PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji. do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Fudi za table
Ponovno zavlačevanje postopka v zakonodajni
>9
m
!3
smo vsi spet enotni in odločni
BOGO SAMSA
Razprava o naši globalni zasei li v senatni komisiji šele oktobra
Odložitev tudi v poslanski zbornici glede zaščite jezikovnih skupnosti
V	teh dneh smo objavili v Primorskem dnevniku številne vesti, uradna stališča strank in organizacij, kroniko sestankov slovenskih organizacij ? perečem problemu dvojezičnih krajevnih napisov, dvojezičnih smerokazov in izvirnih nazivov slovenskih krajev na javnih napisih, ki jih postavlja tržaška občina in druge ustanove.
h vsega objavljenega izhajata dve temeljni ugotovitvi :
1. Dvojezične napise je pred leti Postavila tržaška občina na osnovi Preprostega finančnega sklepa občinskega odbora. Res so bili to samo trije skromni in sramežljivi - napisi, loda bistveno načelo se s tem ne spredeni. številni, več kot sto, pa so bili dvojezični smerokazi, ki jih je v [slem obdobju postavila tržaška pokrajina, prav tako na osnovi preprostega sklepa pokrajinskega odbora, k< ga je zagovarjal in izvedel takratni slovenski odbornik Lucijan
Volk.
V	obeh primerih ni šlo za sklicevaje na mednarodne sporazume, ni bil v razpravi zaščitni zakon ali druge norme, šlo je za odraz dokaj skromne Politične volje, ki pa je povsem zadostovala, da se je eno izmed bistvenih odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji vsaj v Trstu Pričelo reševati.
2. Odjek nepričakovane in enostranske ponovne postavitve samo i-tnlijanskih napisov po slovenskih va-je bil takojšen in odločen. O tem nam pričajo najrazličnejše izjave in stališča, ki smo jih že objavili, številne vesti, ki jih prejmemo vsak dan. tJčitno je med slovenskimi ljudmi dozorela zavest, da gre za nekaj bistvenega, za problem celotne zamejske narodnostne skupnosti, ki nepo-s[edno prizadene vsakega posameznika v njej. Pa tudi v italijanski javnost' se je očitno nekaj premaknilo, o j-emer priča soglasno stališče in zahteva rajonske konzulte za Zahodni Kras, sprejeta tudi z glasovi prisotnih svetovalcev italijanske narodnosti. Končno je očitna zadrega tržaške ob-cmske uprave in njen molk.
Kot na enotni manifestaciji na Travnu v Gorici letošnjo spomlad se je "di okrog tega vprašanja ustvarila polnost vseh Slovencev v Italiji in «o izraza je že prišla podpora demokratičnih sil italijanskih sodržavlja-nov.
Za konkretno reševanje in akcije v Prihodnjih dneh smo čuli več pred-“Sov, ki so vredni razmisleka, raz-Prave in dokončnih stališč. Vsekakor P" gre za problem, katerega je mož-.0 reševati sedaj, takoj, brez odlašanj " zavlačevanj, na osnovi dobre volje.
BOJAN BREZIGAR
RIM — Razprava o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji je torej še vedno v zastoju. V preteklem tednu bi se namreč morala po dogovoru, sprejetem pred poletno prekinitvijo zasedanja parlamenta, v senatni komisiji za ustavna vprašanja nadaljevati razprava, ki se je začela 17. maja, tri dni pred veliko manifestacijo na goriškem Travniku.
RIM — Vladni dekret o štirimesečni odločitvi sodnih izgonov iz stanovanj je sicer začasno rešil najbolj pereče primere, dejansko pa ni zadovoljil nikogar (razen milanskega socialističnega župana Tognolija, ki je izjavil, da je zdaj vse prav), niti združenj stanovalcev niti organizacij lastnikov niti strank, tako večinskih (PRI in PLI), kot opozicijskih (KPI). Sindikat stanovalcev SUNIA na primer ugotavlja, da je sodnih izgonov okrog 300.000, mnogo več kot si vlada zamišlja, in ji očita, da je sklenila dejansko zaseči javna stanovanja, medtem ko se je spet zbala spopada z zasebnimi lastniki, hkrati pa oporeka tudi izbiri 28 občin, češ da je v drugih položaj še slabši. Združenja lastnikov pa seveda kritizirajo vlado z nasprotnih gledišč.
KPI pa je ocenil vladni ukrep za »neustreznega in protislovnega« in napovedal ljudsko mobilizacijo ter ostro parlamentarno borbo za »reformistično« stanovanjsko politiko, pri
Vendar te razprave ni bilo in zaenkrat ne kaže, da bi se lahko nadaljevala v prihodnjih dneh. Ta teden se namreč začne v senatu razprava o zakonu o odpustih za črne gradnje, ki bo verjetno zelo dolga in zapletena, kar pa pomeni, da bo za zasedanje komisij malo časa. Tako naj bi se, kot je mogoče sklepati iz nekaterih ocen, razprava o problematiki slovenske manjšine v Italiji začela v oktobru, verjetno v začetku meseca. Tedaj naj bi se naj-
čemer poziva k sodelovanju PSI in napredne katoličane. Rešitev je treba iskati v močnem razvoju ljudskih gradenj, medtem pa je treba prepovedati neutemeljene odpovedi pogodb, uvesti postopno izvajanje izgonov do reforme zakona o stanarinah, davčne olajšave za lastnike, ki stanovanja oddajajo in visoko obdavčitev nezasedenih stanovanj.
prej ponovno sestala komisija za splošno diskusijo, nakar naj bi u-stanovili ožji odbor, ki bd obiskal deželo Furlanijo - Julijsko krajino, da se pobliže seznani s stvarnostjo manjšine in pripravi osnutek skupnega besedila. Vendar pa smo pri teh napovedih žal še vedno samo na ravni ugibanj in domnev.
Prav tako ni nobene bistvene novosti v zvezi z napovedjo tedanjega ministra za dežele Romite, ki je decembra lanskega leta zagotovil, da
RIM — Pobuda KPI za sklicanje referenduma, ki naj bi preklical vladni dekret o draginjski dokladi, na osnovi katerega so ukinili 4 točke doklade1, oziroma prikrajšali delovne ljudi za okrog 25.000 lir pri mesečnih plačali, je še vedno v središču živah-
bo vlada predstavila svoje zakonsko besedilo o zaščiti slovenske manjšine. Romita je medtem postal minister za proračun in njegovo mesto je zasedel Carlo Vizzini, ki verjetno z manjšinsko problematiko sploh še ni bil seznanjen. Sicer pia je bilo že večkrat in na raznih ravneh poudarjeno, da vladni zakonski osnutek ni potreben in je mogoče nadaljevati z razpravo tudi na osnovi besedil, ki so bila že predložena.
Za sedaj je tudi zastala razprava o drugem zakonskem osnutku, ki zadeva jezikovne skupnosti in druge manjšine v Italiji. Ta razprava pa bi se marala nadaljevati že v prihodnjih dneh, seveda v komisiji za ustavna vprašanja v poslanski zbornici. Ko so julija v ožjem odboru odobrili besedilo zakonskega o-snutka se je demokristjanski predstavnik poslanec Bressan izrekel proti takemu besedilu. Baje pa je v zadnjem času prišlo do kompromisnih rešitev, ki naj bi omogočale nadaljnji postopek za odobritev zakona, pri čemer pa ostaja vprašljivo prav zadržanje vlade, ki je z veliko nezaupljivostjo gledala na doslej o-pravljeno delo.
ne razprave med sindikalnimi organizacijami. Po izjavah Oamitija, tajnika katoliško usmerjenega CISL, da referendum onemogoča obnavljanje dialoga s CGIL (ki ima komunistično večino), mu je včeraj odgovoril Lama, ki je potrdil voljo CGIL, dn doseže s CISL trajen sporazum Tudi socialistični namestnik tajnika CGIL Del Turco je zavrnil Camiti jeve očitke in ga pozval, naj jasno opredeli stališča CISL ter naj sprejme nujen skupen sestanek tajništev vseh treh sindikatov, ki naj odpre pot e-notnim stališčem za čimprejšnji začetek pogajanj z delodajalci o preu-stroju plač. V intervjuju za glasilo KPI je Del Turco predlagal, kot edini možni izhod iz sindikalne neenotnosti, da se KPI obveže umakniti referendum, če bi se vsi trije sindikati sporazumeli z delodajalci in vlado za globalno rešitev vprašanj plač, davkov in zaposlovanja.
Vabilo na proslavo »Slovenije«
V soboto, 29. septembra 1984, bo na Vojskem proslava štiridesete obletnice partizanske tiskarne »Slovenija«, ki bo za to priložnost ponovno obratovala in bo v njej ponatisnjena prva številka Primorskega dnevnika, predhodnika Primorskega dnevnika. Ob tej priliki vabimo bralce, da se proslave udeleže.
Bivše novinarje, tiskarje in druge sodelavce Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska pa pozivamo, da se udeleže skupinskega izleta, ki ga bomo priredili ob tej priložnosti.
Prosimo jih, da se prijavijo do srede v tajništvu dnevnika.
V Bonnu so zelo jezni na Andreottija
BONN — Zahodnonemški zunanji minister je že dva-rat poklical na razgovor italijanskega veleposlanika Bonnu, da bi mu do natančnosti pojasnil gledanje vezne republike Nemčije na vprašanje dveh nemških ržav in na možnost njune združitve. Gre seveda za osledico Andreottijevih izjav na prazniku Unità, kjer je alijanski zunanji minister (v tem primeru bi bilo kaj legano reči »šef italijanske diplomacije«, saj so bile jegove izjave, poznavajoč občutljivost Nemcev do te-a vprašanja, vse prej kot diplomatske) dejal, da bstajata pač dve nemški državi in da tako mora idi ostati.
Italijanska vlada o vsej zadevi vztrajno molči, češ da ni stenografskega zapiska o Andreotti jevih izjavah in da tisku pač ne gre verjeti vsega. Zanimivo bo videti, kaj poreče vlada sedaj, ko je radikalna radijska postaja poslala tako zunanjemu ministrstvu, kot nemškemu veleposlaništvu v Rimu magnetofonski posnetek Andreotti jevih izjav.
V Zahodni Nemčiji pa ugotavljajo, da gre za izjave, ki povsem podpirajo sovjetske teze o porajajočem se nemškem revanšizmu. Nekaj takega od zaveznikov
v	NATO in od partnerjev v EGS ne bi pričakovali, pra
vi	jo v Bonnu.
Več kritik kot pohval za zakonski odlok vlade
Draginjska doklada in referendum KPI
Težave za obnovitev dialoga v sindikatih
Kmetijski dnevi za razvoj
i
h
jVazstava malih kmetijskih strojev v okviru Kmetijskih dnevov v Boljuncu e deležna precejšnjega zanimanja zlasti pri mladih, ki jih privlačujejo sodob-neJse oblike dela	NA 3. STRANI
MEMORIAL KRIŽMANČIČ
Zarja in Primorec v velikem finalu
V PRVEM DNEVU GOSTOVANJA
Poraza odbojkaric Mebla na Reki
NA TURNIRJU DEL NEGRO
Jadran izgubil proti Leasestu
NA 10. STRANI
NADALJUJE SE PROTEST NA ŠOLI F. MILČINSKI
Na katinarski osnovni šoli »Fran Milčinski« tudi včeraj ni bilo pouka. Zaradi pomanjkanja ustreznih učnih prostorov so se starši otrok odločili, da ne pošljejo svojih otrok v šolo. Protestno akcijo, kot so sklenili na sinočnji protestni skupščini, bodo nadaljevali vse dokler ne bo tržaška občina dala stvarnih jamstev za rešitev tega problema.
