uto im flevmra zss. V Usnom!, v smo M. novembra 1924. Ceno Din 150. Ista|oi mi «aa popoldan, Iintnll nedelje ta pritaikt. — Ioseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slavenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D i ••1 - Upravnistvo: Knailovn ulica atav. 5, prltltftfn. — Telefon atev. 304. Uredoiitvo: EnnUova aiien At. 5,1, nadatropje. — Telefon atev. 34. BenT* Poitnlna platana v gotovini. Svećenikova beseda za narodno edinstvo. *Ne smemo biti malodušni, ne smemo obupavati. Male duše obupava-jo, velike pa upajo. Kdor obupava, propada, kdor pa upa in se bori, ta se rešuje. Zakaj bi obupavali? Ali nimamo upanja v kulturno jakost in odporno silo našega naroda?« »Znati trpeti se pravi znati živeti. Po onem poraznem letu 1915, ko je bi! nas narod na vshodu postavljen na največje preizkušnje, ki si jih je mogoče misliti, ko je s svojim vzvišenim Vladarjem Osvoboditeljem Petrom zapustil svojo domovino Srbijo in prehodil albanske strmine, so iskali naši državniki utehe in pomoči pri velikih narodih na zapadu. Na svečanem banketu, prirejenem jugoslovanskemu odboru v Londonu, je izrekel tedanji predstavnik angleške vlade v napitnici našim ljudem te lepe besede, polne utehe in velikega pomena: »Narod, ki je znal opevati svoje poraze, ne pogine«! Kumari ovo je osvetila Kosovo in duševno jakost našega naroda se je sijajno posvedočila« »Nad velikimi narodnimi ideali ne obnpavajte, oni prežive vse stranke in vse vladavine. Ne klonite duhom in ne bodite zlovoljni nad današnjimi prepiri v mladi državi, kateri so prehodne narave. Zgodovina drugih narodov nam dokazuje, da so ti prepiri neizbežni. Kakor se še ni čulo, da se je dete porodilo brez boli iz materinega droba, ts&o zgodovina še ni zabeležila, da bi se bil iz droba Človeštva porodil narod brez boli in težav.« »Mi smo veja velikega slovanskega plemena, kateremu zašije velika bodočnost. Naši državi je namenjena velika naloga na Balkanu, velika naloga v Slovanstvu. Ohranimo njeno duševno silo, obranimo njeno edinstvo, pa ohranimo tudi njeno bodočnost.« To so nad strankarskim in državi grozečem vrvenju vzvišene besede dalmatinskega svečenika don Frane Ivaniševiča, vzete iz njegovega govora, ki ga je imel na obletnico rapallske-ga poraza imenom Ju ?ro slovenske Matice v Splitu. Ne smemo soditi Dalmacije po pojavih z Radićevih shodov, mislimo rajše na tako lepa izvajanja kakršna so ona odločnega svečenika Ivaniševiča, ki dobro ve, da nam je bodočnost začrtana samo v edinstvu. — Aloška samozavest, ki odseva iz govora, mora najbolje ^plivati na ljudstvo, da ne bo obupavalo. marveč da se bo zavedalo tega, da država ne propade in ne sme propasti, ne sme se razkosati, ker vsako trganje bi pomenilo — novo suženjstvo! M^se' na veliko bodočnost Slovanstva mora pospešiti uničenje notranjih besnih sporov, svoboda, ki smo si jo priborili, nam narekuje preudarnost in tudi ako si moramo nad seboj morda 5e marsikaj povedati, ne smemo pri tem iti preko mej in pred vsem ne smemo vleči v partizanske borbe — obstoja države. Uredimo si jo dobro in pričnimo ie-lati. Cim pridnejše se bo delalo, toliko manj bo časa za razmotrivanje meglenih vladavin, kolikor več srr.isla za polje in delavnico, toliko manj krutega prepira! Dvignimo se nad vsakdanjost, pa bo kmalu tu sporazum, red in mir! Naj se čujejo povsod med nami blagodejno doneči don Ivaniševićevi nasveti! Nadalje je napisal don Franc Iva-niševič članek o glagolici: Navajamo iz njega nastopno; »Končno je zmagala resnica in pravica — zmagala je glagolica. Novi sta-roslovenski misa! se že tiska v Rimu. V novem konkordatu s sveto stolico se zajamči neomejeno pravo uporabe ga starega in slavnega jezika v cerkveni službi in s tem je spravljeno z dnevnega reda vprašanje, katero je koncem prošlega in začetkom tega stoletja prizadevalo toliko skrbi cerkvenim in narodnim krogom na naši strani. Na cerkveni strani se ne sme pozabiti narodnega obiležja, katero ie dalo povoda borbi. Od nemških škofov za Časa Cirila in Metoda, ki so tožili slovanske apostole v Rimu zaradi uvajanja slovanskega jezika v cerkev, od mržnje , Politična situacija. } Ministrski predsednik za enotno fronto. — Konferenca ministrskega predsednika z ministrom dr. Žerjavom o volila! kooperaciji v Sloveniji. — Razmejitev v SlovenijL — Beograd, 18. nov. (Izv.) V vla- . Na svojem domu je min. predsed-di rešujejo tekoče državne in politične I nik Nikola Pašić sprejel ministra za posle. V min. predsedstvu intenzivno pripravljajo vse za izvedbo svobodnih volitev. Min. predsednik Nikola Pašić je kljub slabemu vremenu prišel dopoldne in popoldne v svoj kabinet, kjer je sprejemal mnogoštevilne deputacije. Min. predsednik ie izrazil odločno željo, da nastopi nacijonalni blok pri volitvah enotno in kompaktno. Min. predsednik je včeraj konfe-riral s podpredsednikom Markom Trif-kovičem m notranjim ministrom Božo Maksimovićem. Zadnji je poročal o znatnih spremembah v državni upravi. Kralj je že podpisal ukaz v imenovanju novih okrožnih in sreskih načelnikov, ter o imenovanju političnih uradnikov za Južno Srbijo, Bosno in Južno Dalmacijo. šume in rude dr. Gregorja Žerjava, s katerim ie razpravljal o kooperaciii samostojnih demokratov m radikalne stranke odnosno o postavitvi skupne liste v Sloveniji. Minister dr. Gregor Žerjav je hkram opozoril min. predsednika Ni-kolo Pašiča na veliko razburjenje v naših obmejnih krajih, ko se ie pričelo z razmejitvijo pri ffctcdrščici. Mini* ster dr. Žerjav je protestiral proti postopanju italijanske razmejitvene komisije, ki je zelo razburila obmejno prebivalstvo. Min. predsednik Nikola Pašić je za tem od 18. do 19. v min. svetu raz-motrival z zun. ministrom dr. NinČi-ćem razmejitveno vprašanje Slovenije. Državni cdbor. — Beograd, 18. nov. (Izv.) Pod predsedstvom g. Ljube Jovanovića se danes ob 10. dopoldne sestane državni odbor. V prvi vrsti ugotovi in določi Število volilnih okrajev ter imenuje predsednike volilnim odborom. V smislu volilnega zakona ne sme nobeno volišče presegati 800 volilcev. Volišča se določijo na podlagi oficijelne statistike o stanju volilcev. Ko se določijo volišča, imenuje državni odbor predsednike volilnih odborov. Državni odbor sklepa tudi o številu narodnih poslancev. Za me-tohijsko volilno okrožje se določi še eden poslanec. V državni odbor sta pozvana oba skupščinska podpredsednika in predsedniki vrhovnih sodišč kot člani tega odbora. Danes zjutraj so prispeli v Beograd I. skupščinski podpredsednik dr. Vladimir Maček iz Zagreba In drugi skupščinski podpredsednik dr. Hohnjec iz Maribora, kakor tudi člani stola sedmorice v Zagrebu, Sestanku državnega zbora pripisujejo politični krogi velik pomen. Nacijonalni blok ima v tem odboru zasigurano večino. — Beograd, 18. novembra. (Izv. Ob 12.) Državni odbor se je danes v zako* nitem roku sestal na konstituirajočo sejo. Seja je bila zgolj formalnega zna* čaja. Predsednik Ljuba Jovanović je otvoril sejo ob 10. dopoldne s krat* kim nagovorom. Seji so prisostvovali: Mihajlo Jovanović, predsednik ka» sacijskega sodišča v Beogradu. M. A 1 a u p o v i ć, podpredsednik držav* nega sveta v Beogradu, dr. B a d a j, predsednik stola sedmorice v Zagrebu, dr. Verona, podpredsednik stola sed* morice, odde'ek za Slovenijo v Zagre* bu, Mih. R a d ul o v i ć, predsednik ve* likega sodišča v Podgorici, F r a n g e š, nredsednik ve'ikeg i sodnega dvora v Sarajevu in končno oba skupščinska podpredsednika dr. Vladimir Maček in dr. Jos. H o h n j c c. Prihodnja seja, na kateri prične državni odbor razprav* ljati o vseh tehnično * volilnih pripra* vah. je določena za četrtek ob 16. po* poldne. Za državni odbor fit ntei*a poslova* nie vlada v političnih krogih veliko za* nimanie. V demokratskih in radikalnih krogih je nastalo vprašanje, ali se ima* ta podpredsednika narodne skupščine udeleževati sej državnega odbora in ali imata tam pravo glasovanja. Radi* kali vztrajajo pri načelu, da imata dr. Maček in dr. Hohnjec v državnem od* boru prav iste pravice in dolžnosti, ka* kor v narodni skupščini. Vodita seje državnega odbora le v slučaju odsotno* sti predsednika, kakor je to bilo v na* rodni skupščini. Oba sta le predsednU kovi namestnika. Pred sejo državnega odbora je bil sestanek Ljube