboljšim priporočilom lastnik tvrdke: M. prvi kranjski lesni, košarlški in sitarski obrt. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliki, kolikor določa zakon. Zdravo srečno novo leto vsem čestitim naročevalcem, prijateljem in znancem želi ter prosi nadaljnje naklonjenosti. Velespoštovanjem Fran Breskvar, knjigavez v Ljubljani. Hk Vsem znancem in prijateljem vošči veselo in srečno novo leto «21 (i-i) roSBina ..................................................,.„......................... Htritr! \ Prisrčna voščila k «9 a-» novemu letu izraža Fotografski aavod Rovšek-a ter se najtopleje zahvaljuje slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za častna naročila v preteklem letu, proseč prijaznega nadaljnega zanimanja ter blagohotnih naročil. Odličnim spoštovanjem Davorin Rovšek, fotograf, Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 34-a. F i i ij a t k a Wolfove ulice št. 6. "i,-*; -i,« fF fe- 1 IF E p i ifc- MMMM: Vsem cenj. in častit, naročnikom, prijateljem in znancem srečno, veselo novo leto! Z velespoštovanjem Simon Juvan, Št. Vid nad Ljubljano. 924 (1-1) Alojzij Tečaj izdelovaleo pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 15 51 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za Štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za Rvojo delo jamei leto dnii. Cene so najnižje. Proda se različno & orgij ar sko in 1 mizarsko orodje III in odda v najem delavnica s klonico, H| shrambo za les itd., dalje stanovanje z dvema ||| sobama in kuhinjo. 918 (3—1) !|| Več se zve pri lastnici g Mariji Goršič v Ljubljani, Razpotne ulice št. 6 (Trnovo). llšH Zaloga mestne elektrarne, -ga o co o a. ca c 05 > I— CD CJ Naznanjam uljudno prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da sem prevzel založništvo in izdelovanje električnih svetiljk mestne elektrarne. V zalogi imam poleg lastno izdelanih cerkvenih oprav in cerkvenega orodja veliko različnih lestencev, držajev in opor iz bronca, železa, stekla itd. za električno razsvetljavo v cerkvah, sobah, dvoranah, delavnicah itd., izvršenih v najslovitejših tovarnah za električno pripravo. — Vsako naročilo izvršim točno in natančno po izvirnih tovarniških cenah. Po nizki ceni prirejam stare lestence in svetilnice za električno razsvetljavo. V obilna naročila se uljudno priporočam velespoštovanjem Leopold Tratnik, v lijubljaiil, Sv. Petra centa 27. J5S- llustrovani katalogi in ceniki raznih slovitih tovarn so na ogled na razpolago. m iZšr Zastopstvo mestne elektrarne. CB Št. 46367. lr2i B<$fe« 902 3-3 Vže mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zaklada. Na to hvalevredno navado usoja si lnestui magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpe< avanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci Karol Karlnger in Vaso Petričič na Mestnem trgu ter Albert Sohaffer na Kongresnem trgu. Vrhu tega bode v zmislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišab. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto a!i za god, je, kakor doslej, položiti petdeset krajcarjev (1 krono) in na vpisani poli, poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. — Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 12. decembra 1898. Župan: Iv. Hribar 1. r. Severonemški Lloyd v Bremi. ^Hi 866 30-4 Od vis e. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen. b.odarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Breme vsak torek in soboto zvečer Iz Smit lianiptona dotaknivsi seev. Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivsi se Neapol* via Gibraltar Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. dva ali trikrat na mesec. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. Do Baltiinore. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega. v ožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša ln najoeneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani : St. 44637. 907 2-2 Pri mestnem magistratu sta izpraznjeni dve babiš z letno plačo 100 gld. Prošnje, katere je tukaj vložiti do 10. januvarija 1899. leta, je opremiti s spričevalom o sposobnosti, o znanju slovenskega jezika, ter s krstnim listom. Natančneji podatki o delokrogu mestnih babic se poizvedo v mestnem fizikatu ob uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 20. decembra 1898. :xxxxxxxx>kxxx Zarezano strešno opeko liiSSiilSBS (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižanih cenah Knez & Supančič tovarna za opeko v Ljubljani. iXXX>QOOOKXXXXXXXXX; 227 39 Št. 44 357 RAZGLAS. 