V zvezi s položajem na katinarski šoli je odbor za šolstvo pri SKGZ odobril naslednjo resolucijo:
»Odbor za šolstvo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi izreka protest in zaskrbljenost nad razmerami, ki so se ustvarile ob začetku šolskega leta v prostorih šol s slovenskim učnim jezikom na Ratinali.
Odbor izreka prizadetim staršem vso svojo solidarnost in podpira njihovo stališče, da so sedanji prostori povsem neprimerni za šolsko dejavnost. Ob ugotavljanju, da obstajajo vsi pogoji za rešitev prostorske stiske, ki je pahnila slovensko šolo v nevzdržen položaj, še posebno moti dejstvo, da so bili pristojni šolski in občinski organi pravočasno obveščeni o razmerah in da niso ničesar ukrenili.
Vsiljevanje sedanjega stanja si je mogoče razlagati kot željo po ustvarjanju umetnega trenja med starši slovenskih in italijanskih učencev kati-narskega okoliša. Ti dogodki, na območju, kjer so podobni primeri znani iz nedavne preteklosti, pa pomenijo obliko pritiska na celotno šolstvo s slovenskim učnim jezikom v Italiji.«
VEČ NA 4. STRANI
Na srečanju s Poljaki v Torontu
Po razbitju pogajanj z delodajalci
Papež spregovoril o Solidarnosti »ki u telesu j e poljsko družbo«
Britanski rudarji nadaljujejo stavko
TORONTO — »Poljsko ljudstvo je v začetku osemdesetih let poskusilo napisati zelo jasno stran. To stran ute ešuje Solidarnost s svojo skrbjo za človeka, za njegovo dostojanstvo in njegove pravice ter s postavljanjem temeljev za življenje družbe in vse narodne skupnosti.« Tako je pozno zvečer, ob zaključitvi prvega dne svojega pastoralnega obiska v Torontu, izjavil papež Janez Pavel II. pred več tisoč Poljakov. Z njimi se je na stadionu Varsity zadržal približno še toliko časa kot s protestanti in anglikanci, ekumensko srečanje s katerimi je predstavljalo osrednji moment dneva. Na stadionu, kjer je več Poljakov nosilo transparente z napisi »Solidarnost«, ki so stalno spremljali papežev obisk v Kanadi, je Janez Pavel II. nenadoma spravil svoj prej pripravljen govor in nadaljeval z obravnavo poljskega vprašanja in s poveličevanjem Solidarnosti.
Ob tem pa gre zabeležiti reakcije Pol jske na odločen nastop Cerkve proti teologiji osvoboditve. Glasilo komunistične stranke, »Tribuna Ludu«, je včeraj v dolgem komentarju povzelo članek angleškega dnevnika »The Guardian«, ki opozarja na nedoslednosti Vatikana in izraža veliko presenečenje zaradi novih izbir katoliške cerkve, ki se proti vi svojemu progresističnemu in družbeno radikalnemu krilu,
LONDON- — Od marca trajajoča stavka britanskih rudarjev se bo po petkovem neuspehu na pogajanjih z delodajalci bržkone zavlekla vse do zime. Trideset ur trajajoča pogajanja med predstavniki sindikata rudarjev in delodajalcev so zgovorno dokazala, da so trenutno razhajanja nepremostljiva. Družba NCB vztra ja pri zaprtju 20 »neproduktivnih« premogovnikov, medtem ko rudarji pristajajo le na zaprtje »geološko izčrpanih« premogovnikov.
Delodajalci sedaj upajo samo, da se bo še razširil krog tistih rudarjev, ki so siti dolge stavke in so ostali zvesti sindikalnim smernicam le po zaslugi trajajočih pogajanj. Tudi_ vsedržavna ustanova za premog hoče izbiti sodu dno in predlaga vsedržavni referendum med rudarji, na katerem bi se morali odločiti o vrnitvi v jaške.
Med najbolj osveščenimi rudarji in v sindikatu pa vlada prepričanje, da bi bilo nesmiselno kloniti prav sedaj po tako dolgem boju in v trenutku, ko je zmaga pred vrati. Približujoča se zima je glavni adut stavkajočih. Dobršen del britanskih termoelektrarn deluje na premog, prav tako je precej razširjeno stanovanjsko ogrevanje na premog. Rudarje bodri tudi ugotovitev, da se Trade Unions vedno bolj nagibajo na njihovo stran.
Izziv med rudarji in delodajalci je praktično izziv konservativni vladi in njeni protidelavski politiki. Vlada se že res ni udeležila sedanjih pogajanj, a po trditvah sindikalnih voditeljev je vodila zakulisno igro v škodio rudarjev. Britanski sindikati so torej vedno bolj prepričani, da je stavka rudarjev preizkusni kamen za ves sindikat.
Cene v SFRJ višje za 60 odst.
BEOGRAD — Maloprodajne cene so se v avgustu, kot trdi Zvezni za vod za statistiko v Beogradu, povečale za 3,3 odstotka glede na julij. \ primerjavi z avgustom lanskega leta pa so cene višje za 59,9 odstotka Letna stopnja inflacije je torej še naprej visoka, čeprav se zdaj nekolik« umirja, saj je v juliju znašala kar 62,1 odstotka. Na cene prehrambenih izdelkov so najbolj vplivali skoki cen moke, testenin, mleka, nekoliko pa so se znižale cene svežega sadja in zelenjave, kar pa je seveda normalen sezonski pojav, (dd)
Mnogo deviz od turizma in zdomcev
BEOGRAD — Neblagovni in devizni pri'iv od storitev je do 20. avgusta letos dosegel 3 milijarde 400 milijonov dolarjev. Te devize so po zad njih podatkih Narodne banke Jugoslavije prišle od nakazil jugoslovanskih delavcev v tujini, investicijskih del v tujini ter turističnih, prometnih in drugih storitev. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je ta oblika deviznega priliva v celoti povečala za 20 odstotkov, (dd)
Tuzla se pogreza meter na leto
TUZLA — Direktor direkcije za odpravo posledic pogrezanja Tuzle Ljubomir Jurak je sporočil, da se Tuzla zdaj pogrezne meter na leto, kar je največ odkar so opazili pogrezanje. Škoda znaša že več kot 13 milijard dinarjev, pogreza pa se 20 odstotkov naseljenega dela mesta, vključno tudi središče Tuzle, (dd)
Tokrat se umetnostni kritiki niso dobro izkazali
Ne samo »modi 2«, tudi ostali dve glavi sta najbrž ponarejeni
LIVORNO — Kamnite glave, ki so jih pred nekaj tedni potegnili iz Kraljevega kanala, ki teče skozi Livorno, so najbrž vse ponarejene. Za eno, ki so jo poimenovali »modi 2«, si lastijo očetovstvo štirje fantje, katerih namen je bil pošaliti se z izvedenci. Ostali dve pa naj bi bili delo Angela Fraglie, ki ju je izklesal pod budnim očesom filmske kamere.
Froglia je včeraj v nekem lokalu pri Livornu predvajal časnikarjem posnetek o tem, kako je izklesal obe glavi in kako ju je potem '»pekel« nad ognjem, da bi dobili staro patino in tako spravili v past umetnostne kritike in izvedence. Če je res, da je on izklesal obe glavi, potem je treba reči, da mu je potegavščina povsem uspela in da so prav vsi padli v past, od Argano, do kustosa livornskega muzeja in občinskega odbora samega. V občinskem svetu v Livornu je bilo slišati marsikatero pikro na račun dejstva, da je odbor s tako naglico sprejel trditve izvedencev. Ker je odbor sestavljen samo iz komunistov, je opozicija nemudoma sklenila zahtevati odstop (kot da bi šlo za bistveno politično vprašanje). Župan in odbor seveda nimata najmanjšega namena odstopiti zaradi take banalnosti. Dosegli so kompromis s tem, da so imenovali posebno komisijo, ki bo preiskala vso zadevo z lažnimi Modi-glianijevimi glavami.
Izseljevanje s Kosova
BEOGRAD — Izseljevanje Srbov in Črnogorcev s Kosova zaradi različnih pritiskov se nadaljuje. Hkrati pravosodni organi v pokrajini delajo veliko napak in so nemalokrat tudi pristranski, torej so deloma odgovorni za vzdušje negotovosti in nezaupanja, kar še spodbuja izseljevanje.
To ugotovitev so izrekli na seji odbora zveznega zbora skupščine SFRJ za pravosodje. Navedli so podatek, da se je od 1. aprila do 31. decembra leta 1983 s Kosova izselilo 3197 Srbov in Črnogorcev, oziroma 355 ljudi na mesec. Podatki o razlogih odhodov so skrajno zaskrbljujoči: v 200 primerih gre za odkrite pritiske, v 108 za fizične napade, 51 za grožnje in žalitve, 38 za povzročitev premoženjske škode in v 22 primerih za skrunjenje spomenikov in grobov.
Razmere v pravosodnih organih pokrajine so še naprej slabe, slaba je ažurnost in uspešnost, kar je predvsem posledica nerešenih kadrovskih in materialnih problemov.
V razpravi je članica odbora Nevenka Novakovič zastavila tudi vprašanje, ali je mogoče dobiti podatke o tem, koliko albanskih beguncev je na Kosovu, koliko jih je prevzelo jugoslovansko državljanstvo in ali je u-gotovljen obseg premoženja, ki so jim ga zagotovili iz proračuna federacije.
Zvezni sekretar za pravosodje Borislav Krajina je dejal, da v tem primeru niso v ospredju pravosodni organi in da to tudi ni problem Kosova. Menil pa je tudi, da so kosovski sodni organi dobro delali in da so ocene v poročilu prestroge, (dd)
Svojevrstna zgodovina bolgarskih »izvedencev«
LJUBLJANA — Ob praznovanju 40-leinice »devetoseptembrske socialistične revolucije« v LR Bolgariji je Ljubljanski dnevnik objavil komentar sodelavca Nove Makedonije iz Skopja, v katerem se je dotaknil ne katerih stališč, ki jih je iz Bolgarije vedno pogosteje slišati.
»Tudi površen pregled strani dnevnega in periodičnega tiska v sosednji državi odkriva pogrevanje propa gandnih metod, s katerimi bi radi zameglili zgodovino«, piše komenta tor iz Skopja. »Predvsem gre tu za prikazovanje vloge, ki jo je imela Bolgarija med drugo svetovno vojno. Vse kaže, da stroga cenzura tudi zdaj ni dovolila, da bi v bolgarsko javnost pronicnila vsaj kakšna beseda, ki bi mladi generaciji namignila resnico. Predvsem o tem, da je Bolgarija od samega začetka pa skoraj do konca vojne zelo zvesto služila Tretjemu rajhu.