Davidoviča, dr. Mačka, dr. Spahe in dr. Korošca. Razgovor je bil o stališču opozicij on alnega bloka na* pram državnemu odboru. Opozicija protestira proti odredbi predsednika Jovanovića, s katero je imenoval urad* ništvo, kateremu je poverjeno notranje poslovanja državnega ^dbora. Radikalni krogi so odločeni, da ne dopuste nikakih mahinacij opozicije v držvnem odboru. Priprave strank za volitve. Postavitev kandidatov. — Zem l;oradn;*;i nastopijo samostojno« — Beograd, 18. nov. (Izv.) Volilna borba se poostruje. Prva faza volilne borbe je končana. Vse stranke so že skoraj zaključile svoja posvetovanja. Posamni odbori so določili volilno taktiko in pričeli z nominiranjem isosamnih kandidatov. V nekaterih okrajih so že znani nosilci kandidatnih list V Bosni nastopijo radikali popolnoma enotno in so poravnani vsi lokalni spori. V Sremu kandidira dr. Voja Janj i ć. PiO-ti zun. ministru dr. Ninčiču nameravajo italijanskih škofov v času hrvatskih kraljev, od preganjanja Dunaja in Budimpešte v dobi našega suženjstva v bivši avstro-ogrski monarhiji, vedno je bila gonja proti glagolici: treba jo iztrebiti, ker je slovanska. Mala Crnagora je kot svobodna država leta 1886. sklenila s sveto stolico pogodbo in. dobila pravico za glagoli-co za svojih 8000 katolikov in tako tudi predvojna Srbija v konkordatu 1. 1914 za svojih 27.000 katolikov, mi Hrvati in Slovenci po številu skoraj pet milijonov iste vere in cerkve nismo mogli uživati te pravice, ker smo bili pod oblastjo tuje nenarodne države. Z našim narodnim osvobojenjem je dobila torej tudi glagolica svojo svobodo. Sedaj je na nas, da se bomo znali z njo poslužiti. Tudi ta končna zmaga giagoRce nam je sijajen dokaz, kaf pomeni, živeti v svoji narodni državi.« v Velikem Bečkertku postaviti zemlJoraJ-niki J,. V u j i ć a. Min, predsednik Nikola Pašić kandidira v treh okrajih:« tako v Beogradu kot nosilec radikalne liste, v Ba-njaluki kot nosilec liste in v moravskem volilnem okraju proti Nastasu Petrovi-ć u, čigar kandidaturo smatrajo v tem okraju za izgubljeno. Radikalna stranka povsod nastopi kompaktno in sporazumno s samostojnimi demokrati. Do danes Še ni nikjer cepljenja list, edino v piratskem okraju ste postavljeni dve radikalni kandidaturi in to Velja Vukičević proti Jovanovlću. Na snočni seji je zemlioradniški glavni odbor sklenil, da zemljoradniki nastopijo povsod pri volitvah popolnoma samostojno. O seji izdani komunike odločno zavrača trditev, da so zemljoradniki pripravljeni podpirati separatistično-federalistični blok in Davidovićeve demokrate. Sklep zemljorad-niške stranke je. da zemljoradniki postavijo povsod svoje liste in da nikjer ne podpirajo kakih drugih skupnih list sporazumno z drugimi strankami ' , . Volilno akcijski odbor radikalne stranke je sklenil, da prične skupno s samostojnimi demokrati na Hrvatskem in v Sloveniji .posebno živahno agitacijo, da tako parira blo-kaško demagoško agitacijo o sporazumu. Poslanci so dobili nalogo, da odpotujejo v vse važnejše nrvaiske in slovenske kraje ter tam pojasnijo edino pravilno stališče o sporazumu. Dr. Seipel odklonil sestavo vlade. Razlogi dr. Seiplovega odstopa. — Njegov naslednik izrazit separatist. — Dunaj, 18. nov. (Izv.) S sestavo vlade od glavnega porlamentarnega odbora izvoljeni in designirani zevzni kancelar dr. Seipel je snoči ob 19. odložil svoj mandat Glavni razlogi za to so bili, ker se ni večina krščansko-socijalnih mandatarjev pridružila njegovim nazorom o ureditvi finančnega razmerja med Avstrijo kot zvezno celoto in posamnimi pokrajinami, kakor tudi ne glede finančnocentralistične ureditve države. Na konferenci deželnih glavarjev je prišlo do nepremostljivih nasprotij med kancelarjem in glavarji. Deželni glavarji so odklonili zahtevo fin. ministra, da se naj Avstrija v fin. oziru upravlja centra'is'Pno In da se deželam nakazujejo gotovi dohodki. Fin. minister Je tudi odklanjal zahtevano iin. avtonomijo občin, mest in dežeTa. Zvezni kancelar Je obvestil o svojem sklepu vodstvo krščansko socnnfne stranke s prinomho. da je njegov sklep nepre-kMcljiv. da obdrži svoj poslanski mnndat in da nrfporoxa za svojega naslednika posl. dr. P a m e k a. Velenemci niso še definitivno sklepal!, a!i n^j nodofrajo dr. SeioTovega nns^dnf-ka dr. Pameka. Dr. Rnmek še nI izdelal svojega prorrramn. ki za ima predložiti narodni skupščini. D-'na^nii jutranji lis*l na-rtftfaje da Je dr. Pnmek že izza solnogra-sTce pokcalirske konference znan kot zastopnik e^stremne^a deželnega separatizma in da Je Izogni načrt ustave, po kateri se zvezna republika Avstriia razkraja v več zvernfh držnv oz. pokrriin. To njegovo stpli^če nI vzbudilo pri Velenemcih simpatij, ker oni nasorotno zagovarjajo centralistično Ustavo. Ve'enemci načeloma ne od-k'anjpjo dr. Pameka kot kancelar ja in zahtevajo od njega gotove politične koncesije. — Dtin^l. TS. nov. (Tzv.) V svojem pismu je dr. Sefpel nasvetoval posl. dr. Ra-mekn, da se mu poveri sestava nove av. s*rijske vlade. Dnnašnli listi vseh političnih strui priobčujejo dnljše komentarje o sklepu dr. S^ipla ter navajajo zelo obzirno rpzloce, ki so vplivni! na k^ncelnrjn. Listi objavljajo tudi že gotove kandidate, ki vstopilo v dr. prmekov kabinet. Namestnik deželnega glavarja v Gradcu dr. A h r e r je bil včeraj brzojavno pozvan na Dunaj. Prevzeti ima finančno ministrstvo In zastonstvo zveznega kancclarja. Dr. Ma-taji je Mio ponuđeno zunnnje ministrstvo, kar pa je odklonil. Trgovinsko ministrstvo ima prevzeti dr. Heindl. Nekateri mln'stri ostanejo, tako Buchinger, Schneider in brambni minister Vaugoin. Novi kabinet prevzame nalogo, da z vso resnostio odstrani težkoče, ki so se pojavile pri Izvedbi sanacije. Velenemci ne bodo nasprotni novemu kabinetu, zahtevajo le, da se v programu ne povdarja federalistično načelo. — Praga, IS. nov. (Tzv.) V političnih krogih je napravila vest o odstopu dr. S?i-p!a ncteloookrfSi vtis in senzacijonalen odmev. Prva posledica je. da izostane napovedani poset zun, ministra dr. BeneSa na Dunaju. STJERAN FADIĆ NE PRIZN4VA N \ŠEGA KRALJA — Beograd, 18. novembra. (Izv.) V inozemstvu so razširjene po blokaškem tisku neverjetne in tendencijozne vesti, da so se stranke: demokrat je, muzlima-ni, klerikalci in radičevci združili v veliko republikansko organizacijo. Inozemstvo posveča gotovo pozornost volilni borbi. Najbolj so pri volitvah interesiram naši sosedje. Bolgarski tisk prl-občuje dnevno daljša situacijska poročila in informacijske članke. Značilen je članek, ki ga je objavila sofijska »Ne-zavisimost«. Ta Ust priobčuje Radićevo izjavo, da se je odločil popolnoma pretrgati vse zveze s Srbijo In da ne priznava kralja Aleksandra za kralja Hrvatske In Slavonije, ker je v teh pokrajinah hrvatsko ljudstvo načelno republikanskega mišljenja. PREMEŠČEN JA V ŠUMSKI UPRAVI SLOVENIJE- — Beograd, 18. novembra. (Iarv.) Minister za sume in rude je premestil vodjo Šumske uprave v Kranjski gori inž. Z i r n f e 1 d a k direkciji za šume in rude v Ljubljani, uprav* nik šumske uprave v Bohinjski Bistrici inž. Božić je premeščen v Kranjsko goro in za vodjo šumske uprave v Bohinjski Bistrici je določen inž. M i k 1 a Ministrski svet in rekonstrukcija vlade. — Beograd, 18. novembra. (Izv. Ob 12.) Ministrski predsednik Nikola P a* š i ć je za 10.30 dopoldne sklical sejo ministrskega sveta. Prisotni so vsi mi-n'stri, tudi minister vojne in mornarice. V političnih krogih trde, da gre za važne sklepe. Ministrski svet razprav« lja o delni izpopolnitvi sedanjega volilnega kabineta. Prisotnosti hrvatski!] politikov dr. Mate D r i n k o v i ć a in univ. prof. dr. S u r m i n a v Beogradu pripisujejo poseben politični pomen. Sigurno je, da bo kabinet v kratkem dopolnjen in da bodeta v vlado pozvani še po en Slovenec in po en Hrvat. Slično informacijo je objavila tudi današ^ nja »Politika«. tarzan •e predvaja od 23, novembra naprej v „KINO IDEAL" Borzna poročila. Dinar v Curihu 7,50. >?janska borza. LESNI TRG Ljub; Deske 20 in 25 mm, III. vrsta, frco meja: blago 52»J; škorete 13 mm, I. in 11. vrste, frco meja, 1 vagon, denar 730, blago 730, zaključek 730; remeljnl 50/50, 50/60, L do III. vrsta, frco meja, blago 550; smrekovi hlodi, zdravo, lepo blago, od 30 cm premera naprej, frco nakl. postaja, denar 325; bukovi kri ji od 3—6 m dolž., od 45-80 cm premera, brez srca in velikih grč, fco. meja, denar 410; oglje, vilano, Ia, fco. meja, denar 118. 