914 (3-1 Pobiranje pasjega davka za 1899. leto pričelo se bode z 2. dnm januvarija 1899. Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega pa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebi. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark nj-kasneje do 20. dne februvarija 1899 pri mestni blagajnici proti plaflu 4 goldinarjev. Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, oo-zarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker b< de polcil konjač od 20. lebruvarija 1899 nadalje vse one pse, kateri se bodo nahaili na ulicah brez veljavnih mark. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 20. decembra 1898. Primerna darila zaBožič in novo leto!' Svojo izborno zalogo najraznovrstnejših ur, verižic, zapestnic,! uhanov, prstanov sploh vseh novostij v zlatnini in srebrnini | po najnižjih cenah in tudi pod ceno priporočam] slav. občinstvu povodom bližajočiu se praznikov; božičnih in Novega leta. Opozarjam in priporočam v nakupovanje IC bicildje "IBg najboljšega zistema in 862 4-4 šivalne stroje, za katerih izvrstnost jamčim. — Vsa popravila izvršujem točno j in dobro. V obilo nakupovanje se priporočam velespoštovanjem Fran Čuden,arar "JgšSSES?tre Ceniki na zahtevanje franko. K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in muniolje, posebno pa opozarjRm na i«r trocevate pitšfee-* katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, so priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem FJEIJlJS SETČIK 564 20-20 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. xuxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx i domači oimn g Prva kranjska tvrdka jermenarskih, sedlarskih in torbarskfh proizvodov Pran Primožič ""^gS.*16 Slav. občinstvo in prečast. duhovščino opozarjam najuljudneje na svoj povečani ln novourejenl obrt. Kdor se zanima za napredek domačega obrta, prosim, naj si ogleda mojo veliko zalogo konjskih oprem za vožnjo in Ježo, kovčegov, torb itd. domačega proizvoda. V zalogi imam razne vrste jermen za stroje, veliko izber vseh potrebščin za konje, kakor tudi krasne zvonce za sani iz prave kovine. Prodajam, kupujem in posojujem že rabljena sedla ali pa oele jezdne oprave. Ob jednem usojam si naznanjati, da pričnem v kratkem času kupčijo a starinami (antikami). , . Vsa, tudi najmanjša naročila, kakor tudi popravila od tu in zunaj se točno in ceno izvršujejo. Dobro blago, cene zmerne, solidna postrežba, atšr Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevanje brezplačno. K X X X s X X X X X X X X S Primerna božična in novoletna darila v veliki izberi po znižani ceni. 471 50—50 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx iz c. kr. dvornih kletij na Dunaji in iz c. kr. dvorne distilerije Pfau in dr. na Reki so dobiti v komtitoriji Rudolf' KirbiscbL v Ljubljani 911 11-3 na Kongresnem trgu (Zvezda) št. 8. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte ud sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljen,je stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje rofcuo ln pošteno po najnižji eenl bandera ln vso drugo obleko. Prečistite gospode prosim, da se blagovole pri naroMlih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 81 52-49 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani. Gledališke ulioe 4. je najboljši in najčistejši primeseh h kavi ! Cestite gospodinje! 221 50—41 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po 785 10-4 4*3 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega, posojilnica sama, za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldan in od 3. do 6. ure popoldan. Poštnega hranil ničnega urada štev. 828.406. Teleion štev. Svetovni predmet. V vseli deželah sija jno uveden. mr\\ir\ Priznano "OVO neobhodno Sarg zobno čistilo AL0D0NT (zdravstveno preskusen atest 3 julija 1887.) Jako praktičen na potovanjih. — Aromatično osvežujoč. — Dobi se povsod. »Gospodja! Menim, da je skrb za usfa (zobe) ravno tako važna, kakor kaj drugega, zlasti če pomislimo, da so usta vhod v notranje naaega telesa.