To, kar danes dnevna politika imenuje socialistična revolucija, je v resnici trajalo le nekaj dni, pravi komentator Nove Makedonije. Res pa je, da so bolgarski zgodovinopisci vložili izredno veliko truda v iskanje formul, s katerimi bi vlogo Bolgarije prikazali v neki drugi razsežnosti. Seveda so knjige, v katerih so objavljali te »izsledke«, namenjene domačemu občinstvu in okusu ter izgubijo blišč, čim te mojstrovine prestopijo meje države in cenzure. V teh poskusih so bolgarski zgodovinarji nič več in nič manj kot izenačili vlogi, ki sta jo imeli KP Bolgarije in KP Jugoslavije v dogajanjih takratnega časa. V najnovejših delili bolgarskih zgodovinarjev, za katerimi brez dvoma stoji uradna politika (kajti v Bolgariji neuradnih pogledov na zgodovino sploh objaviti ne morejo), okupacijo delov Ma kedonije, Srbije in Grčije imenujejo »vzpostavitev bolgarske administra tivne uprave« ali »nacionalno združe-
vanje bolgarskih ozemelj«. Z drugimi besedami povedano je imela bolgarska armada, ki je bila v resnici Hitlerjev žandar na Balkanu, »osvobodilno« vlogo. Ta formulacija si je izborila svoje mesto celo v bolgarskih učbenikih in bo tako še nekaj rodov živelo v prepričanju, da so njihovi očetje v bistvu ves čas Hitlerju zadajali grozne rane. O tem. kaj so bolgarski vojaki počeli z jugoslovanskimi in grškimi partizani, bodo slišali le redki srečneži, ki smejo v sosednjo državo — pa še takrat se bodo lahko »tolažili«, da gre le za sovražno propagando.
Sofija danes s posebno pieteto opozarja na osvobodilno vlogo bolgarske vojske in pri tem skrbno poudarja »veliko bojno izkušenost« in »visoko bojno moralo«, ki naj bi prišli do iz raza zlasti v zaključnih osvobodilnih operacijah po 9. septembru 1944. Takrat so po sporazumu z jugoslovan skim poveljstvom smeli prestopiti meje Jugoslavije. Hip zatem pa so že, kot trdijo bolgarski zgodovinarji, prevzeli »odločilno vlogo« in bi Jugoslovanom zanesljivo trda predla, če ne bi bilo Bolgarov.
Kako je bilo v resnici z bojno moralo, najbolje govorijo spomini upokojenega bolgarskega generala Via dimira Stojceva, komandanta prve bolgarske armade, ki je sodelovala v zaključnih operacijah v Jugoslaviji: »Ko so bolgarske enote krenile proti Jugoslaviji, so se na tankih in vagonih pojavili napisi »naprej - na Berlin«. Brž ko so enote prispele do frontnih črt v Jugoslaviji in je za čelo pokati, so vojaki začeli brisati parole ter jih prekrivati z novo: »Na za j v Sofijo«.
Po takšnih pričevanjih je seveda povsem jasno, kdo dandanes potrebuje retuširane spise in popačeno sliko v zgodovinskem zrcalu, zaključuje komentator Nove Makedonije.
Z. Š.
GOETHE-INSTITUT
Ulica Coroneo 15 — Tel. 040/732057 — TRST NEMŠČINA
TEČAJI VSEH TEŽAVNOSTNIH STOPENJ v razredih z elektronskimi aparati
POSEBNI TEČAJI (tečaj branja za začetnike, turistične delavce, trgovskega dopisovanja, prevajanja, konverziranja, recitacije).
VPISOVANJE: od 17. septembra dalje, od 17. do 19.30.
PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL
parilo
ROLICH
Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371
Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva
Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982.
Priredilo jo je pokrajinsko združenje rejcev
Prvič tudi dražba brejih junic ki je vzbudila veliko zanimanje
V okviru Kmetijskih dnevov je včeraj dopoldne prvič potekala tudi dražba brejih junic. To pa je bila tudi prva dražba, ki jo je organiziralo pokrajinsko združenje rejcev, ki mu načeljuje dr. Mario Gregorič. Včerajšnje dražbe na Jami se je udeležilo razmeroma veliko število ljudi, ki so radovedno sledili poteku. Toda na žalost je na dražbi sodelovalo malo kupcev, kajti letos je bila letina sena zelo kilava in zato živinorejci ne marajo kupovati govedi.
Kot tehnično zanimivost naj povemo, da pride v poštev za dražbo samo selekcionirana živina, v tem primeru krave rjave pasme z genea-loškim deblom in pod pogojem, da so breje vsaj tri mesece. Komisija Pregleda dokumentacijo in razdeli
sodelujočim oštevilčene tablice, s katerimi sodelujejo pri določanju cene. Z vsakim dvigom se cena poviša za pet tisoč lir.
Včerajšnjo dražbo je vodil tehnik združenja rejcev iz Vidma Roberto Cardini, ki je pri tem poslu nenad-krljiv izvedenec in ga je bilo velik užitek poslušati. Na dražbi je v glav nem sodelovala zadruga Dolga Ko rona s sedmimi glavami. No, dražba je bila še kar uspešna, saj so lepo rejene in okrogle Leda, Učka in Bistra menjale gospodarja. Tri lepe juničke s trdnim rodovnikom, za katere bo novi gospodar prejel tudi deželni prispevek.
» • *
Na razstavnih prostorih bodo danes brezplačno razdeljevali Primorski dnevnik, ki ga je Uredništvo poklonilo obiskovalcem Kmetijskih dnevov.
POD ŠOTOROM
Danes ansambel Ottavia Brajka
V petek zvečer je nastopila na Kmetijskih dnevih plesna skupina Krik iz Ljubljane, ki je prikazaa aerobni ples in jazz-ples. Dekleta plešejo že več kot dve leti in so nastopala po Jugoslaviji ter za slovenske izseljence v Nemčiji, pri nas pa so se že predstavila v Števerjanu na Goriškem. Za prijetno vzdušje ' ob plesu je poskrbel orkester Valzer 75. Danes bo i-gral v šotoru ansambel Ottavia Brajka iz Izole, jutri pa bo ob zvokih ansambla New Valzer tekmovanje v valčku z bogatimi nagradami.
Organizzate dai Comuni di S. Dorligo, Trieste, Muggia Duino - Aurisina Sgonico, Monrupino
V organizaciji Občin Dolina, Trst, Milje Devin - Nabrežina Zgonik, Repentabor
Kmetijski dnevi 1984
KULTURNO SREDIŠČE FRANCE PREŠEREN - BOLJUNEC
DANES, 16. 9., od 8.00 do 11.00 — prihod živine; ob 10.00 — film na temo: Kmetijstvo na bazi biodinamike; ob 14.00 — ocenjevanje živine (državni izvedenec za rjavo pasmo) ; ob 16.00 — koncert godbe na pihala iz Kočevja; ob 18.00 — nagrajevanje.
Zabavni program: od 20.30 dalje ples z ansamblom OTTAVIA BRAJKA. Razstave.
JUTRI, PONEDELJEK, 17. 9., — dopo'dne obisk učencev raznih šol; ob 20.00 predavanje o prašičereji.
Zabavni program: od 20.30 dalje ples z ansamblom NEW VALZER. Tekmovanje v valčku.
Razstave.
TOREK, 18. 9., — nagradno žrebanje loterije in ples z ansamblom POMLAD.
DOMAČA KUHINJA, IZVRSTNA KAPLJICA IN TOČENO PIVO! DANES ODOJEK NA RAŽNJU!
Nič koliko zanimivih in privlačnih razstav
Izbira vinskih sodov je kar precejšnja
V nekaj vrsticah bi radi zajeli tudi bogato razstavno paleto Kmetijskih dnevov, čeravno tvegamo, da bomo koga izpustili, saj je v zunanjih in notranjih razstavnih prostorih nad trideset razstavljalcev.
Za kmetijske stroje in vinsko posodo skrbijo podjetja Furlani, Uni oersalmacchine in Kmetijska zadruga Trsta. Ob spodbudi lanskega uspe na se letošnjih Kmetijskih dnevov potorio udeležuje podjetje Raggio di sole iz Reggio Emilie, ki ponuja živinsko krmo. Očiščevalne cisterne raz stavijo Angelo Velo, Nello Sosterò na moderne lodrice, ki se vse bolj uveljavljajo po kleteh naših vinogradnikov.
Enio Cah panuja sončno gretje (pannelli solari), posamezniki pa razstav-9°jo kokoši in zajce izbranih pasem, družina zajcev cincillà stane 4.500.000 lir/
Podjetje Emona iz Ljubljc/he ima na Jami sestavljeno celo majhno farmo za rejo prašičev.
Mokrih gobcev in otožnih oči se Za železno ograjo sprehajajo krave zadruge Dolga Krona. V Glinščici Tu ponosno plavajo labodi ter igrive račke in goske.
Kdor se zanima za strokovno literaturo o kmetijstvu, za biodinamico- za ponudbe Hranilnice in posojilne z Opčin, pa bo dobil izčrpne tnjormacije v i>eliki dvorani gledališča Prešeren. Na odru gledališča so vredne ogleda etnološke zanimivosti: uzstava ljudskih noš, miniature Crnečkega orodja Vittoria Soraza in Craške skrinje in prti Bogomile Do-fak. Oskar Kraljič ima v zakupu l°organsko gnojilo pridobljeno iz iz-rebkov deževnikov, ki vsebuje vse Cf mične snovi za nemoten razvoj rastlin.
Pester in bogat je tudi stand pod totja Timav iz Kopra, ki razstavlja etiko dobrot, da se ti kar pocedijo [ine. PietUec košev Marjo Jakumin } je letos zelo lično uredil police in za Kmetijske dneve pripravil res m°fstrske izdelke.
"o;/er gledališča France Prešeren je letos domena Cvetličarske in jrtnarske zadruge s Proseka, ki se Jre letos izkazala z lepo in barvito Sestavo rož in povrtnin (kakšen Compir!).
r sedežu KD France Prešeren je izstavljena prava poslastica za oči: jidačene živali in slikarska razstava vranka Mingota »Kmetijstvo med lo JPu in ekologijo«. Pa ne pozabimo Vašega poklicnega vinogradnika Zo-ina Parovela, ki ima tudi svojo stoj-- tc°- na kateri lahko občudujemo ce-° vrsto proizvodov, ki jih Zoran čr-Pi s svojega posestva v Mačkoljah.
Kiosk Kraške mlekarne ponuja odličen sir tabor, v pokušnjo pa domače olje in domače mleko.
Pod šotorom se lahko pozabavamo in okrepčamo, pa še loterijske listke lahko kupimo in upamo, da bo sreča naklonjena prav nam in bomo odnesli prvo nagrado: osem dni na Palmi de Mallorci.
* » *
Kmetijske dneve je obiska'a tudi delegacija Lovskega društva Kočevje, ki jo vodita Jože Cenčič in Jože Bolti an Silni. Delegacija je gost Lovskega društva Žavlje.
* • #
Petkove otvoritve zadružnega hleva Dolga Krona so se udeležili tudi predstavniki izolskega podjetja Stavbenik. Slednje je namreč dobavilo vse montažne dele za izgradnjo hleva.
Pogovor s F. Smotlakom, ki je izdelal znak za Kmetijske dneve
Kmetijstvo označuje simbol rasti
Napisali smo že, da imajo od letos Kmetijski dnevi svoj simbolni znak, ki ga je izdelal Fabjo Smotlak. Fabia smo povprašali, kako je prišel na zamisel o znaku: »Problem je bil v tem, kako v grafični risbi sintetizirati kompleksno organizacijsko zasnovo Kmetijskih dnevov. Dejavnost je zelo razvejana in raznolika in sega na različna področja. V znaku sem želel grafično strnjeno prikazati vso to dejavnost in jo tudi poudariti. To ni simbol specifičnega področja, temveč je osnovan na idejo rasti ; koncept rasti je skupen vsem področjem, ki jih zaobjema kmetijstvo, rastline živali in sploh rast kmetijske dejavnosti, so pravi, da ima simbol tudi svoj politični pomen, kajti tudi od politike je odvisen razmah in razcvet kmetijstva. Simbolično opazimo vso to rast, tako značilno za kmetijstvo, v lističih, ki so v osnovi znaka.