2ITNI TOG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 395; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blago 435; oves, bački, par. Ljubljana, na potu. blago 335; koruza, nova. fco. Mitrovica. gar.. blago 1S0; fižol, ribničan, orig., fco. Ljubljana, denar 450; fižol, ribničan, čiSčcn. b'n. fco. Postojna, trans., blago 540; fižol, prepe* ličar, orig., fco. Ljubljana, denar 4S0; fižol, prepeličar, čiščen, b n, fco. Postojna, trans., blago 575; fižol mandalon, orig., fco. Ljub-jana, denar 390; fižol, mandalon, čiščen, b/n. fco. Postojna, tran^.. bla^o 490; fižol, rjav, orig.. fco. Ljubljana, denar 410: laneno seme, fco. Ljubljana, denar 675, blago 730; otrobi, debeli, b.'n. fco. Ljubljana, hlago 235; ajda, domača, črna. fco. Ljubiiana, denar 270; aida. domaČa, sivn, fco. Ljubljana, dr,-nar 250; jabolka za prešanje, fco. nakladalna postaja, blago 120: orehi, slav., fco. Maribor, blago 860. EFEKTI. 2H% renta za vojno Škodo 111-—114, T*^ lnvest pos. 1921 65. Celjska pos. 210—220. Ljubljanska kreditna banka 224—225—224. Merkantilna banka 125—12S, Prva hrv. sted. 916—922, Slavenska banka 82. Nihag 63. Strojne tovarne In livarne 130—148, Trboveljska prem. drtrŽ. 475, Združene papirnice 120, Sp?it cement Portland 1430^-1470, 4*ega posla, kakor da pazita, da bi Fašić v svoji 2lobnosti nt* »o'lrczai« kakšne hrvatske županije od Ju ;jos1a-vije! Kajpak da vse te Radićev e baike s-epo verjamejo nerazsodn* mase hrvatskega ljudstva, pri Čemer jfb- nro ne moti dejstvo, da se tekom Šestih let, od-l.ar *odi Radić za nos svoje seljake, ni cJčesar izpolnilo, kar ;im jc napovedoval in obljubljal. MunJns vult decipi, ljudstvo hoče biti varano, zato ga Radić trdi vara in sicer po notah! =r So že zakričali! »Slovencu« se je razlil žolč, ker smo spregovorili včeraj odkrito besedo na naslov prečanskih separatistov. Ponavljamo v globokem prepričanju, da se strinja:o z nami vsi eni ki nikoli niso bili ponižni hlapci avstrijskega režima, da je bito treba po prevratu stopiti na prste brezvestnim hujskačem, čijih delo so sedanje gniie razmere v državi. »Slovenec« se zaman trudi z očitki, da zagovarjamo per-st-kucije in nasilje nad Hrvati in Slovenci. Škofovo glasilo citira odsca\ ek iz našega članka in namenoma izpušča besedico »o n i h«, ka»- popolnoma spremeni zmisel dotičnega stavka. Onih Slovencev in Hrvatov, ki pretakajo solze za pokojno Avstro ogrsko mona?-fcijo, je bilo po previatu mah in še ti so se skrivali, ker so se br!i pravične kazni za svoj zločin nad ljudstvom. Ko pa jim nacijonalna država ni izlila potnih listov tja, kamor spadajo, so se ojtt-fiačili in v šestih letih rnstali tnko predrzni, da sramote, obrekujrio in pre* gama jo vsakogar, kdor si drzne posedati tej gospodi resmeo v obraz. Tn prav nič bi ne trpelo niti hrvatsko, niti >!o-vensko ljudstvo, če bi bite ta avstrofil-ska družba po prevratu dobila svoje zasluženo plačilo. Nasprotno, po šestih ♦etih bi se temu Ijudsrvn ne bilo treba prepirati, da-li spadi v svobodno državo, ki jo je samo hoM\ ali pa r.aj še nadalje tlačani tujcem. Kdor se zgraža nad to resnico, priznava sam, da za Av- spada med *one-£, ki žalujejo sni jo. — Radlćevski rcčimL V radićsv-skih krogih zatrjujejo, da se zaenkrat ni bati, da bi vlada nastopila z vso strogostjo proti njhovi stranki. Šele meseca januarja, ko odpotuje kralj v inozemstvo, bo baje vlada pričela ostro postopati proti Radičevi stranki. Ni izključeno, da bo takrat razpuščena in da se bo zakon o zaščiti države izvajal tudi proti radićevcem. = Prihod sofijskega poslanika v Beograd. Naš poslanik v Sofiji Milan Rakić je 17. t. m. prispel iz Sofije v Beograd, ter poročal zun. ministru dr. Ninčiču o položaju na Bolgarskem. =± K nferenca notranjega ministra z velikimi župani. Minister notranjih del Boža Makslmović je včeraj naj-preje sprelel velikega župana v Ljubljani dr. Vil1o B a 11 i ć f\ ki mu Je poročal o političnem poTožaju v Sloveniji, m nato velikega župana kosovske oblasti Aco Staniča, da mu je podal poročno o stanju javne varnosti v Južni Srbiji. — Vlad'rta podpora Publjanskemn veje^ejmu. Minister trgovine in indu-striie dr. G r i s o g o n o je odobril ljubljanskemu ve'esejmu podporo v nesku 100.000 Din. t= Spopad med radlčcvci In policijo v Zagrebu. Iz Splita se jc snoxi povrnil v Zagreb Radlčev zet in?. Košu-t'ć. o katerem je Radič napisal tenden-cijozne članke, da so nameravali naci-jonalisti ž njim še hujše napraviti kakor pa italijanski fašisti z M^teotijem. Ing. Košutič je zdrav in Čil. Radičevci so nameravali snoči na glavnem kolo* dvoru njemu prirediti svečan sprejem, kar pa je policija prepovedala. Prišlo je do ostrega konflikta med policijo in nekaterimi pristaši HRSS. Aretiranih je bilo 10 huiskačev. == Antik1erika*na kampanja v CSR. Čedalje večji vpliv Češkoslovaške klerikalne stranke na državno upravo in kulturno življenje v CSR je naletel na energičen odpor mnogih političnih strank. Protiklerikalni boj, ki je bil pred vojno zelo oster, potem pa je nekoliko ponehal, se je iznova začel. Spopadi na shodih in v listih so na dnevnem redu. Zlasti ostra je polemika s klerikalizmom v šolskih vprašairh, ker so posta*i klerikalni voditelji na tem polju zelo agresivnu V zvezi s tem je bila sklicana te dni v Pragi konferenca raznih korporacij, ki so se je udeležili zastopniki češkoslovaške narodne cerkve, legijonarjev, zveze narodnega osvobnj-mja, udruženja narodne demokracije, zveze češkoslovaški učite'j^v, zveze učiteljic, svobodne misli itd. Na konferenci je bilo sklenjeno, da vse korporacije energ'čno in skupno nastopiio proti naraščajoči klerikalni reakciji. IzvoHeno je bilo več skupnih krmisij, ki bodo vodile borbo proti klerikalnim Jntenefjana. CeSkosfo- vaška napredna Javnost vidi posebno veliko nevarnost v ©rgamztranem klerikalnem odporu proti ločitvi cerkve od države in Me od cerkve. Resolucija te konference zahteva tudi* da se ukine češkoslovaško poslaništvo v Vatikanu In poziva vso napredno Javnost, da se pridruži tej zahtevi. — Tako globoko je doumel vlogo klerikalizma narod, ld stoji na visoki kulturni stopnji, in tako se zna upreti klerikalni kulturni reakciji javnost, ki se zaveda, kad pomeni za človeško družbo zmaga klerikalizma. Pri nas seveda napredna javnost še zavesti nima m zato je morala že neštetokrat ukloniti svoj tilnik pod rimskim bičem. Učimo se pri bratskem češkoslovaškem narodu, kako se je treba organizirano upreti politični in kulturni reakciji, ko jo diktira Rim! pS deviza je: 515 Jflirim čolcolafa! 0 združitvi Avstrije z Nemčijo. Padec avstrijskega kabineta, ki je bil posledica proglasa splošne stavke železničarjev, izrabljajo berlinski listi na korist združenja Avstrije z Nemčijo. Nemčija noče najti razlago gospodarske in finančne krize, iz katere se Avstrija ne more izmotati vkljub pomoči Društva narodov, za jasen dokaz, da ta država ne more obstojati v svoji dosedanji obliki. »Beri'ner Tageblatt« piše, da se mora kriza označiti s konstatacijo, da je trajno in resnično ozdravljenje Avstrije tako nemogoče, kot kvadratura kroga. »Vossische Zeitung« kritikuje delo Društva narodov in pravi, da Avstriji ne preostaja ničesar drugega, kot da se zruši Če bo navezana na svoje lastne sile. Splošni štraik je bil resen opomin za kanclerja. Beda ga je v Ženevi prisilila, da ni povedal resnice. Moral je lagati, da reši Avstrijo iz žalostnega položaja leta 1922. in da pridobi na času; ta rok pa se bliža svojemu koncu. Ta dva Izsečka Iz nemških listov potrjujeta, da prevladuie še danes v nemških krogih prepričanje, da Avstrija sama ne more živeti, da se bo torej morala ženevska intervencija prej ali slej Izjaloviti in ob koncu koncev preostane samo še ona. zarfnia pot: združitev Avstrije z. Nemčijo, ki jo bo — hočeš, nočeš, moraš — tudi Antanta dovolila, zakaj če se to ne zgodi, bo no-Inm \v:fiJe 2ačetek polomi vso»i držav Srednje Evrope in evropskega kaosa sploh. Mnenje, da je vprašanje zdrržlrve Avstrije z Nemčijo definitivno odstav-lieno z c'uevnejra reda, je torej napačno. Avstrijci tn Nemci so rešitev tega problema pač odgodili, ker politična situacija za enkrat nf bila