« — S temi besedami je g. dr. Wolf iz Zagreba pričel svoje predavanje na XII. mednarodnem medicinskem shodu v Moskvi. Nadaljeval je: »Ne trdim preveč, ako rečem, da ima mnogo bolezni žeiodca in črev, bledice itd. szoj vzrok v za-nemarjenji ust. Ni redho, da s snaženjem ust vse te bolezni zginjali začno.« Vsi veljaki med vdravniki so mnenja, da je ozir skrbi za usta prva reč: suaženje s krtačico, ki naj se izvrši vsako jutro in zvečer; sploh po vsakem obedu. Priporoča se zobna pasta v posodicah, ker tu neporabljeni del ostane svež. Najboljše pa so cinaste posodice, ker v njih vi nikakega primeska škodljivega svinca. ^ Prof. Muller iz Berlina, znan vešeak med zobozdravniki, zahteva, da je zobna pasta napravljena iz nevtralnega mila. Vrem tem zahtevam uspešne in razumne skrbi za zobe popolnoma ustreza »Kalodont«, o katrrem pravi uek drugvežčak: >Res veseli smemo biti, da imamo tak preparat, katerega prednost je tudi v tem, da je zelo razširjen in >en vogue«. Pri »Kalodontu« torej ni kmalu mogoče, da bi kdo staro, slabo, nerabno blago v roko dobil, kakor pri drugih preparatih, katerih se manj proda itd.« gflggr Svari se pred po zavitku podobnimi, varljivimi, nič vrednimi ponaredbami. 005 (2-1) - ^ Prisrčna voščila vsem veleč, gostom, prijateljem in znancem povodom novega leta 1899! Velespoštovanjem 920 Ivan Hafner s soprogo rastavrater na juž. kolodvoru v Ljubljani. / - I - »J— \ JVajprisrčnejša voščila prečastiti duhovščini, cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem povodom novega leta 1899. Velespoštovanjem Leopold Tratnik, 925 pas ar v Ljubljani. Srečno veselo " novo leto m voščita vsem velečastitim gostom v ..Katoliškem domu" Andrej in Ana Zalar. 'mmmmsmsmsmm JM' Vsem p. n. ljubim gostom, prijateljem in znancem Selita podpisanca srečno in veselo novo leto zahvaljujoč se sa dosedaj izkazano zaupanje ter prosita i nadaljnjega obiska »Narodne kavarne«. Z velespoštovanjem ^ Fran in Marija Krapež. Najprisrčnejša voščila m n m izražam povodom nastopa novega leta vsem prečast. gospodom in cerkvenim predstoj-ništvom zahvaljujoč se za obilno naklonje- y k |S n £6 gs ____ nost ter priporočujoč se tudi za bodoče Pa tudi vsem prijateljem in znancem kličem tem potom: Prisrčna voščila ob novem letu! V Lj ubljan i, 31. dec. 1898. Ivan Kregar, j < 913 pasar-srebrHr. m 1; Povodom nastopa novega leta vsem najinim cenjenim p. n. gostom, prijateljem in znancem izrazava najprisrčnejša voščila in prosiva njihove nadaljnje naklonjenosti. Velespoštovanjem 915 Franz in Fanni Ferlinc. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem opustil zastopstvo meščanske plzenske pivovarne, katero je prevzel Gradčan F. Reim, mesto tega sem prevzel X£LSt0pstV0 zadružne plzenske pivovarne katere pivo je splošno priznano najboljše od vseh plzenskili piv in katero posebno priporočajo zdravniki v dijetne namene. Priporočajoč se najtopleje belježim Pisarna: 908 5-2 •-4CHX Selenbiirgove ulice štev. 1. Telefon štev. 90. Dunajska borza. Dnč 31. deoembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4c/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 60 k 101 40 120 70 101 75 120 40 97 80 934 _ 363 50 120 60 59 _ 11 80 9 56 44 32'/, 5 70 Dne 30. deoembra. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 P rijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic4°/0 166 gld. 75 k 159 » 25 193 99 138 130 108 112 98 98 220 179 125 99 50 50 25 80 50 50 Nakup ln prodaja J vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „M K B C U B" i., WoIIzbH8 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2. Kreditne srečke, 100 gld..............202 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........8(5 St. Genčis srečke, 40 gld.......84 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 155 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. 3530 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 430 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 64 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 114 Montanska družba avstr. plan.....194 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 178 Papirnih rubljev 100........127 kr. 25 75 50 25 50 25 50 60 25 SkST Pojasnila "žas v vseh gospodarskih in finančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnihL papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegal obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih g 1 a t n i c.