Obenem sem moral paziti, da je simbol čist in preprost, istočasno pa originalen in lahek za takojšnje interpretiranje.
S tehnične plati sem moral paziti, da je znak lahek za rectodukcijo na različnih materialih, papir, les, plastika, stiropor in podobno.«
»Kako si občutil problematiko Kmetijskih dnevov v odnosu do simbola.«
»Spoznavam, da ima kmetijstvo tudi pri nas precejšnje možnosti razvoja, le da bi moralo rasti v drugačnih pogojih, kot so pogoji, ki veljajo za preteklost. Danes je tehnologija drugačna, metode dela so drugačne in tudi znanje se je izredno povečalo. Ves ta kompleksni idejni in tehnični svet sem skušal sintetizirati v modemi grafični obliki.
O tem sem napisal tudi raziskavo, ki je pri nas prva te vrste in v kate-
Konzorcij kmetijskih zadrug
©RIMlADiÀ
Trst, Ul. Cicerone 8/b - Tel. 62754
Za krepitev kmetijstva in zadružništva Sodeluje v obmejnem gospodarstvu Posluje po avtonomnem in generalnem računu Uvaža in izvaža kmetijske pridelke, opremo in repromaterial
SEMENARNA	
Zorn	Radovan
Semena — Kmečko orodje — Gnojila — Antiparazitarna sredstva — Cvetlične vaze — Gomolji In rastline na splošno In sadno drevje	
	PROSEK 160
Berlocchi & Venier
Jestvine - prodaja na debelo
Skladišče:	KRMENKA 464 — tel. 820-840
Prodaja:	PREBENEG 13 — tel. 231-782
DOLINA 41
ri se tudi sam kot oblikovalec spopadem s področjem, ki ni tipično zame (ogromno tega imamo npr. v industriji).«
»Rad bi, da mi na kratko opišeš še grafične možnosti, ki si jih izčrpno obdelal v raziskavi.«
»Upošteval sem namreč dejstvo, kakšni uporabi bo simbol namenjen. Ta pa je izjemno široka, glede na Kmetijske dneve, seveda. Uporabljamo ga kot glavo.dopisa, kot razpoznavni element na razstavišču, kot polarizatorja na cestnem transparentu in podobno. Vendar je simbol tudi tako
grajen, da ga lahko bogato uporabljamo tudi kot dekorativni element. Simbol je po svoji naravi vrinjen v zelo širok kontekst, iz katerega je sestavljen ves komunikacijski sistem v najširšem smislu.«
* « *
Danes je na Kmetijskih dnevih poskrbljeno za posebno avtobusno zvezo od parkirišča pri Grandi Motori do Kulturnega centra F. Prešeren, ki bo delovala brezplačno vsakih deset minut od 14. do 22. ure.
ZMAGOVALCI RAZSTAVE GROZDJA
Belo grozdje: za vrsto savignon je zmagal Ignacij Ota iz Doline št. 58, za malvazijo Zori j Pangerc, Dolina 474. Črno grozdje: za refošk je dobil nagrado Stevo Zahar, Boršt 58, in za merlot Zoran Parovel, Mačkolje 81.
Izven konkurence je prejel nagrado Bruno Prašelj, Dolina 351.
SEMENARNA
semena - gnojila orodje za kmetijstvo in vrtnarstvo stroji in proizvodi za enologijo
TRST - Trg Goldoni 9 - Tel. (040) 794022
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU
34147 TRST — Ind. cona — III. Trav. Est — Tel. 817325 Ul. Travnik — DOLINA
Uprava in skladišče — Mehanična delavnica za kmetijske stroje
TRGOVINE:
Trst — Ul. Foscolo 1 — Tel. 794386 Trst — Ul. Flavia 62 — Tel. 812397 Milje — Ul. Tonello 6 — Tel. 272494
Agencija zavarovalne družbe UNIPOL Milje - Trg Curiel 2/A — Tel. 274986
ZADRUŽNA TORKLA — Boljunec (Dolina)
Zaradi pomanjkanja prostorov
Na katinarski šoli »Fran Milčinski« tudi včeraj iz protesta ni bilo pouka
Med sestankom na sedežu SKGZ
Glasbene večere na Opčinah odprl violinist Igor Kuret
Problemi na osnovni šoli »Fran Milčinski« se žal še niso spremenili. Tudi včeraj na šoli ni bilo pouka. Šolsko leto se za katinarske šolarje res ni pričelo na najboljši način. Starši in učno osebje pa so trdno sklenili, da ne bodo poslali otrok k pouku dokler ne bodo rešili problema v zvezi s pomanjkanjem učnih prostorov. Delegacija staršev je v ta namen včeraj obiskala prefekta, ki jim je zagotovil popolno podporo in pomoč s svoje strani ter dodal, da bo že v teku dne sklical sestanek z odbornikom za šolstvo Vattovanijem in s šolskim skrbnikom. Izjavil je tudi, da se mora v teku osmih dni problem rešiti, tako da bo potem pouk lahko normalno stekel. Italijanski o-troci bi se morali namreč preseliti v novo šolo na Melari. Razred, ki bo potem ostal prost, bo lahko zadovoljil potrebe osnovnošolcev katinarske šole. Z istimi problemi se srečuje tudi osnovna šola »Ciril in Metod«, v kateri sta dva razreda italijanske šole. Pouk se je na tej šoli kljub temu normalno pričel, če pa se v osmih dneh zadeva ne bo rešila, bodo starši otrok iz obeh šol skupno ukrepali.
Delegacija staršev šole »Fran Mil-
činski« se je predvčerajšnjim sestala tudi s predstavništvom Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Na srečanju je bilo poudarjeno enotno stališče, da je treba problem šole čim-prej rešiti, tudi če to zahteva začasno prekinitev pouka v ostalih razre-
dih. S tem v zvezi je odbor za šolstvo pri SKGZ izdal izjavo, ki jo objavljamo na prvi strani in v kateri poziva odgovorne oblasti, da poskrbijo za čim hitrejšo rešitev problema, ki bo v primeru zavlačevanja resno ohromil normalen potek pouka
K D -»Tabor « je začelo v petek zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah svojo letošnjo glasbeno sezono, ki predstavlja tokrat že četrto leto za povrstjo važno in pomembno komponento v že tako bogatem delovanju društva.
Na petkovem koncertu je riastopil mladi tržaški violinist Igor Kuret, ki ga je pri klavirju spremljal prof. Andrej Jarc. Igor Kuret je s tem koncertom opravil svoj diplomski nastop, ki je tudi tokrat pomenil nekakšno predpripravo na diplomski izpit. ki ga bo opravil v torek na tržaškem Konservatoriju »Tartini«.
Program, ki si ga je Igor Kuret izbral za ta svoj diplomski koncert, je bil izredno zahteven, saj je obsegal, poleg skladb Tartinija in Mendelssohna, še skladbe Bacha in Pa-ganinija za violino solo. Vsi, ki se na glasbo le količkaj spoznajo, vedo, kako zahtevno'Je igranje violine brez vsakršne spremljave in še tako zahtevnih skladb, kot sta Bach in Pa ganini. No, Igor je pokazal pri izvedbi vseh veliko mero tehničnega znanja, obvladanje instrumenta, ob tem pa še sposobnost svoje interpretacije posameznih skladb, kar je pri vsakem solistu morda tudi najvažnejše. Prof. Jarc je njegovemu izvajanju pravilno in s posluhom sledil, tako da je bil to resnično lep glasbeni večer, ki daje slutiti, da bomo dobili
tržaški Slovenci še enega dobrega solista.
Igor je svoj študij začel na Glasbeni šoli GM v Trstu, kjer so ga med drugim poučevali Janko Sluga, Oskar Kjuder in Slokar, potem je nadaljeval študije v Ljubljani, sedaj pa obiskuje v Kólnu v Nemčiji že priznano šolo violinista pedagoga I-gorja Ozima.
Rekli smo, da je bil to prvi večer v sklopu glasbenih večerov, ki jih namerava opensko društvo v tej sezoni pripraviti. V društvu odgovarja za to dejavnost Nives Košuta, ki nam je med drugim povedala, da bo letos po številu sicer manj glasbenih večerov, da pa bodo le ti bolje pripravljeni, morda tudi s kakšnimi novimi prijemi in zamislimi, da bi privabili čim več občinstva.
»Mi lahko računamo že na določeno število zvestih obiskovalcev, nam je povedala, »želeli pa bi, da bi se število še povečalo in da bi večere še v večji meri obiskovala mladina. Prihodnje leto bo v Evropi posvečeno prav glasbi. Zato bomo skušali temu prilagoditi tudi našo dejavnost in sicer tako, da bomo v naše večere pritegnili tudi italijanske glasbenike in glasbene skupine, kot tudi glasbenike in soliste iz matične domovine, ki se vedno radi odzovejo našim vabilom.«
N. L.
Poziv tovarniškega sveta deželnemu odboru
DEŽELA MORA NUJNO POSEČI V PRID VM
V pripravi tečaj GM za učitelje in vzgojiteljice
Približati svet glasbe našim najmlajšim
Tovarniški svet podjetja VM je naslovil deželnemu odboru in pristojnemu odbomištvu poziv, naj naglo posredujeta v korist tovarne, ki ji pravzaprav grozi postopna likvidacija. Znano je, da se razmere v obratu Stabilimenti Meccanici VM Trieste neprestano slabšajo zaradi sistematičnega krčenja proizvodnje in aktivne zaposlenosti.
Kakor navaja tiskovno sporočilo sindikalne zveze kovinarjev FLM (FIM-CISL, FIOM - CGIL in UILM - UIL), je od skupnega števila 560 delovnih moči že od 1. januarja letos 145 delavcev v dopolnilni blagajni, in to ne delni, ampak popolni, kar pomeni, da niso od tedaj opravili niti ene same delovne ure. Ne samo, jutri, 17. septembra, pojde za dva tedna v dopolnilno blagajno nadaljnjih 15 uslužbencev.
To je tem huje, kot zatrjujejo sindikalisti, ker ta petnajsterica dela v oddelku za montiranje motorja »V« in ker so se ravno te dni lotili izdelovanja novega motorja »serija 80«, ki bi sicer moralo steči že pred dvema mesecema. Če problemom te tovarne prištejemo težave, ki tarejo škedenjsko železarno Terni, Tržaški arzenal - Sv. Marko in Tovarno veli-
kih motorjev GMT pri Boljuncu (da ne omenjamo manjših obratov), potem je jasno, da je industrija v naši pokrajini pred skorajšnjim bankro tom. Kdo to hoče?
• Občinska uprava na Repentabru
razpisuje zakup službe prevoza šo loobveznih otrok v šolskem letu 1984-1985. Razpis je objavljen na oglasnih deskah na županstvih na Repentabru, v Zgoniku, v Dolini in v Nabrežini.
Prav vsakomur verjetno poskoči srce, ko prisluhne ubrano zapeti pesmi, naj bo zborovski, ali bolj priložnostni, denimo v »klapi«. Podobno se zgodi, ko zaigrajo glasbila. Pa vendar: koliko je izmed nas takih, ki glasbenemu ali pevskemu ustvarjanju sedimo zaprtih ust in križem rok, ker smo se (ali so nas) prepričali, da nimamo glasbenega talenta? Proti takemu stališču se je v svetu glasbenih pedagogov in poznavalcev uveljavilo v zadnjem desetletju prepričanje, da ima vsak človek določen glasbeni »poten-
cial«, ki ga lahko ob glasbeni vzgoji ustrezno razvije in tudi okrepi. Kot pri vseh stvareh, velja tudi v tem pri: meru plavilo — čimprej, tembolje.