ugodni, da bi se načelo to vprašanje, postavijo pa ga takoj na dnevni red, čim H se mednarodni položaj tako spremenil, da bi lahko brez posebnih težkoč izvedli ta svoj načrt. Naša kraljevina mora s to možnostjo vsekakor stalno računati, zato mora biti tudi za vse slučaje priorav-liena. ako ta problem postane akuten morda danes, morda jutri aH pa še le čez desetletja. Neprinrav1j*»n;h nas to vprašani pod nobenim pogoiem ne sme zalotiti. Res je, da je naša država, ako je še tako oborožena, preslaba, da bi mogla preprečiti ujedinienje avstrijskih Nemcev z njihovimi ro»aVi v Nemčiji, in naj ji stoje ob strani še tako močni in zanesljivi zavezniki, prav tako na je tudi istina, da se stvar tako velikega mednarodnega pomena ne more in ne sme izvesti, ne da bi dobfla naša država za to bistveno spremembo obmejnega ravnotežja primerne odškodnine-kompenzacije. Najmanj, kar mora v tem primeru zahtevati, je korektura meja nam v prilog. Posebno za nas Slovenca Je problem tega ujedinjenja eno najvažnejših življenjskih vprašanj. Svesti si moramo biti, da bo nekega dne zadelo butati ob Karavanke SO milijonov duš broječe nemško morje, da si napravi pot do Trsta, do Jadrana in tako dobi svojo naravno prosto pot Vzhodu in Daljnemu vzhodu. Gorje, če nas tisti trenotek najde same in oslabljene, gorje nam, če tisti moment najde namesto močno edinstvene kraljevine StlS »samostojno, svobodno« Slovenijo. Potem bomo lahko rekli: Fuit Slovenja, fnfmus Sloveni . . . Naše tisočletno umikanje pred Nemci, katerega predzadnji akt je bi! koroški plebiscit, se konča tragično in zz^stor pade. ko se doigra zaanif prizor slovenske tragedije. Vsa naša notranja politika rm>ra imeti to vedno pred očmi. vse smernice morajo izbijati s tega vidika in se koncentrirati v de!u za močno enotno ju-goslovensko kraljevino, ki bo močna dovoli, da bo kljubovala nemškemu navalu. V zunanji politiki morajo naša obrambna društva usmeriti vso svojo paznost na možnost združenja Avstrije z Nemčijo m Že sedaj pripraviti teren za to, da bo vlada v tem slučaju z vso odločnostjo zahtevala, da se vrne ugrabljena Koroška materi zemlji Jugoslaviji. Prvi korak, ki smo ga svobodni Slovenci storili na mednarodnem mej-danu — koroški plebiscit — se je pa-nesrečil vsled naše krivde; gorje nam, Če se nam vsled naše brezbrižnosti ponesreči tudi drugi! TARZAN so predvaja od 23. novembra naprej v „KINO IDEAL** Prosveta. Repertoar Narodnega jle&aišča t Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Torek, 18. nov.: Sumljiva oseba, slavnostna predstava ob 60 letnici rojstva književnika Branislava Nu&ca Izven Sreda. 19. nov.: zaprto. Četrtek. 20. nov.: Zora, dan, noč Red E Petek, 21. nov.: Pri Hrastovih Red A Sobota, 22, nov.: Šestero oseb išče avtorja Red C Nedelja. 23. nov.: Sumljiva oseba Izven Ponedeljek, 24. nov.: Paglavka Red B OPERA. Začetek ob K2U. zvečer. Torek, 1K nov.: zaprto. Sreda, 19 nov.: Rlgoletto Red B Četrtek. 20. nov.: Cavalleria rostfeana, V vodnjaka Red D Petek. 21 nov.: Trubadur. Gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Red P Sobota. 22. nov.: Rutalka Red C Nedelia. 23. nov : Prodana nevesta, gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Izven Ponedeljek, 24. nov.: zaprto, — Vladimir Levstfk: Deček brez Imena in druge zgodbe za mlade čitatelje. V Ljubljani 1924 Založila Tiskovna zadraea. Cena vezani knjigi Din 30. broširani Din 25.—, poštnina Din 1.50. Avtor »Ondjeca gnezda«, »Tine Gramontove« in »Višnjeve renotice« je s to knjigo pokazal presenetljivo mnogostranost. »Deček brez imena« je mladinska knjiga v najboljšem pomenu besede. Naslovna povest pripoveduje o žalostnih In veUVfh doživljajih malega slrotka-besrnnca; *Jaka-junak« je resnična povest o življenju in tragičnem koncu vdomačene kavke: zgodba o »Kastorjn«, zvestemu psu bo slastno čtivo za vsakega prliatelia živali. Pod poglavjem »Z'valf med seboj« so zbrani vzorni Levstikovi prevodi ruskih narodnih basni; »Trdoboj In Nisa« je slika iz davne preteklosti, ko so Sloveni naseljevali jadransko obal; in pravljica o *God- To je pravi zamotek Aspirin tableta Aaya% katera izvrstno pela;suvaj« boli. Per!?e s a modro-Mo-rd«6a pečatno xn«unko! čevern Janku, lesenemu konju m zakleti kraljiciki jo bo uživala mladina kot tak. je odraslemu čltatelui glohoka afrsor!j<«i prepojena s perečo satiro. Poleg dovr5er?# jezikoslovne oblike odlikuje najnovejšo Levstikovo knjigo krepko in vendar ne vsiljivo poudarjanje vzgojnega in nacionalnega momenta. Priporočamo jo kar r.aitopleje vsem šolskim knjižnicam in vsem roditehem, ki iščejo za svoje male božičnega darila trajne umetniške vrednosti. Knjisra se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ti lica 54. — Boris Popov, član opernega gledališča, poučuje solo petie od 17. novembra. Sprejema stranke dnevno od 14. do 16. ure v prostorih pevsk. društva Ljubljanski Zvon, Narodni dom. 1. cadst. desno. Prt-Is k uši za zlasu 50 Din. prenoviti. em*|1iratl ?n pmtflrt'jlf) kuVnr tnd; 3tmko no shraniti «>rr- tvrdka J. GOREČ talaca ITOiians«! kreditu« tanini In ftospiuvttslra U Turistika in sport. — Hazena Zagreb — Ljubljana 9:2 (4:QU Kakor smo poročali včeraj le v nedeljo Zagreb s precejšnjo goaldiierenco zmagal nad hazenskim teamorn Ljubljane. Zmaga Zagreba je bila pač zaslužena vendar Ljubljana takega poraza nI zaslužila, kajti naše h j-zenašice so bile Zagrebčankam v polju enakovredne, ie pred goalom so b;Ie Za^reb-čanke boliše. Znale so bliskoma izrabit: vsako situacijo in zlasti so se odlikovale v efektnem streljanju na goal. Priznat! moramo, da je zagrebška hazena kljub temu d:* je mlajža od ljubljanske, na mnogo vlSfl stopnji, vendar je treba upoštevati dejstvo, da ie zagrebški bazenski team Že odisra! celo serijo medmestnih tekem, tako v Beogradu, Pragi, Brnu itd., kar vsekakor daje prednost. Zagrebčankam se je poznaal internacionalna rutina : pokazale so lepo ia elegantno igro polno taktičnih in tehničnih fines in trikov. Odlikuje i;h tudi izvrstna skupna !^ra ter spretnost v podajanju žoge. Med vsemi je treba omen'U srednjo napa-dalko. ki je sama zabila pet Koalov; dobro je bilo tudi desno krilo. V splošnem je bil cel esembie v Igran. — Ljubljana ravno n? predvedla slabe igre ter Je le neodločnosti pred goalom nasprotnika pripisovati, da ;e rezultat Izpadel tako neugodno. Opažat! je bilo pomanjkanje rednetra treninga. Zad^-voliil; sta edino obe krili. Izkazala pa se .« tudi branilka, dočim je bila vratarica nesigurna. Tekma se Je vršila na Igrišču Tliirjc In ji jc vkljub hudemu mrazu prisostvovalo okoli 500 gledalcev. Sodil je zadovoljivo g. Schneiler, zdi se pa da je prezrl da ;e bilo več strelov'na gcal Ljubljane oddanih It prekratke razdalje. — S K Ubija redni 15. občni zbor se vrši dne 3. decembra 1924. z oblčajr.ir-. dnevnim redom. Čas in kraj objavimo naknadno. Odbor. 40.v n Današnje prireditve v I/uM^am* Kino Ideal: -(.Zabranjena zemlja«. Kino Tivoli: »Roparji ienske. K*no Matica: »SaratU Kino Ljubljanski dvor: ^Oriacove roke*. Ed. Rice Burroughs: 11 Tarzana a sm Pri tem pa je Pavlovič držal v rokah drago vrv, na katere enem konci je bita napravljena zanjka. Kakor divja zver je begat po sobi semintja, s prsti se nervozno ob vrvi poigravajoč. Njegov spačeni obraz je zardeval in se v krčih gubil, godrnjal je nejasne besede. Jack ga še ni nikdar videl v takem razburjenju. V njegovi družbi mu je postajalo neprijetno. Končno jc Pavlovič stopil v na jod dal jene jši kot sobe in zaukazal: =Stopi sem! Pokažem ti, kako je treba opico zvezati, kadar bi pričela med potjo divjati in besneti.« Deček se je nasmehnil. »Tega mi ni treba znati,« Je odgovoril, »kajti Ajaks mi bo na besedo pokoren.« Starec je razkačeno z nogo udaril ob tla. »Stopi sem, ako ti to zaukazujem,« je ponovil. aAko ne ubogaš, ne boš spremljal Ajaksa. Jaz ne prevzamem odgovornosti, ako ti med potjo uide.« Dečku je še vedno igral nasmeh preko obraza. Mirno je prehodil sobo in se vstopil pred Pav-loviča. »Obrni se proti meni s hrbtom.« mu Je ukazal Pavlovič. »Hočem ti pokazati najpripravnejši in najhitrejši način ukrotenja razbesnele živali.