Tako so razmišljali tudi člani Odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ in vodstvo naše nosilne inštitucije za gasbeno vzgojo - Glasbene matice. Le ta se je do sedaj ukvarjala predvsem z individualnim delom (izjema so seveda pevski zbori in orkestri), po dogovoru z Odborom za doraščajočo mladino pa je vzbrstela nova pobuda; ki ima namen, da približa svet glasbe našim najmlajšim. Gre za te-, čaj glasbe, ki ga misli GM izvesti skozi tekoče šolsko leto in je namenjen v prvi vrsti vzgojiteljicam v o-troških vrtcih, učiteljem in spremljevalcem handikapiranih otrok.
. Izbira prav gotovo ni slučajnostna ali pavšalna, saj je znano, da imajo ti pedagoški delavci bolj malo izpiljeno poznavanje glasbe, predvsem pa metodike poučevanja, ali bolje rečeno, približevanja sveta not in ritma — najmlajšim. Če v osnovnih šolah, predvsem v tistih s celodnevnim poukom, napolnijo vrzel s pomočjo zunanjega strokovnjaka, se pomanjkanje sistematične glasbene vzgoje pozna še naj bolj v vrtincih. Neizpodbitno je tudi dejstvo, da je glasba eden najboij učinkovitih sredstev za razživi te v in navezovanje odnosa s prizadetim otrokom, to pa predvsem zato, ker so note in ritem neverbalnega značaja in otroka sproščajo, če že ne zabavajo.
Za tečaj, vrstil naj bi se vsakih 15 dni, so organizatorji zaenkrat določili le nekaj okvirnih točk, kajti o vseh (xxlrobnostih (umik, dnevi, skupine,
itd.), naj bi se udeleženci domenili pred začetkom, ki je predviden za oktober. Glasbeni izvedenci GM in pedagoški strokovnjaki iz Slovenije naj bi vsekakor nudili osnovno teoretsko znanje, posebno pozornost pa naj bi posveti'i ritmom in Orffovemu in-štrumentariju,
Na koncu naj še dodamo, da je zanimanje za tečaj že zelo veliko, tako da bo pobuda gotovo uspela. Kdor se želi prijaviti, naj se obme na sedež SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744 249.
SPOROČILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Sindikat slovenske šole prireja pripravljalni tečaj za vzgojiteljice, ki se bodo udeležile natečaja za pridobitev habilitacije. Prvi del tečaja bo namenjen pripravi na pismeno nalogo, ki bo 15. oktobra 1984.
Vpisovanje na tečaj bo v torek, 18-septembra, nato v sredo in petek, od 16. do 18. ure na sedežu sindikata v Ulici Filzi 8 (tel. 61193), kjer bodo udeleženke prejele nadaljnja pojasnila.
V Sesljanu odprejo slikarsko razstavo
Na sesljanskem sedežu Avtonomne turistične ustanove za Trst in njegov*, obalo bodo v sredo, 19. septembra, ob 18.30 odprli razstavo »Desideri - želje«. Gre za stvaritve nove generacije slikarjev iz vse Furlanije - Julijske krajine. Dela in avtorje bo predstavil umetnostni kritik Carlo Milic.
Od jutri v Trstu »Prix Italia 1984«
Pod visokim pokroviteljstvom predsednika italijanske republike se bo začel jutri v tržaškem kongresnem centru v prostorih Pomorske postaje »Prix Italia 1984«. Manifestacija je namenjena umetniški produkciji radijskih in televizijskih medijev, ki bodo v Trstu predstavili najboljše, kar zmorejo, če temu lahko tako rečemo.
Na »Prix Italia« bodo sodelovale domala vse evropske države in države iz drugih celin, tako da bo tržaški festival brez dvoma na svetovni ravni in z njim bo Trst po daljšem času spet gostoval ugledno mednarodno prireditev. To pa pomeni tudi priložnost, da se širša javnost seznani s stvarnostjo in problematiko mesta. V tem okviru ni naključje, da bodo jutri takoj po slovesni otvoritvi predstavili mednarodni spored televizij iz območja Alpe-Jadran, spored, ki je nastal ob sodelovanju televizijskih hiš iz tega prostora. V tem okviru bo nekaj pozornosti dodeljene tudi manjšinski problematiki, cziroma vprašanjem življenja ob meji.
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Kulturna dejavnost v Mavhinjah je bila do fašizma zelo razgibana
OPEL SERVIS - Serri Tullio & C. S. n. c.
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom
Mavhinje
V Màvhinjah, màvhenjski, Màv-henci, it. Malchina, 1971: 240 preb., 1981; 219 preb., 2. razreda slov. šole, Sesljan — 2,5 km, Vižovlje — 2 km, občina Nabrežina — 5,(\ km, Trst — 20 km. Nadmorska višina 181 m. V jedru sklenjeno naselje na valoviti planoti tržaškega Krasa, ki jo razčlenjajo suhe doline in vrtače, med katerimi so nižje vzpetine. Dostop je možen po asfaltirani cesti iz Sesljana. V kraju se odcepita cesti proti Cerovi jam. Prečniku in, prek maloobmejnega prehoda skozi Gorjansko, v Komen. Vzpetine: na severu Barganov vrh (189 m), na jugu Škrlavec (206 m).
Kjer je apnenec čist in prepusten, so tla večjidel gola in se v kraške jame odceja deževnica. Drugod je na površju rodovitna kraška rdeča prst. Naokoli se razprostirajo njive, travniki, vinogradi, pašniki in gozd, ki jih označujejo ledinska imena Kovačeve!, Zàvod, Vrànjek, Rožičnik, Poljane, Snožate, Méje, Punkišče, Laze, Koritenšče, Močilo. Domačini so se nekdaj posvečali kmetovanju, zlasti živinoreji in vinogradništvu. Imeli so nad 300 glav živine, zdaj je je desetkrat manj. Obdelovanje zemljišč zelo upada. Ostaja le še
skrb za vinsko trto, ki daje izbrana vina:	pinot, sauvignon, malvazijo,.
kraško črnino, teran in refošk. Gozdne površine so pretežno na severni strani, kraj državne meje. Poraščajo jih največ bori, hrasti, jesenov-ka, gabri in brin. Značilno rastje je zlasti ruj ali rej, čigar jesensko pordelo listje so nekdaj obirali in ga rabili za barvanje in strojilo. Bogat je lov na srnjad in fazane. **
Kra.škii vodovod je iz štivana. Stanovanjske hiše so večinoma enonadstropne. Po vojni so jih obnovili, o-koli vaškega jedra pa so nove dogradili največ priseljenci. Nekatere hiše imajo še kapnico, s katero zalivajo vrtove m napajajo živino. Ka-lov domala ni več. Edino stalno yo-do ima kal Studenec zunaj naselja. V naselju so tri trgovine. Domačini so zaposleni v štivanski papirnici, v ladjedelnicah \ Tržiču, v nabrežin-skih kamnolomih in v Trstu.
Šolo so Mavhinje dobile 1. 1854, sedanje šolsko poslopje pa je iz začetka tega stoletja. Leta 1911 je bila ustanovljena za Devin - Mavhinje podružnica Ciril - Metodove družbe. Cerkev sv. Nikolaja je bila dograjena 1. 1768, zvonik pa 1. 1796. Župnija so Mavhinje postale 1. 1935. Prosvetna dejavnost je bila do fašizma dokaj razgibana. Tu je delova-
la godba na pihala (1879-1924, kasneje je iz nje nastala »Sokolska godba«), Dramska družina. Cerkveni pevski zbor (1879), Bralno društvo »Jubilej« (1898-1901), Telovadno društvo »Sokol« (1910-1924), Bralno tiru štvo »Grmada« (1910-1926). Po zadnji vojni je društveno življenje obstajalo le kratek čas. Zadnja leta prireja le športni klub Devin svoj praznik s športno prireditvijo, zabavo in razstavo domačih vin.
Dne 14. avgusta 1944 so nacifa-šisti vas požgali, 26 ljudi so odpeljali v koncentracijska taborišča, mnogo se jih je moralo tudi izseliti. Mavhinje so tudi dale svoj delež NOB, borcev in aktivistov je bilo skupno 28, od katerih jih je deset padlo, eden pa je umrl v koncentracijskem- taborišču. Na požig vasi o-pozarja spominska plošča, ki je bila postavljena leta 1971.
Ime Mavhinje pomeni majhno na selje. Urbar iz 1. 1494 jih omenja kot Meichensell (Malo selo).
Pogosti priimki so Legiša, Pernarčič, Terčon, Gruden, Petelin, Širca. Od tod doma učitelj Janko Furlan (1888-1967), publicist, zadružni orga nizator ter od 1930-1932 voditelj kmetijske kolonije primorskih beguncev 11 v Bistrici ob Vardarju v Makedoniji.
1000 km.
Originalni nadomestni deli
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah.
BATERIJE OPEL - RADIO — PRITIKLINE OPEL
OKI
e-
Ob sobotah popoldne zaprto.
Izložba: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 Servis: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
Agraria OPICINA
Zahvaljujemo se vsem odjemalcem za zaupanje, ki smo ga bili deležni
v 25 letih delovanja.
AGRARIA OPICINA lastnik G. Zanier OPČINE - Narodna ul. 48
V pričakovanju dvojezične table ob vhodu v vas
Križani zelo cenijo sklep nabrežinske občine
Široko predstavništvo kriške vaške skupnosti (VZPI - AMPI, ŠD Mladina, KD Vesna, ŠD Vesna, KPI in SSk), v katerem sta bila tudi predstavnika zahodnokraškega rajonskega sveta, se je včeraj zjutraj na nabre-žinskem županstvu srečalo z devinsko - nabrežinskim občinskim odborom, ki sta ga ob tej priložnosti zastopala starejši odbornik Brezigar in odbornik za finance Depangher. Na
V četrtek seja deželnega sveta
Deželni svet se bo ponovno sestal v četrtek, 20. t.m.; na dnevnem redu je izvolitev novega odbornika za kmetijstvo, potem ko je bil Alfeo Miz-zau na junijskih volitvah izvoljen v evropski parlament; v tem prehodnem obdobju je odbomištvo vodil sam Predsednik odbora Oomelli. Po odgovorih na vprašanja in interpelacije bo skupščina proučila zakonski osnutek KPI, ki urejuje izkopavanje in sorodne dejavnosti v kamnolomih.
V torek pa se bosta sestali komisiji za kmetijstvo (govor bo o čebelarstvu) in za higieno, zdravstvo, socialno skrbstvo in izseljeniška vpra sanja. V torek se bodo sestali tudi načelniki svetovalskih skupin, da bi proučili nadaljnji program dela deželne skupščine.