«. Deček je mirno sledil ukazom. Tudi roke je prekrižal na hrbtu. Rus je z bliskovito naglico zadrgnil zanjko, vanjo ujel obe dečkovi roki in vrv zadrgnil še z debelim vozlom. Zmagoslavje je zasijalo iz njegovih oči, ko je videl, da ima deček tesno in trdo uklenjene roke. Z grdo kletvijo je zavrtel Ajaksa, spodnesel mu r.oge in ga podrl na tla ter mu poskočil na prsa. K postelji privezana opica je završala razbesnelo in trgala vezi. Jack ni kliknil in ne izpregovoril besede. Obdržal Je polno zavest in mirnost duha. To nenavadno hladnokrvnost je podedoval po svojem očetu, ki je po smrti dojilje in varuhinje ostal brez tuje pomoči, a se je tudi vedno le zanašal na svoje lastne sile. Pavlovlčevi koščeni prsti so se zajedli v dečkov vrat Star! zločinec je puhal pene Iz ust in njegov obraz je bil podoben divji pošasti. »Tvoj oče je uničil mene!« je sika!. »S tem mu plačam svoj dolg. Norec bo mislil, da je to storila opica. Povem mu, da je ta zločin zagrešila tale bebasta opica. Razložim mu, da sem vala za hip pustil sama in ona da te je zadavila. Ko te zadušim, vržem tvoje telesce na postelj, h kateri nato pokličem tvojega očeta, da se razjoče.« In stari zločinec se je zasmejal hihitajoče, odurno. Prsti so stisnHi dečkovo grlo. V sobi se je trgala od debelih in močnih ve^i divje razdražena opica in se v močnih, orjaških sunkih odbijala od stene male sobe. Njeno vršanje in slkajoče hropenje je strahotno odmevalo od sten. Jack j? pobledeval. drugače pa ni izražal strahu ali bojazni. Saj je bil sin Tarzana iz rodu opic in ta rod ne pozna strahu —. Težko je hlastal za zrakom, dušflo in davilo ga je. Opica Je trgala, ruvala — zamanj. Vrv ni popustila, končno je opica cvila vrv okoli roke, kakor jo je pred davnim časom naučil Tarzan tam daleč na jugu ob bregovih reke Ugambi. Kakor močne korenine debelo mišičevje se je napelo pod kosmato kožo... čnl se je prask in opica je prosta. Prelomila se je debela noga postelje, ob katero je bila opica privezana. Pavlovič se je ozrl in bledel Smrtna groza in strah sta mu šinila preko obraza. V enem skoka je planila opica nanj. Odtrgala ga je od telesa dečkovega in svoje ogromne kosmate šape zasadila v Pavlovičevo telo, Pavlo-viČ je jeknil in kriknil. Ostri rumenkasti zobje so trgali mesa Mož se je branil, toda njegove moči so bile preslabe. Opica je hlastno odtrgala globoko rano na vratu . . . Telo se je v krčih Deček se je dvignil. Celi dve uri se je trudil Ajaks, da je razvozila] uklenjene roke svojega mladega prijatelja. Končno se je to posreč;lo. Nato je Jack odrezal vrv, ki se je še vedno oklepala Ajaksove noge. Ig kovčega je vzel perilo in obleko. Videti je bilo, da je svoj načrt do podrobnosti premislil. Z Aiaksrm se ni razgovarjal; ta je storil vse, kar je želel Nato sta v vsej tišini odšla iz hiše in nihče bi ne spoznal, da je eden od teh dveh sprehajalcev — opica, POGLAVJE IV. Na poti v Afriko. Umor pozabljenega in zapuščenega Ru>a Mi-haeta Sobrova, na katero ime se jc glasil Pavlo-vičev napačni potni list, ie nekaj dni polnil predate londonskih časopisov. O tem, da ga je umorila zdresirana opica Ajaks, s katero je izvajal predstave, ni bilo dvoma. Tod?, opica je izginila na skrivnostni način in brez siedu. tako da je bilo nemogoče ugotoviti, kam je odšla. Lord Grerstc-ke je vestno in skrbno čita! vsa ta poročila in prepovedal, da bi se njegovo ime imenovalo v kakršnikoli zvezi s tem žalostnim dogodkom. Kljub temu pa je na vse mogoče načine podpiral policijo in ji pomagal, da razčisti ta zagonetni slučaj. Pred vsem je bila pozornost javnosti osredotočena na skrivnostni beg morilca Pavlovičevega, katerega si ni znal nihče razjasniti. Tarzan je zaman poizvedoval po Ajaksu. V nekaj dneh je dobil sporočilo, da njegov sin ne obiskuje šole. Tudi še sedaj Tarzanu ni prišlo na um, da bi svojega sina spravil v kakršnokoli zvezo z begom opice. Sele po mesecih skrbnega in vestnega izsledovanja so ugotovili, da je sin odšel iz vlaka, predno je isti odpeljal V zvezi s tem so ugotovili tudi ime ko-čijaža, ki je dotični večer pripeljal Jacka pred stanovanje Rusa. Sedaj je lord Grevstoke zaslutil da mora Ajaks biti v zvezi z begom njegovega sina* ft** 565 »SLOVFN^KT NAROD« dne 19. novembra 1924. Stran 3 Dnevne vesti. V Lmbitani. dne Dobrodošel, Branislav Nosić! Dane* popoldne ob 14. je prispel v Ljubljano Branislav Nušić, da pri* aostvuje proslavi, ki jo priredi naše narodno gledališče njemu na čast po* \>odom njegove šest desetletnice in štirU desetletnice njegovega književnega de* lovanja. /me Branislava Nušiča je slavno znano širom našega slovanskega juga in se blešči med prvimi v srbski knji* ievnosti. Nušić je bil med prvimi, ki so jeli propagirati in tudi praktično izvajati jugoslovensko idejo. Ideje, ki so triumfirale po svetovni vojni, je on oznanjal, odkar je vstopil v javno življenje* Zato pripada dober del zaslug, da je končno zmagala jugo* slovenska misel, tudi njemu. Za Slo* vence se je vsikdar živo zanimal in za kulturna naša stremljenja je imel vedno razumevanje in toplo srce, kar je zlasti dokazal, ko je bit šef umetniškega od* meka v ministrstvu prosvete. Zato je tudi vedno rad prihajal v našo sredo in gojil prijateljske stike zlasti z našimi umetniki in novinarju Danes je prispel k nam, da z osebno prisotnostjo poveliča današno stavi je v gledališču ter s tem posvedoči svoje simpatije za krepko se razvijajočo slo* vensko Talijo in svojo toplo ljubav napram slovenskemu delu našega na* roda. Bodi pozdravljen na slovenskih tleh, na mrtvi straži jugoslovenske narodne tn državne misli! PresrČne čestitke k njegovemu dvojnemu jubileju v trdni nadi, da se uresničijo že v doglednem Času vsi njegovi ideali, za katere se je boril kot pisatelj, kot novinar in kot — potitik! * * ★ — Razveseljiva vest za vpokojen- ce. Drž. nslužbenci. ki so bili reducirani odnosno upokojeni s polnimi službenimi leti, ko je bil v vetjavl že novi uradniški zakon z dne 31. julija 1923, •majo pravico do pokojnine po novem zakonu. V nekem konkretnem primeru je priznalo ministrstvo za kmetijstvo in vode uradniku s polnimi službenimi leti, ki je bil vpokojen z drugimi redu-ciranimi uradniki, pokojnino po novih predpisih. Proti tej odločbi ministrstva ;e vložila glavna kontrola tožbo na državni svet. ki je izdal sledečo razsodbo z dne 8. okt. t. L br. 31581: *Ker je X. Y. izpolnil zakonito število službenih let. mu pripada pokojnina po zakonu o činovnikih in ostalih drž. uslužbencih po izrecnem predpisu člena 239, 11. odstavek. Ne more se odobriti trditev glavne kontrole, da dotičnik ni preveden in da mu zbog tega v smislu člena 243 istega zakona pripada pokojnina po do takrat za njega veljavnem zakonu. Niti člen 239., niti kateri drugi člen imenovanega zakona ne postavlja pogoja, da bi morali biti uradniki, ki so dovršili zakonito število službenih let, prevedeni, vpokoieni pa, da bi dobili penzijo po novem zakonu. Komisije, določene po Členu 226 omenjenega zakona niso bije dolžne ukrepati o uslužbencih, navedenih v drugem stavku 11. dela Člena 230. Te komisije so imele sklepati, kateri državni uslužbenci se še nadalje obdrže v službi in prevedo po novem zakonu. To so torej uslužbenci, ki so sposobni 2a službo in katere so tudi morali prevesti. Med tem pa niso bili uslužbenci, katere je smatrala komisija za nepotrebne ali nesposobne za državno službo, prevedeni in ž njimi se je dalie postopalo po členu 243., odnosno 239 imenovanega zakona. Komisije bi torej morale, držeč se zakonskih predpisov, imeti v vidu samo te dve skupini uslužbencev, med katere pa ne spadajo oni Iz drugega dela, 11. odstavka člena 239. ker določa sam zakon zanje izjemo. Na podlagi tu omenjenega in na temelju člena 17. in 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, je četrto odde-lenje državnega sveta razsodilo: da se zavrne tožba glavne kontrole.« — Spremembe v politični službi Danes je objaviien veliki ukaz o imenovanju političnih uradnikov, sreskih in okrožnih načelnikov za Srbijo, Črno-goro in Južno Dalmacijo. — Avdijence. Nj. Vel. kralj je včeraj v daljši avdijenci sprejel našega poslanika v Sofiji Milana Rakiča. ki jc poročal o razmerah na Bolgarskem. — Le Čevlje sod? na! kopitar. Nekdo, ki si ne upa z imenom na dan, se je lotil v »SlovenČevih« predalčkih slovenščine. Svoje pičle jezikovne zmožnosti je udinjal klerika ini gunji proti Srbom in pometa iz slovenščine samo to kar diši po sorodnem slovanskem jeziku. Prav zdi se nam, da je ta »purist« v službi politike iztov.;ten z o.itm drugim »čistilcem«, ki je skrpucal v današnjem ^Slovencu« članek, s katerim je zaslužil Častni naslov doktorja čiste slovenščine. V odstavku, obsegajočem 45 vrstic, rabi 32 tujk. Med njimi so prav prelestne cvetke, kakor precizen, biblijoteka, provincijalen. funkcija, fundamentalno, dublet, katalogizacija, bi-blijografski, investicije, direktno rentabilne etc, etc Temu »fenomenalnemo 18 novembra 1924. puristu« bi svetovali, naj Investira svoj »epohalni psihični kapital« v »študijski biblioteki«, kjer ga sestavljalci državnega »budžeta« pouče, da bi doživela slovenščina »relativno« manj »fundamentalnih varijacij«, če bi se lotil »katalogizacije« tuje navlake, s katero sam mrcvari slovenščino, mesto da prodaja drugim svojo »provincijalno Inteligencijo«. —Kaj bo s stanovanjskim zakonom? V našem listu, še 263 z dne 16. L m. smo pod tem naslovom priobčili notico somišljenika, da je minister za socijalno politiko v smislu § 17, stavek 2, stanovanjskega zakona upravičen podaljšati sedaj veljavni stanovanjski zakon po 1. januarju 1925. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani temu nasproti pojasnjuje, da člen 17 navedenega zakona ministru za socijnlno politiko samo naroča, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, ni pa nikjer govora o tem. da bi bil minister za socijalno politiko upravičen stanovanjski zakon podaljšati. To vedo gospodje ministri dobro sami. kakor trdi ostali pravniki v državi, zato hoče sedanja vlada doseči med najemniki in posestniki sporazum, ker je pooolnoma nemogoče, da bi se brez narodne skupščine podaljšal ta stanovanjski zakon ali napravil no%\ Kar se tiče nadaljne opazke v dotičnem dopisu, da so hišni posestniki sedaj obogateli in postali milijonarji, je krivična in hišni posestniki ne morejo biti za to odgovorni, če je marsikdo raje denar nalagal v hranilnici, kupoval državre obveznice ali celo voino posojilo in ni hotel zidati ali morebiti kuoiti hiše edi-nole radi tega, ker mu je denar v hranilnicah ali obveznicah donašal mnoeo višje obresti, kakor so se obrestovale hiše. Navadno so b'še zidali samo oni, ki so Imeli male prihranke m so s šte-denjem odplačevali svoj dole:. Reveži pa so tudi med hišnimi posestniki, zlasti ti<:ti. kf nimaio nobenejra imet»a razen hiše. ki pa jim ne donaši. niti toliko dohodkov, da bi jo mogli popravljati.. — Stanovanl«ke Itnmattje po novem letu. Pišejo npm: Na zndnfem shodu ie naš minister dr. Žeriav obljubil, da bo nova vladn n**fr* sredstva za odnnmoč v brezpravni dobi ko Izgubi stari stanovanjski zakon veljavo, t. j. od 1. faunarta prih. leta do event. sprejetja novesra s^an^v. zakona. O. minister na Je dni r?»zun-et". dn bo nova zaščita trajala le do skupščinskih volitev. Hišni gospodarji kakor naiemnflri pa Imn-Jo s'?bo upanje v provizorno zaščito. Začasno Je mo?r>če predVl rarmerle le z naredbo, toda dvomi I Ivo Je, ako ho za sodišča naredba merodMna pri stanovanjskih sodnih soorih. 7,e sedaj si Jur'stl n'so popolnoma na lasnem v naslednjih točknh: Nekateri Spekulativni hišni posestniki so strankam odpovedni! ?e z novembprsklm terminom, t. j. na izpraznitev s 1. februarjem. Ali se sme to zgoditi, ker do 31. decembra t. I. Je sfari stanovanlski z"kon še v veljavi? Ah" bo ta odpoved držala, ako fzda nova vlada naredbo? Ako se bo vklitib r»*»redW odpovedovalo s februarjem za majski termin In ako do takrat Se ne dobimo novega stanovanjskega zakona? Sai ni misliti, da se bo bodoči skupščini najbolj mudilo za stanovanjski zakon, ker Je premnogo nujnih osnutkov zapnsti1a nerešenih prejšnja vlada in se jih bo do meseca marca nakupičfo Se več novih. Najbolj kritično fe za mesečne stanovalce, t. I. za take, ki ntačujejo s*anarino meseno ter lim j gre vsled tega tudi mesečna odpoved. Vse te homatile je zakrivila prejšnja vlada, ker ni predlo^Ha novega stanovanjskega zakona skupščini. Očividno Je. da tega namenoma n! hotela storiti, da se ne zameri ne hišnim gospodarjem, ne najemnikom. Pri volitvah pa bo oboje izkoriščala in vlekla za nos. — Generalni direktor Narodne banke gosn. dr. D. Novakovtč je že več dni v Sloveniji na revizijskem potovanju. Dalj časa j se je zadrževal v Mariboru, kjer je 'mel i važne stvari urediti. Sedaj je v Ljiiftlj ml. Danes dopoldan Je sprejel zastopnik? denarnih zavodov, ki Imajo reeskontnl k'-eJlt pii Narodni banki. Popoldne ie spr fcd zastopnike naših gospodarskih krac»v gg. D. Hribarja, I. Kneza. Ing. Sukljera in dr. VVin-dlscherja ter je z njimi v dviirnl konferenci razpravljal o kreditnih vprašanji!: za industrijo, trgovino in obrt. Infor •"-•-al sc je natančno o naših kupčljskih prilikar v rosamnih panogah ter op m ir al zlasti na potrebo, da je zopet spraviš v promet prave poslovne menice. 3as:*v>- se vt vršil tudi o hranilnih vlogah ter jf bilo soglasno mnenje, da je dviganie vlog v prvi vrsi pripisovati stabiliziran;u dinarja Ne g e tu za nov kapital, an^arc je po zooet rridoS.-enem zaupanju v vr -d. **st denaiia p-esel denar iz domače sprave v denaine zavode. — Skimna čitalnica za vsa slovanska društva v Zagreba. V nedeljo so v Zagrebu otvorili skupno čitalnico tale društva: Ruski kružok. Poljsko jugoslovensko društvo, Ukrajinsko društvo »Prosvita« in češkoslovaško društvo »Češka Beseda«. — Madžarski industrijalci v Beofradu, Industrijalca iz Budimpešte so se obrnili do beogradskih industrijskih krogov z željo, da bi posetili Jugoslavijo v interesu trgovskih zvez. V Beogradu to sprejeli željo mad*ar# skih industrijalcev in te dni jih pride okoli 70 na poset v Jugoslavijo. Med nami ost«, nejo kakih deset dni in obiščejo vsa glavna Industrijska središča. Jugoslovenski mdu* strijalci pridejo v Budimpešto potem kon* TARZAN •tf IS. fiatpraj v »KIHO IDEAL* Današj! »Slovenec« se zgraža nad burjo, k! ljudem zapira oči; nad prahom, ki valovi po ulicah in pa nad kupčki konjskih fig po netlakova-nih ulicah. Dokler je sedel na magistratu j klerikalni protežiranec dr. Peric, Je bilo vse j drugače. Mesto je bilo čisto In oče Peric so spihali proč od Ljubljane burjo, prah poškropili, da sploh nismo več vedeli, kaj je to prah, in pob rab* so oče Peric tudi vse konjske fige po ulicah, tako da je bila Ljubljana kakor bi jo iz škatljice vzel. Nepreviden pa je bil »Slovenec« pri svoji hvali dr. Periču v toliko, da omenja netlakovane ulice. Neprijeten očitek za dr. Perica, kateri pa je sicer zapustil kakor morajo pristaši »SIo-! venca« verjeti, vzorno urejeno mesto. Se-! da;!, odkar ga nI več na magistratu, je pa Že vse narobe in čez noč je postala Ljubljana tako grda, da ie »Slovenec« sploh re rožna več. Ali kaj šele bo. Klerikaini dr. , Peric se najbrže nikdar več ne vrnejo na ! magistrat, in potem, bela Ljubljana, gorje j tebi! Izgubila se boš v burji, pra.iu in konj-I ski!i figah. Kdor tega ne verja-ne, seveda ne pride v nebeško kraljestvo! — n — Popravilo železniške prose Beograd-Zagreb. Proga Beograd-Zagreb je kakor znano silno slaba, ker so slabi železniški pragovi in slabe tračnice. Glavno ravnateljstvo državnih železnic jc te dni dobilo večjo količino železniških tračnic, ki se bodo Izključno porabile za popravilo proge Beograd-Zagreb. Z zamenjavo tračnic pa prično šele spomladi. — Za napredovanj* našega gozdarstva. V ministrstvu za gozdarstvo se je vršila te dni konferenca, katere so se udeležili vsi načelniki ministrstva in inšpekcije vseh po« kra'tn. Osnuje se pet inšpektoratov v raznih •rraiih. ki se bodo bavili s pogozdovanjem. Vsako leto se odpošlje nekoliko gozdarskih goiencev v inozemstvo na višje gozdarske šole. —- G-do hujskanje proti magistrate ie zagrešil današnji »Slovenec«, ko brani one malima»-neže, ki se ne drže oredpl^v glede cepljenja novorojenčkov. »Slovenec« dob'j v:.* kf ko potrebn t je cepljenje lr razsodni ClsTl- tudi dobn vdo. kako bi V.-?*a' bf.