Bolniška oskrba v osemdesetih letih
Tržaška sekcija vsedržavnega združenja bolniškega in drugega zdravniškega osebja priredi v sodelovanju s svetoivanskim Zdravstvenim krožkom jutri ob 17.30 v konferenčni dvo-rani glavne bolnišnice (Ul. Stupurich 1) predavanje z razpravo na temo: Bolniška oskrba v ’80 letih. Uvodno Poročilo bo prebrala Licia Giuliana Sema,
srečanju, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, so Križani izrekli priznanje devinsko - nabrežinski upravi, ki je prejšnji teden dala odstraniti enojezično cestno tablo pred Križem, ki jo je malo prej postavila tržaška občina. Slednja uprava je namreč »spregledala«, da se tabla nahaja na ozemlju devinsko - nabrežinske občine, ki je poleg pokrajine edina pristojna za postavitev cestnih
znakov na svojem ozemlju. Predstavniki kriških organizacij so podčrtali, da ne gre v tem primeru samo za vprašanje cestne table, ampak za načelno vprašanje medsebojnega spoštovanja in priznanja temeljnih pravic slovenske narodnostne skupnosti, ki živi na tem področju. Tržaška občinska uprava, so še poudarili Križani, je s postavitvijo enojezičnih tabel globoko užalila čustva vseh vaščanov, ki so v marsičem zapostavljeni tudi na upravnem in urbanističnem področju.
Brezigar in Depangher sta kriški delegaciji podrobno obrazložila, kako in zakaj je prišlo do odstranitve enojezične table ter tudi povedala, da je občinski odbor že naročil dvojezično tablo »S. Croce - Križ«, ki jo bodo postavili v najkrajšem času, morda že prihodnji teden. Ob robu včerajšnjega sestanka pa je treba še povedati, da tržaški župan Richet-ti ni še odgovoril na Brezigarjevo pismo v zvezi s problemom nameščanja samo enojezičnih cestnih tabel, medtem ko gre tudi podčrtati, da s tržaškega županstva ni prišlo vse do danes še nobenega uradnega sporočila ali izjave glede tega vprašanja, kljub temu da ima Richetti na svoji mizi že kar precej protestnih pisem in resolucij. Doslej so se tržaški upravitelji omejili le na osebne izjave, čeprav je skoraj gotovo, da
je o tem že tekla beseda v občinskem odboru.
RESOLUCIJA SKUPINE KPI
V	VZHODNOKRAŠKEM RAJONU
V	zvezi z afero namestitve enojezičnih tabel, ki je tako razburila slovensko javnost, je komunistična skupina v rajonskem svetu za vzhod ni Kras vložila resolucijo, o kateri bo rajonski svet razpravljal na prvi seji. V resoluciji je rečeno, da pred sta vij a namestitev enojezičnih tabel grobo kršitev najosnovnejših pravic prebivalstva slovenske narodnosti, ki jih jamči sama italijanska demokratična ustava in ki jih slovenska narodnostna skupnost v Italiji že leta terja na omikan in miroljuben način.
Mladi o problemu dvojezičnih tabel
O problemu dvojezičnih tabel na celotnem narodno mešanem o-zcmlju se govori z večjo ali manjšo pozornostjo že približno dve leti, in sicer odkar so neznanci začeli dodajati italijanskim nazivom vasi v tržaški o-kolici originalna slovenska imena. Vsa prizadevanja nam naklonjenih političnih sil za namestitev dvojezičnih krajevnih napisov so ostala brezplodna. Še več: s postavitvijo novih, samo enojezičnih obcestnih tabel je Tržaška občina jasno pokazala, da je popolnoma neobčutljiva do zahtev prebivalstva. Zato naj se občinski upravitelji nikar ne zgražajo nad »mazanjem« tabel, ker je več kot očitno, da so ljudje naveličani odlašanja in neizpolnjenih obljub.
Kot mladi mislimo, da je dovolj nerganja in tihega zgražanja nad vztrajnim vsakodnevnim kršenjem naših najosnovnejših pravic. Čas je, da se enotno in odločno angažiramo za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov.
Mladinski odbor SKGZ
V resoluciji je nadalje rečeno, da predstavlja ukrep sedanje občinske uprave, ki ji predseduje Richetti, občuten korak nazaj v primerjavi z ukrepi nekdanje Spaccdnijeve uprave, ki je vsaj v minimalni meri upoštevala obstoj slovenskega prebivalstva in njegove pravice in namestila nekatere dvojezične table.
»Dvojezični napisi v krajih, kjer živi pretežno slovensko prebivalstvo, je nadalje rečeno v resoluciji, niso le temeljna človečanska pravica, temveč tudi kulturna potreba, ker je vsakodnevni stik z jezikom jamstvo za obstoj in razvoj etničnih in jezikovnih značilnosti vsake narodnostne skupnosti«.
Kmalu boljši pogoji za industrijsko kooperacijo med FJK in Jugoslavijo
Jugoslovanska vlada pripravlja nov zakon na področju valutne politike in tujih naložb, ki bo'znatno olaj-čal pa tudi pospešil postopke za sklepanje pogodb o tehnično - industrijskem sodelovanju, o dobavah polizdelkov ali sestavnih delov za industrijo (poddobave), joint - ventures itd. med domačimi in inozemskimi podjetji. Zanimanje za tovrstno kooperacijo je v Jugoslaviji veliko in to je še enkrat prišlo do izraza ob »dnevu dežele Furlanije - Julijske krajine« na Mednarodnem jesenskem velesejmu v Beogradu, ko se je delegacija tržaške Trgovinske zbornice in A-gencije za poddobave, ki deluje v deželnem merilu, sešla z zastopstvom hrvaške Gospodarske zbornice. Predstavništvoma sta načelovala predsednik tržaške zbornice in omenjene a-gencije Tombesi ter predsednik hrvaške zbornice Milovič.
Tombesi je sogovornikom temeljito orisal vlogo Agencije za poddobave, ki deluje v prvi vrsti v korist malih in srednjih industrijskih podjetij ; slednja bi brez njene pomoči sila težko stopala v stik z italijanskimi in tujimi industrijskimi veledružtumi. Na sestanku, ki mu je potem sledilo še strogo operativno srečanje z zastopniki številnih jugoslovanskih delovnih uvoznih in uvoznih organizacij,
so bili tudi predstavniki zbornic z Reke, iz Kopra in iz Osijeka, pa še načelnik zagrebškega urada italijanskega zunanje - trgovinskega zavoda ICE Volter.
Sestanek je bil stvaren in domenjeno je bilo, da se strani čez kakšen mesec srečata v Trstu.
Praznik »Dela« in »Unità« na Pončani in pri Korošcih
Danes se bo zaključil festival glasil KPI »Dela« in »Unità« na Pončani. Dopoldne ob 10. uri bo nastopil pevski zbor »Tina Modotti«, proti večeru pa bo igrala pihalna godba iz Ricmanj. Slavnostni govornik bo poslanec Antonio Montessoro, z njegovim posegom pa bodo sklenili tudi zbiranje podpisov za referendum, ki naj odpravi vladni odlok o omejitvi draginjske doklade. Zvečer bo velika nagradna tombola, nakar bo za ples igral ansambel Pomlad, predstavili pa se bodo tudi mladinci skupine »Black and white«. Danes popoldne ob 16. uri se bo v Ljudskem domu pri Korošcih pričel vsakoletni Ljudski praznik.
Med včerajšnjim sestankom v Nabrežini
pismo uredništvu
PROBLEMI POMOŽNEGA ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V KZE
Spoštovano uredništvo!
Radi bi seznanili javnost o dogodku, ki grozi z brezposelnostjo pribli-z|k> 150 osebam. Bili smo sprejeti v službo na osnovi regularnega javnega oglasa za socio - sanitarno pomož-n° osebje za dobo šestih mesecev, ki Su je razpisala KZE (na osnovi siste-6 mesečnega delovnega obdobja, "j.ga ni mogoče podaljšati, a je bilo *ljub temu vsakih šest mesecev podaljšano, obstajajo osebe, ki so že let v službi). Ko smo izpolnjevali obrazce za sprejem v službo, so uas v uradu za osebje pri KZE sezna-n“i. da gre za normalen sprejem v ?'užbo in da je prvih 6 mesecev preskusno obdobje. Sedaj pa z začude-nJ«m in grenkobo (mnogi od nas ni-?° bili brezposelni in so zapustili prej-^uja delovna mesta) odkrijemo — e-dinstveni primer v zgodovini bolnišnd-Pe —, da rias hočejo odpustiti z de-.- da bi nato na naša mesta sprejmi v službo tisto osebje, ki se je udeležilo natečaja za novo katinarsko j*dnišnico, ki je bil razpisan leta
Med nami so taki, ki delajo že 6, 15 in 17 mesecev na prostih ‘dustih, ki so predvidena v organiku; uekateri so se udeležili tečajev za ^Pecializacijo; vsi tisti, na kate-6 smo se obrnili, da bi prejeli poja-.nua, nočejo slišati naših razlogov u se skrivajo za najrazličnejšimi Pretvezami, da nam ne bi ohranili Usih delovnih mest; s tem večajo našo zaskrbljenost in obup; to dela-
jo kljub temu, da je bil medtem izdan Odlok predsednika republike št. 465 z dne 13. 8. 84 o ureditvi začasnega osebja Krajevnih zdravstvenih enot. Zavedamo se, da je potreba po delu velika; jasno je, da nimamo nič proti tistim, ki čakajo na delovno mesto v bolnišnici, toda ni prav, da moramo mi plačati in to na tak sramoten način. Obračamo se na odgovorne, da bi sodelovali pri iskanju primernih rešitev našemu dramatičnemu problemu.
Sledi 38 podpisov
KZ prireja srečanji z vinogradniki
V nastopajočem tednu bo Kmečka zveza priredila dve srečanji z vinogradniki, na katerih bo seveda govor o letošnji trgatvi in o kletarstvu nasploh.
Prvo bo v sredo, 19., v Cvetličarskem centru na Proseku; na njem bo s svojimi nasveti na razpolago strokovnjak inž. Miran Vodopivec; srečanje se bo začelo ob 19.30.
Dva dni pozneje, v petek, 21., bo podobno srečanje v mah dvorani gledališča Prešeren v Bol juncu; krajevnim vinogradnikom bodo na razpolago dr. Vitjan Sancin in strokovnjaki Agrarie iz Kopra.
• Razstava o Leonardovih izumih na Pomorski postaji bo odprta do 7. oktobra. Občinstvo si jo lahko ogleda med 9.30 in 13. uro in med 16.30 in 20. uro, ob nedeljah pa med 10. in 13. uro.
Trgovci in gostinci lahko za določen čas ostanejo brez tedenskega počitka
Tržaška občina je na prošnjo gostincev in po posvetu s sindikati^ odredila, da bodo v dneh 2., 3. in 4. novembra gostišča lahko odprta, čeprav bi zaradi zakonske obveznosti o tedenskem počitku ne smela obratovati. Isto velja za čas od 3. in 10. decembra, ko bo v mestu Miklavžev semenj, pa tudi že za obdobje od jutrišnjega dne, 17. septembra, do konca meseca spričo prireditve »Premio Italia 1984«, ter za dneve od 27. do 31. decem bra. Izrecno gre pripomniti, da bodo od 17. do 24. septembra lahko redno poslovale brez tedenskega počitka tudi vse trgovine z živilskimi vred.
Ministrsko opozorilo gledališčnikom
Ministrstvo za delo in sociaino skrbstvo javlja, da je v nepreklicnem roku od 1. oktobra letos do 31. marca 1985 treba ažurirati sezname, ki jih predvideva državni zakon. Gre za sezname gledališčnikov in vseh drugih (umetnikov in tehnikov), ki so zaposleni na področju javnih predstav.
Zainteresirani se morajo osebno javiti v pristojnem uradu v Ul. F. Se vero 46/1, soba št. 2, sicer z veljavnim osebnim dokumentom. Izreči se bodo morali, če nameravajo ostali še naprej vpisani v ustreznem seznamu (izjavo bodo sestavili na zadevnem obrazcu), ali pa ne. Kdor se ne bi javil _ v omenjenem roku, ta bo avtomatično izbrisan s seznama.