š »Slovenec«, a*ko bi se razvile med otroki bojerm zbog zanemarjenta cepljenja! »Slovenec Išče voiHcev za SLS celo s hmska* njem proti nujnim zdravstvenim odredbam. — Zaščita domačih delavcev. V svrho zaščite domačih delavcev je poslalo ministrstvo treovine In Industrije ministrstvu za socijalno politiko spomenico, v kateri zahteva, naj se strogo uve'lavlja čl. 132 zakona o zaščiti delavcev. Po tem členu ne smejo biti zaposleni v podjetju tuji delavci, ki lih je mogoče nadomestiti z domačimi. Poleg tega namerava ministrstvo trgovine In Industrije razpisati te dni pismeno anketo o dela In ukinitvi privatnih trgovskih šol. Obenem zbere vse podatke o številu tujih delavcev, zaposlenih v naši državi. — Nove telefonske zveze. Ministrstvo pošt in brzojava Je prosilo vlado, naj se odobri kredit v znesku 10 mPiionov Din. za nabavo telefonskega materijala, name-nl^neea novim telefonskim progam po celi državi. — VMIranle f»o*nlh rn Ameriko. Izseljenimi komisarilat v Zagrebu sporoča, da am**ri*kim državljanom ki imajo v redu ameriški potni list. nI treba nrl odhodu Iz Jn«"os'avHe vldirati potnega lista pri ameriškem konzulatu. — r pok o II te v tmravnlka beogradskega gledališča. Na pred!og prosvetnega ministra Je kralj podpisal ukaz o upokojitvi upravnika beogradskega gledališča Milana P r e d i ć a. — Koliko bo železnica Užice*Vardiltt koristita Borni. Iz Bosne gre mnogo lesa in oglja na Grško. Sarajevski trgovec je svojo robo pošiljal v Atene preko Bosanskega Broda tn Beograda. Po novi železnici Užice» Vardiste bo pot krajša za 345 km In pre* voznina pri vagonu bo cenejša za okoli 2000 dinarjev. Pot v drugem razredu bo stala sarajevskega trgovca za 345 Din manj nego sedanja dolga preko Beograda. Tu se vidi, kake koristi prinaša ljudstvu železnica. —Sneg v Beograde. Po poročilu iz Beograda je včeraj ves dan snežilo. — Sneg zelo ovira javni promet z ostalimi pokrajinskimi mesti. "Telefonske zveze z Ljubljano, Zagrebom in Sarajevom so pretrgane, drugod pa zelo motene. — Dobrodelna društva v Kranju, in sicer: Kolo jugost. sester, Vincencijeva družba. Društvo za varstvo otrok, Ženska in dekliška Marijina družba, — prirede za vse revne otroke skupno božićnico in to v svrho skupno nabiralno akcijo, pri kateri sodelujejo članice imenovanih društev. Ker je vsako politično izrabljanje te akcije popolnoma izključeno, apeliramo na dobra srca kranjskega meščanstva, da Jo podpirajo kolikor mogoče. Nablralke darov imajo od zgoraj imenovanih društev potrjeno nabira!no polo. — Smrtna kosa. V LJubljani le umrl po dolgi mučni bolezni bivši trgovec g. Alojzij Šini g o j. Pokojnik je bil narodno zaveden mož. Pogreb se vrši v sredo 19. t m. ob 15. s Starega trga 28. na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! — V Železnikih je umrla v nedeljo po dolgi, mučni bolezni ga. Doroteja Koš mel j, tamkajšnja posest nica. Pokojnica je bila narodno-zavedna žena in je v istem dumi vzgojila vso svojo deco. Pogreb se Je vršil danes ob 16. na župno pokopališče v Železnikih Blag ji spomin! — Vtoaa v Radovljici. V prodajalno »Konsunmega društva« v Radovljici so v noči 10. trn. vlomili neznani storilci te odnesli različno manufakturno blago v vred-aosU 90.000 Din, — Požar v Notranjrk Goricah. V nedeljo 16. l m. je okoli 21. pričelo goreti v Notranjih Goricah pri Brezovici Požar Je izbruhnil v cekem kozolcu in se le vsled močnega vetra z naglico razširil na bližnje kozolec in xospodarsfca poslopja. Zgorelo je vsega skupaj pet kozolcev, napolnjenih s senom. Škoda je zelo velika. Odsev požara se je videl tudi v Ljubljani. — Nesreča. Posestnik Petelin !z Bevk pri Vrhniki je padel pod težko obložen voz. Nevarno poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico. — 2 rte v neprevidnosti. V nedeljo zjutraj je nilki brzo vlak v Beogradu prerezal pOStreičku Hijl Miniiiču obe .*x3g-. Nesreča se je pripetila vsled postreškove neprevidnosti. BUŠču so amputirali roge, aakar ?e v strašnih mukah umrl. — Težka nesreča pri Osijeku. V nedeljo se je v btražemah pri Osijeku dogodila težka nesreča. Posestnik Stjepan Mičič se je peljal s svojo sorodnico Maro MlSič, tn njeno O letno vnukinjo Sofijo proti domu v Veliko. V Stražemah pa so se konji nenadoma splašili In spustili v divji dir. Mlčič je izgubil vodstvo nad ajimi. Pri nekem ovinku je zletela z voza stara Mara. ki je priletela na glavo In se težko poškodovala. Malo zatern je odletela z vorc.a tudi mala Sofija, vendar tako nesrečno, da ie z eno nogo obvisela na vo2u. Konji so drveli dalje :n vlekli nesrečno deklico, ki se je kmaiu onesvestila, za seboj. Končno Je odlete! še M&ič z voza in zadel z glavo ob zid neke hiše ter se mu je iz nosa In ušes vlila kri. Spiasena konja so zatem pasantje ustavili. Vsi trije ponesrečenci so bili prepeljani v osiješko bolnico, ni pa upanja, da okrevajo. — Zasačeni tihotapci saharina v Zagrebu. Zagrebška policija je prijela dve osebi, ki sta se bavili s tihotapstvom saharina. Zaplenjeno ie bilo 5 kg saharina, prejeti ga bi pa morali obe osebi okoli 50 kg. Saharin se je tihotapil iz Avstrije. — »čarovnik, ki je zdravil umobolne.« Ponekod še danes veruje v čarovnike In čarovnijo, ter zahaja jo k njim, iskajoč pri njih zdravila za bolezni. Sedaj poročajo o tragičnem dogodku, ki dovolj karakterizira ljudsko naivnost. Pretekli teden je prišel se« ljak Djuro Labatov iz sela Viziča v Bećej k nekemu takemu čarovniku in pripeljal se« boj svojo umobolno sestro, da mu jo ozdrai vi. V mali sobici je čakalo že sedem t* m o* bolnih r^ei^ntov v spremstvu sorodnikov. Čarovnik je odprl knjigo in pričel mrmrati nerazumljive besede. Nenadoma se je čul glas nevidljhih gosli, čarovnik je vrgzl knji« go nd sebe, r.ISel jc mahati z rokami okoli sebe, skakal je kakor obseden in strahovito kričal. LTmoboIni pacijenti so se pričeli isto« tako zvijati in kričati. Prizor je bil grozen. Zdravi gledalci so gledali vse to z nekakim strahom. Nenadoma se jc dogodilo nekaj nepričakovanega. Milica Labatova, ki je dre žala za rok j svojo umobolno sestro, je sko» či1a v krog skakajočih In norečih umobob nežev ter je pričela ž njimi vred plesati in kričati. Čarovnik je prekinil nato svoje »co* pernije«t. Brat G juro, ki je prišel v sobo, je našel sedaj dve umobolni sestri, k«iti tudi sestra Milica je znorela. N"«rcčni G jura je of'pelial rato obe sestri v Hok k zdravniku dr. EngTu. ki jih je pregledal In ukazal, da se imata Mara in Milica takoj odneliati v zavod za omobolne v Stenjevcu pri Zagrebu. Zdravnik je konstatiral. da je Milica zno* rela. ko je gledala strahovit prizor pri bc* čejskem čarovniku. Colombo Ccylon Tca \n t Jtonjue spceiilc Iz Ljubljane. — VOLILNI IMENIK mora biti stalno razgrnjen na vpogled vsakomur, da si ga lahko prepiše, pregleda, vloži reklamacije. Ako bi se kak župan branil pokazati volilni imenik, zapade po zakonu o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino zaporni in denarni kazni. Med uradnimi ura* mi mora biti volilni imenik pri vsakem županstvu na vpogled vsakomur. Vrhu* tega leži volilni imenik razpoložen tudi pri deželnem sodišču v Ljubljani in pri okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer je strankam ravnotako na vpogted med uradnimi urami. — Deset štlpendCsklh nest. Državni zavod za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani razpisuje natečaj za deset štipendijskih mest v šoli za dispanzerske sestre, ki se prične 3. februarja 1925. Opozarjamo na »Uradni list«, v katerem so pogoji objavljeni. — Zdravstveno stanje mesta Ljubljana. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljana v Času od 9 .do 15. novembra beleži tole statistiko: Umrlo je 14 oseb, 8 moških in 6 žensk (tujcev 7). Smrtni vzroki: življenjska slabost 1, srčna hiba 1, bolezni žilja 1, rak, 1 drugI naravni smrtni vzroki 9, slučajne smrtne poškodbe I. samomor t. Med tem časom se je rodilo 22 otrok, 11 molkih in 11 žensk. Naznanjene nalezljive bolezni: davica 1, škrlatica 3, paralegar 1, ošpi* ce 1, dušljivi kašelj 4. — Martinov večer pevskega društva »Ljubljanski Zvon«« je v soboto zvečer privabil v veliko dvorano Narodnega doma precej prijateljev društva, petja In zabave. »Zvonove mešani zkor je zapel par lepih pesmi, orkester je pa neumorno svira! v veselje In zadovoljnost plesaželjne mladine. Ples se je vršil v znamenju kri-zantem. Pevci fn pevke »Ljubljanskega Zvona« pa ta večer niso le dokazali, da znajo izvrstno peti, marveč da umejo — gostom postreči z dobrim prigrizkom ter s rajno kapljico. — Želimo le, da bi bi! gmot-al uspeh prireditve povoljen, -vr Da so imeli stari Rimljani svinčnike »PENKALA«. >e bi bilo vršite velike cirkuske igre brez krvi. — Namcstr. borcvanja gladiatorov bi bili priredui nap bržc tekme s svinčnikom »PENKALA*. — Svinčnik »PENKALA« omogoć* priicino pt* sanje, ni ga tr-ba ojstriti in je elastičen ko: pero. — Knjigarne naj v*.m pokažejo imenitni s\*inčnik »PENkALAc po Din 15.—- in d&lj, & iitotAKv tudi dobra, zlata t.-h-peresa »PENKALA*. — 2. predavanje kult.-'nanstvend sekcije ^Triglava* v četrtek 20. nov. ob osmih pri *Novem svtru-. Predava g. prof. dr. V c-ber: O normativnem in psihološkem problemu vesti (drugi :.orrr>ir.at:vni del). O^:. starešine vliudno vabljeni. Tovariši, poln.-številno. 398 s — Mestna Orjuna LJubljana poživlja svoje čliru-tvo rr. ^er.tanek. ki se vrSI danes v torek H. m. ob ?il uri v čkonom-sk! Oriuni. Dne* :»i red: Politična situacija In pom&n r.a. januarja 1925. v hMelr! »Union« običajno letno veselico z bogati;*: srečolovom. Sorodna društva se naprošajo, da b: na ta dan ne prirejal: ?vrjih veselic — Ve jašnice k ral i t Petra. — Avtomobilska nesreča na Dolenjh$!tf cestt Včeraj popoldne je odšel posestnik Fran Ovserr, stanujoč v Mestnem logu n;, Golovec kosit. Na Dolenjski cesti je Ovsen?-podrl na tla in povozil avto St. 570. Ovsen je zadobi! precejšnje poškodbe po rokah i« na desni nogi. ter le bil prepeljan v bolnico — Policijska kronika. Ovadbe: Vcera« so prispele na policijo sledeče ovadbe: rad: tatvine 2. poškodbe tuje lastnine 1. pretep* 1. plianostl 2. kaljenja nočnega miru 1, prestopka hiSnesa reda 1, plesa brez dovoljenja 2. prestopkov cestno-pollc. reda 5. Radi pijanosti je bila aretirana 1 oseba. — Knjlzo-vezu Maksu Samotorčamj je bila 16. tn,. v gostilnf Marinko na Viču ukradena 8oo D'n vredna suknja. — 2 vozička perice Magdalene Hribar je bilo na Rimski cesti ukradenih 42 brivskih prtov In več komadov drugega perila. — Izgubila se fe zlata zapestnea, kf fe drag spomin in se prrsi, da jo posten najditelj vrne pro;j nagradi v upravništvu »SI. Naroda.•» ->97/n Iz Celja. Prvi sneg smo dobil.' v r.<-J ^ nedelje na ponedeljek, ki pa je pred ducm zopet izgfnil. —C Ptodajit. Pri okrožnem sodišču v Celju se bodo prodale dne 10. decembra ob 9. dop. v dvorani st. 17. razne, iz kazenskih zadev izvirajoče stvari, kojih lastniki se v enoletnem roku niso zglasilL te stvari si vsakdo lahko ogleda dne 10. dec. med 8. In 9. uro v zgoraj omenjeni dvoran!. —c Smrtnonevamo se je ponesrečila, kakor smo že porčali pr: požaru v »Pvroti* v Cretu pri Celju 20 letna, tam zaposlena Marija Golob. Dobila je težke opekline, katerim je v ponedeljek dne 17. tm. zjutraj ob 6. v bolnici podlegla. —c Nov vlak na Savinjski progi. Od 20. novembra dalje vozi na prog! Veienje-Celje dnevno redno nov mešani vlak 5tcv. 4881a z odhodom Iz Velenja ob 12.10 in prihodom v Celje ob 14-50, Sokolstvo. — Sokol L javlja telovadečemu članstvu, da telovadijo od sedaj dalje A) člani: vsak ponedeljek, sredo in petek od 30. dalje članice: vsak torek in četrtek o 19 30 dalje; ženski naraščaj: vsak torek in četrtek od 1830 do 1930 vsi v telovadnici na realni gimnaziji Poljanska cesta; B) moški naraščaj: vsak ponedeljek in sredo cd 19 30 do 21. ženska deca: vsak torek in četrtek od 18. — 1930; moška deca: vsak ponedetjeh in sredo od 18. do 19.30 vsi na Ledrni (vhod z dvorišča!) Med člane spadajo sestre In bratje v starosti nad 18 let, narašča; v dobi med 14 do 18 let In deco v starosti 6 do 14 let — Sestre, bratje, starši in skrbniki otrok zavedajte se svojih dolžnosti! Pridite v telovadnico in zasledujte sokolsko Časopisje. Spominjajte se »Taborac z darovi, da bomo lahko drugo leto v lastnem domu vzvišeno vršili našo nalogo v korist naroda m članstva. Zdravo Predniačkl zbor. 405/,i — Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 4. popoldne legendo • Liliom*. 400/n Stran 4. »SLOVENSKI NAROD, dne 19 novembra 1924. Stev. 265* Gospodarstvo. Cenik, po katerem bo zavarovana valuta pri izvozu blaga. (Veljaven od 15.—30. novembra 1924.) Označba predmetov in domačih izdelkov. Količina po 100 kg. Cene v dinarjih. Pšenica naložena v Srbiji ln Bosni 310, na drugi postajah 360, rž 300, ječmen 300, oves 270. koruza (stara) 270, (nova) 170, koruza (nova sušena) 230, s 30% defektom 120. Bela moka za luksuzno pecivo 550, No. »0« 540, No. »2« 500, No. »4« in»5« 440, črna moka No. »6« 400, No. »7« 340, moka za klajo 240, mekinje 280, koruzna moka 29f». Klavni konji, komad, 600, konji težki za vožnjo (slovensk?) 6000, lahki za vožnjo 5000, gorski mali (Južne Srbije) 2000, osli 1000, mule 2000, krave 3000. voli ali biki par do 700 kg 3500, par od 700—930 kg 4500 par od 90 dalje 5500, tcieta do 70 kg 1200, ovce 250, jagnjeta 150, svinje, par od 140— 220 kg 2000, od 220 kg dalje 30CO. koze 300, mast 100 kg 2900. suha svinjina 2S00, salama (turistovska) 2500. salama (zimska) iz enbelo narezanega mesa 5500. iz drobno narezanega mesa 70011, sol jena slanina 2500, sveža slanina 2800, prekajena slanina 2S00, šunka 4200, zaklane svinje 2300, sve-2a svinjina 2400, sveža govedina 2000, sve-. v ovčje meso 2000. sveža jagnietina 2000, domače mesene klobase 2500. druge vrste klobas 2000, ocvirki stisnjeni 500, nestis-njeni 2000. soljerto kozje meso 1200, drob 800, suha čreva 5000, soljena čreva 300, suhi mehurji 2200, koža vdovska surova 2000, koža kravja suruva 1800, koža juncev surova 1800, koža telečja surova 4000, koža jagnjet surova 3000, koža kozlovska surova 7000, koža ovčja surova 2500. Kože: kozja 100 kg 3000 Din. zajčja komad 15 Din: dihorjeva 90. jazbeca 110, divje mačke 110, volčja 130, lisičja 350, kune 1000, vidre 1000. goveja suha 100 kg 50CO. konjska 100 pg 3000. Silve suhe: 70-75 v vrečah 100 kg 1000; SO'85 100 kg 900 : 95/100 100 kg S50: 110/133 (uzance) 100 kg 830; 120 130 (mer-kantilne) 100 kg 800; Suhe hruške 100 kg 150; Suha jabolka 100 kg 200; Konservira-no sadje s sladkorjem 100 kg 2000; brez sladkorja 1000; Gosi komad 80, Race 45, kokoši 30, Gosi zaklane 100 kg 4000; Race zaklane 100 kg 3000; kokoši zaklane 100 kg Jajca sveža (zaboj 1440 kg) zaboj 1500; Konoplja v snopeh 100 kg 20; Predivo 100 kg 1000; Drva za kurjavo 10.000 kg 2200: Oglje 10.000 kg 9000: Gradbeni les in drugi lestn! materijal m3 550; Brzojavni drogi komad 50; Cement hrvatski in slovenski 10.000 kg 6000. —g Hmelj. XXXI. poročilo .Hmeljarskega društva za Slovenijo. Z a t e c, CSR, dne 15. nov. 1924. Minuli teden se je vršila izprememba na tukajšnjem hmeljarskem trgu. Povpraševanje se je dvignilo največ vsled potrebnega kritja naročil in se je dnevno prodalo 60—100 bal, in sicer največ blaga dobre, pa srednje kakovosti po dvigajočlh se cenah od 2400—2500 čK za 50 kg. Danes se je — najhitreje na račun inozemstva — kupilo 20 bal prima hmelja po 2650 čK. Kar je bilo hmelja v «s I a b i h maj se je držal na nogah in pazniki so ga morali položiti na obtožno klop, noge pa ±o mu podprli s stolico. Na sodišču je Suvo* rin komaj slišno zašepctal. da bo stavkal tako dolgo, dokler ne bo izrečena obsodba. Suvorin je med Rusi in sploh v Bco* gradu znana osebnost. Takoj po svojem pri* hodu v Beograd je pričel izdajati svoje glas silo »RiiS't. v katerem ie v raznih člankih ostro grajal korupcijo, ki je vladala v ru» skem oddelku za vrzdrževenie ruske emu grac'je. Ta članki so povzročili med ruskim; carističnimi kro^i splošno razburjenje. — Vsled burnih protestov, vloženih s strani visoke emigracije, ki je znala list tudi di* skreditirati. je bilo končno glasilo ustavj lieno in njega razširjenje prepovedano. Po tem neuspehu se je Suvorin odločil, da izda kejigo »Bcograd-prcstolica«. ERZBERGERJEV MORILEC NA NAŠEM OZEMLJU. Notranje min. je prejelo Iz Suboiice urao-njc ministrstvo je prejelo iz Subotiec uradna policijska poročila, na podlagi katerih se kapetan Schulzc, morilec Erzbcrgerjev na* haja na našem ozemlju. Sehultzc je pred dnevi pobegnil iz Madžarske v trenotku, ko ga jc nameravala madžarska poHcMJa izro* čiti Nemčiji. Posrečilo se mu je neopaženo in neovirano prekoračiti madžarsko mejo ter prispeti dne 15. t. m. v Subotico. kjer se je skriva! do včeraj. Na podlagi fotogra* fij, izdanih v tiralici nemške vlade, so ga v Subotici snoznali. Schultze je pravočasno zaslutil, da so mu na sledu ter je pobegnil iz Subotiec. Notranje ministrstvo je včeraj proti njemu izdalo novo tiralico s foto