Važno obvestilo tržaške občine
Tržaška občina opozarja vse, ki so dolžni plačevati pristojbine za zasedbo in uporabo javnega prostora in za odnos trdnih mestnih odpadkov iz notranjosti poslopij, da morajo najpozneje do 20. septembra javiti pristoj nemu uradu vsako morebitno spremembo, ki zadeva omenjene davščine, to je, da so se npr. šele začeli posluževati javnega prostora ah smetarske službe.
Glede takse na pse pa velja, da je žival treba prijaviti najkasneje pet dni po njenem nakupu ali osvojitvi. Omenjene prijave gre izvršiti na občinskem oddelku št. IV (davki in takse), Trg Granatieri 2, III. nadstropje. Kdor te obveznosti ne bo spoštoval, bo podvržen kazni, ki jo predvideva zakon.
Pridržana prognoza za finančnega stražnika
Na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice se bori s smrtjo 22-letni finančni stražnik Paolo Cast-ione, ki službuje v kasarni v Bazovici (Ulica Gruden 17). Mladenič je prejšnjo noč v bližini Tržiča s svojim avtom zavozil s cestišča in silovito treščil v obcestni drog. Cascione je utrpel med drugim hud udarec v glavo in zdravniki so si zanj pridržali prognozo.
Vpisovanje v tečaj slovenskega jezika
Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture v Trstu obvešča, da je v teku vpisovanje v letošnji tečaj slovenskega jezika in kulture. Učne ure se vrste dvakrat mesečno, v popoldanskih in večernih urah, tečaj pa vodijo slovenski učitelji. Vpisovanje v tajništvu ustanove, Ul. Valdirivo 30, vsak delavnik od 17. do 20. ure, razen ob sobotah.
Končali so se Zdravniški dnevi
Z okroglo mizo »Zdravniška terapija želodčnih bolezni«, ki jo je vodil prof. Saverio Feruglio, so se zaključili letošnji XXXVIH. Zdravniški dnevi. Tudi letošnja prireditev, katere so se udeležili in pri njej sodelovali vidni strokovnjaki iz Italije in drugih držav, je požela lep uspeh in pripomogla k izmenjavi izkušenj in informacij o zdravljenju želodčnih bolezni.
Preminila je
Antonija Pečar vd. Carli
Pogreb bo jutri, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah.
Žalostno vest sporoča družina Tavčer
Trst, 16. septembra 1984 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Justine Kodram vd. Stubelj
se ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, pevskemu zboru Rdeča zvezda, g. župniku Makucu in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Poseb; id zahvala naj gre tistim, ki so jo med njeno dolgo boleznijo obiskovali in ji krajšali čas.
ŽALUJOČI SVOJCI
Salež, Trst, 16. septembra 1984
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Stanka Pertota
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili k večnemu počitku.
Posebna zahvala osebnemu zdravniku dr. Sardagnu.
ŽALUJOČI SVOJCI
Nabrežina, 16. septembra 1984
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Marjota Miliča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so •a katerikoli način z nami sočustvovali in počastili njegov spomin.
Posebna zahvala gospodarskemu društvu in sekciji KPI Prosek -Kontovel.
Bratje in sestri.
Prosek, 16. septembra 1984
ZAHVALA
Ob težki in prerani izgubi mojega preljubljenoga
Albina Filipčiča
se toplo zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena
Trst, Maribor, 16. septembra 1984
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 21. t.m., ob 19.30: Otvoritveni koncert sezone - Simf. orkester slov. filharmonije.
Sejna dvorana I.
VIDEOKLUB Cankarjevega doma vabi svoje člane v Cankarjev dom 18. in 25. septembra ob 19. uri.
Okrogla dvorana
Danes, 16. septembra, ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
Srednja dvorana
Beograjski Festival BITEF 84.
V	sredo, 19. t.m., ob 19. uri: »Moč gledališke norosti« - Avantgardna skupina iz Antwerpna - Belgija.
organizira
danes, 16. septembra
PRAZNIK
ŠPORTA
na dvorišču Ljudskega doma v TREBČAH.
Za zabavo bo od 20.30 dalje igral ansambel ARIES.
gledališča		ŠD PRIMOREC		razna obvestila		mali oglasi
koncerti
V	okviru cikla »Glasbeni september« bo jutri, 17. t.m., ob 20.30 koncert v Katedrali sv. Justa. Nastopil bo organist RENE SAORGIN.
V	torek, 18. t.m., pa bo v evangeli-stični luteranski cerkvi ob 20.30 koncert violinista, ki je dobil pohvalo na natečaju R. LIPIZER.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Župnija v Ricmanjih prireja danes, 16. septembra, ob 16. uri v cerkvi v Ricmanjih KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA s sodelovanjem organista HUBERTA BERGANTA. Na sporedu skladbe J. Gallusa in drugih baročnih skladateljev, skladbe iz bizantinske liturgije in črnske duhovne pesmi.
Združenje borcev NOV in krajevna skupnost Dornberk v sodelovanju z odborom skupnosti borcev 19. SNOUB S. Kosovel vabita vse borce in aktiviste NOV, mladino in ostale občane na udeležbo svečanega odkritja spominskega obeležja, ki bo danes, 16. t.m., ob 11. uri v Dornberku ob 40. obletnici, ko ja 19. SNOUB S. Kosovel likvidirala sovražnikovo postojanko v tej vasi. Ob tej priliki bo tudi ustrezen kulturni program in poskrbljeno za dobro razpoloženje.
kino
Ariston 17.00 — 22.00 »Love Streams -Scia d'amore«. Režija John Cassave-tes, igrata Gena Rowlands in John Cassavctes
Fenice 18.00 — 22.15 »All’inseguimento della pietra verde«. M. Douglas, K. Turner.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Sesso caldo a Ibizza«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Non violentate Jennifer«. Grozljivka.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Uomini veri«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Emanuelle - IV.«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 — 22.00 »Cocktail per un cadavere«. Alfred Hitchcock.
Capitol 16.00 — 22.00 »Footloose«. Glas-
, beni film.
Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »La donna che visse due volte«. Režija Alfred Hitchcock, igra Kim Novak.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Miriam si sveglia a mezzanotte«. Catherine Deneu-ve,. David Bowie. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »Weekend di una pomo moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 14.30 — 22.00 »Mary Poppins«.
KD Union - KD Škamperle s sodelovanjem Skupnosti vrtnarjev in vinogradnikov prirejata danes, 16. septembra, PRAZNIK MANDRIJERJEV. Ob 17. uri bo nastopila folklorna skupina iz Mengša, v večernih urah pa bodo igrali Veseli godci iz Boljunca.
KD Slovan - Padriče vabi vse pevke in pevce na PEVSKO VAJO za sezono 1984-85, ki bo v torek, 18. t.m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Zaželeni novi pevci in pevke!
PD Slovenec Boršt - Zabrcžcc obvešča vse pevce, da bo prva vaja v četrtek, 20. t.m., ob 20.30 in vabi obenem vse, ki jih petje veseli, da se v čim večjem številu pridružijo in omogočijo tako zboru, kateremu maloštevilčnost zavira delovanje, da se z novimi silami okrepi in da ne zamre dolga zborovska tradicija v vasi.
KD Lipa sklicuje redno sejo jutri, 17. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Vabljeni vsi odbbrniki.
Pevski zbor Primorec iz Trebč bo imel prvo vajo v sredo, 19. t.m., ob 20.15 v Ljudske* domu v Trebčah.
SKD Slavec Ricmanje - Log priredi 21., 22. in 23. t.m. VRTNO VESELICO s kulturnim programom na prostem prireditvenem prostoru Zrebčevo v Ricmanjih.
SKD Tabor - KRUT. V oktobru bomo spet začeli tečaj rekreacijske telovadbe. Zato vabimo stare in nove udeležence na sestanek v sredo, 19. septembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu.
SKD Tabor vabi na sestanek v torek, 18. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu predstavnike koordinacijskega od bora vaških organizacij glede vprašanja pokopališča.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja v nedeljo, 30. t.m., izlet na Gorenjsko z ogledom raznih spomenikov in muzejev. Cena izleta vključno s kosilom 23.000 lir. Odhod s Trga Oberdan ob 7. uri. Vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30 (2. nad.) vsak torek od 17. do 19. ure, tel. 732-858.
SKD Vigred iz šempolaja priredi v nedeljo, 23. t.m., avtobusni izlet po Sloveniji. Ogledali si bomo Otočec, Kostanjevico, Kumrovec in Celje. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 200-377.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Kostanjevico v torek, 18. t.m., ob 7. uri izpred sodne palače. Priporočamo točnost!
čestitke
	A	
A,	SLOVENSKO /V l	PLANINSKO /SPOT] DRUŠTVO JeHsa trst		Ob rojstvu novorojenčka IZTOKA iz srca čestitam nonotu Antonu in noni Mariji ter Zdenku, Maji in nečaku Goranu. Teta Uča
prirejo v nedeljo, 23. septembra,		
avtobusni izlet v Dolino ZÀJZERE s sprehodnim vzponom do koče Pellarim ter za trenirane planince še na vrh NABOISA.		Maji, Zdenku in Goranu se je pridružil IZTOK
Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vljučno srede, 19. septembra.		Veliko sreče mu želijo Eva, Lara in Vasco.
Danes praznujeta na Opčinah zlato poroko
MILA in MILKO SOSIČ
Ob tej priliki jima želijo še mnogo zdravja, sreče in skup nega razumevanja sestra Rafae la, družina Štok in vsi prijatelji iz Trebč.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 16. septembra LJUDMILA
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.15 —Dolžina dneva 12.30 — Luna vzide ob 22.01 in zatone ob 12.48.
Jutri PONEDELJEK, 17. septembra FRANČIŠKA
Vreme včeraj: temperatura zraka 22,4 stopinje, zračni tlak 1008,9 mb pada, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Walter Andreoni, Elisa Vitri, Francesca Giorgi, Lucia Baglio, Davide Fiorentino, Giulio Trapani, Clarissa Cecchini.
UMRLI SO: 51-letna Liliana Coretti, 78-letna Maria Crevatin, 73-letni Giuseppe Debelli, 64-letni Romano Bubbi-ni, 62-letni Ettore Trevisan.
ramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, Zavije.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, Zavije.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dell’Istria 35, Mi-
LOTERIJ A
BARI	23	8	50	38	76
CAGLIARI	27	55	35	46	74
FIRENCE	40	12	56	75	89
GENOVA	43	36	32	74	53
MILAN	6	75	26	74	2
NEAPELJ	76	6	89	52	57
PALERMO	18	4	45	72	56
RIM	23	84	1	38	36
TURIN	65	90	70	43	10
BENETKE	10	80	23	88	73
GOSTILNA
Rocciatore"
pri RUDIJU
specialiteta: cmoki in srnjakov golaž in domači jabolčni zavitek Vižovlje 1 - Telefon: 299258
ENALOTTO
I	1 X	X 1 2	112
KVOTE:
12	—	27.247.000
II	—	1.034.700
10	—	83.500
1 1 2
Gostilna	MILIČ
Briščiki	Tel. 040/227330
	Domača kuhinja s prenočiščem
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tifi
foto-kino kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Roeeettl) TRST	Telefon 77-2B-N
DELAVKA tvrdke Fiat proda Pando 30 super, staro 6 mesecev. Telefonirati ob uri kosila na št. 0481/78100.
IŠČEMO knjigovodjo ali administrativnega uradnika z izkušnjo v knjigovodstvu ali upravljanju skladišča sanitarnih artiklov. Zaželeno je znanje slovenščine. Pismene ponudbe na O-glasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod ši-
fp/v AC|/|nničpfy/
NUDIM STROKOVNO POMOČ bolniku ali starejšim osebam na področju Milje - Trst. Tel. 003866/51173.
ZDOMCU prodam polovico hišs, vrt in garažo v Trstu. Ponudbe na Oglasni
Danes praznujeta na Opčinah zlato poroko MILA in MILKO SOSIČ. Še mnogo srečnih in zdravih skupnih let jima želijo Martina, Maja, Saško in Niko.
V petek je praznovala rojstni dan naša draga mama, nona in pranona ŠTEFANIJA. Vse najboljše ji želijo mož Viktor, sin Bogdan in hči Dorina z družinama.
Danes praznujeta v Boljuncu 45 let poroke ZOFKA in DANILO SANCIN. Vse najboljše jima želijo sinova Edvin in Dušan, nevesti Marija in Gracijela, posebno pa vnuki Marina, Renato, Suzana, Martina in Federika, ki ju ima-jò radi.
Včeraj sta se poročila SERGIO GRE-GORI z Opčin in LAURA PICALI. Vse najlepše jima želijo teta, stric, bratranec Alessandro z ženo Lauro, mali Darjo in nona Terezka.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PRAZNIK SOLATE
ZAHVALA
Prosvetno društvo »KOLONKO-VEC« — Žen jan 46 se zahvaljuje vsem, ki so se v prav lepem številu udeležili tradicionalnega »PRAZNIKA SOLATE« 8. in 9. septembra. Posebna zahvali vsem podjetjem in ustanovam, ki so pripomogle k uspehu tega praznika : Tržaška pokrajina, Tržaška občina, Trgovinska zbornica, Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Kmečka zveza, Kmečka zadruga, Assicurazioni Generali (Rubatto Pier Maria), Terpin Import Export, Semenarna Mari naz, Pohištvo Koršič, železnina Sluga Diario, Trgovina sadja in zelenjave Žerjal, agraria Furlan, agraria Štoko vaz, konzorcij Grmada, Hotel Ma: io. Hvala tudi podjetju Agraria Koper ra zanimanje.
PD KOLONKOVEC Predsednik Josip Stančič
ZAHVALA
Te dni se izteka moj obisk v rojstnem kraju. Pred vrnitvijo v daljno Avstralijo bi se rad iskreno zahvalil vsem prijateljem in organizatorjem večera ob obletnici ustanovitve tambunaške-ga ansambla KD »F. Prešeren« v Boljuncu za topel sprejem, prejeto priznanje in veselo družbo.
Ohranil vas bom vse v lepem in hvaležnem spominu.
Zdravo Petaros
oddelek Primorskega dnevnika. Ulica Montecchi 16 - 34137 Trst, pod šifro »Via dell’Eremo 104«.
NOVE PLETENKE in POSODE ZA VINO vseh tipov prodam. Telefonirati na št. 794-490, urnik urada.
POSLOVNI PROSTOR, 170 kv .m, 1 nadstropje, z dvigalom, v centru, pri meren za katerokoli dejavnost pro dam po ugodni ceni. Ponudbe na O glasni oddelek Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod ši fro »Poslovni lokal«.
V NAJEM DAJEM zložljivo ogrodje (castelletto) iz aluminija praktično za razna dela, prenosljivo v avtu. Višina do 4 x 1 x 2,30 m. Tel. 910-148.
UGODNO PRODAM Alfa Sud, letnik ’78. Tel. na št. 910-148.
IŠČEM staro hišo na Krasu z zemljiščem in s hlevom. Tel. 040/829327 ali 763119.
ZARADI BOLEZNI prodam vpeljano zc: lenjavno trgovino s konzerviranimi jestvinami in vinom, 50 kv.m, za 25 milijonov lir. Tel. 43137.
OSMICO ima Rudi Košuta iz Križa 44. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Stanko Štrajn v Dolini št. 258.
PRODAM sod 15 hektolitrov skoraj nov. Telefon 0481/33553.
KUPIM majhno hišo z vrtom, po možnosti na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 412-031.
PRODAM Talbot Horizon, 49.000 km, radio, priključek in napeljava za plin. Tel. 040/213-837 zvečer.
PRODAM otroško posteljico in voziček. Tel. 040/730-495.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
E.Fermi
Aranžerji
Programaterji
Finančni izvedenci
Uradniško
knjigovodstvo
Stenografija
in strojepisje
Tajništvo
Slikarstvo
TRST - UL CORONEO 1
TEL 732042	732423
«S BENEDICT
c@Š53IŠ3
m
benedici video programme
INTENZIVNI TEČAJ RUŠČINE
Navječ 8 slušateljev v skupini Nekaj drugačnega v tvojem mestu.
TRST — TRG PONTEROSSO 2 Telefon 040/ 69337
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIšKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
V
Sporočamo, da sta v smislu pravilnikov spodaj navedenih posojil, vrednost kupona in povišek kapitala v izplačilu sledeča:
POSOJILO	Izplačljiv kupon 1.4.1985	POVIŠEK KAPITALA	
		6-mesečna razlika 1.4.1984 30.9.1984	Skupna vrednost dne 1.10.1984
1977-1984 ovrednoteno II. emisija (KELVIN)	—	+ 2,361%	+ 47,636%
		6mesečna razlika 1.10.1984 31.3.1985	Skupna vrednost dne 1.4.1985
1982-1989 ovrednoteno IV. emisija (GILBERT)	8%	-0,733%	+ 2,136%
1983-1990 ovrednoteno II. emisija (ARTOM)	7,25%	+ 0,267%	+ 4,437%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem vestniku.
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 16. septembra
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
9.55	Secret Vally - TV film
10.20	Nils Holgersson - risanka
11.00	Maša
11.55	Praznični dan
12.15	Zelena linija - kmetijska oddaja
13.00	TG 1’una - nedeljski variete
13.30	Dnevnik 1
14.00	Poletna TV - 1. del
15.00	- 17.00 športno popoldne
17.00	Poletna TV - 2. del
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo
18.20	90. minuta - športne vesti
18.40	Poletna TV - 3. del Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Melodrama
TV nadaljevanka
21.30	Dnevnik 1
21.40	športna nedelja
22.40	Po cestah Kalifornije - TV film
23.35	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Glasba našega stoletja
10.45	Maščevanje - TV film
11.30	Due rulli di comicità - komični filmi
11.50	Charlie Chan a Honolulu - film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Hotel Paradiso - film Nastopa: Gina Lollobrigida
15.10	Due e simpatia - nadaljevanka dneva
Sherlock Holmes v New Yorku
16.50	Športne vesti
17.00	I Professionals - TV film
17.50	športne vesti
18.00	Edit Piai - TV priredba
18.40	Športne vesti
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Nedelja sprint
20.30	Za ljubezen ali za čast - TV film
22.05	Dnevnik 2 - Nocoj
22.15	Poje Mike Olfield - koncert
23.05	Disco ver:	svet znanosti -
1. del
24.00	Dnevnik 2 Zadnje vesti
Tretji kanal
12.30	La sei giorni di Vibo
13.00	Live Koncert Enrica Ruggerija
13.40	Glasbena oddaja
14.45	Folklora v Italiji
15.15	Neposredni športni prenosi
17.30	Palio di Asti
19.20	Deželne športne vesti
19.40	Glasbena oddaja
20.40	športne vesti
21.30	Perchè si - Perchè no - 2. del
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo
23.15	Koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.15	Teletekst
9.30	Poročila
9.35	živžav - otroška matineja
10.20	Jack Kolbom - Mladinska na daljevanka
10.45	Prevzetnost in pristranost - TV nadaljevanka
11.40 625 - oddaja za stik z gledalci
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
15.45	Domači ansambli: Orglarji
16.15	Mostovi
16.45	Poročila
16.50 Vrnitev k Sredozemlju -zabavno - glasbena oddaja
17.20	Športna poročila
17.35	Potujoči kino - film
19.10 Risanka
19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik 1
20.00	Balkan ekspress - TV nadaljevanka
21.00	Pajčevina na strehi sveta dokumentarna oddaja
21.30	športni pregled
22.00	Poročila
Zagreb
9.20	Poročila
9.25	Glasbeni tobogan otroška matineja
10.55	Vukov sabor - prenos
12.15	Kmetijska oddaja
13.15	Jugoslavija dober dan
14.15	Narodna glasba iz Cipra
14.15	Jack Holbom - TV nadaljevanka
15.35	Nedeljsko popoldne
17.30	Dolga pot do sna - film
18.55	Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
19.30	TV dnevnik
20.00	Balban ekspress - TV nadaljevanka
21.00	Potovanja
21.30	Športni pregled
22.00	TV dnevnik
Koper
17.00	Glasbena oddaja
19.00	Risanke
19.30	Dolgo iskanje - dokumentarec
20.20	Luksuzna ladja - film
21.55	Boks
22 55 Večer s slovenskimi čarovniki 00.25 Zeit im Bild - Čas v sliki poročila v nemščini
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Alice - TV film
Mary Tyler Moore - TV film Enos - TV film 10.45 šport 12-45 šport
13.00	Super classifica show -glasbena oddaja
14.00	Kojak - TV film
15.00	Vento di tempesta - film
17.00	Quei temerari sulle loro pazze, scatenate, scalcinate carriole -film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta TV film 20.25 Dee - TV nadaljevanka 2225 Love Boat - TV film 23-25 Attenti alle vedove - film
ITALIA 1
9-30 I superamici - risanka 9.15 Lady Gomma - risanka
9.45	Giatrus - risanka
10.10	I predatori dell’Idolo d'oro -„ TV film
11-	00 Fantasilandia - TV film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12-	15 Scooby Doo - risanka
13.10	Prontovideo - glasbena oddaja
13.30	I giorni del padrino - TV nada-1 jevanka
15.10	C’è un uomo nel letto di mam-. ma - film
jo.50 Accadde al penitenziario film i®-50 Giorno dopo giorno - TV film ~0.24 Colpo su colpo - film 32-20 Charlie’s angels - TV film 23-20 L’inchiesta dell’ispettore Mor-, gan - film
*9-10 Mai dire si - TV film
RETEQUATTRO
9.30	II magnifico dottor Dolittle -risanka
. L'uccellino azzurro - risanka *0.15 I commancheros - film
2.00	Angeli volanti - TV film }9.00 Šport
4.00	Deejay Television - glasbena
6.30	Una ragazza molto brutta -film
Ponedeljek, 17. septembra ITALIJANSKA TELE VTZIJA
Prvi kanal
10.00	11.45 Televideo
12.05	Poletni maraton - balet
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Arltmo ed Eva - film
15.30	Šola in vzgoja
10.00	Risanka
16.30	Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II mare e i suoi misteri - 1. del
18.00	L’amico Gipsy - TV film
18.35	11 barone e il servitore - nadalj.
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	La più bella serata della mia vita - film
22.10	Dnevnik 1
22.20	Srečanje s kinematografijo - filmi, ki jih bomo videli v prihodnje
23.20	Dnevnik 1 in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
12.00	Risanka
12.10	Codice rosso fuoco - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Vivendo il passato - TV film
15.00	Paura a mezzanotte TV film
15.30	Risanka
16.25	Ša'a in vzgoja
16.55	Due e simpatia - nadaljevanka dneva
La froccia nera - TV nadalj.
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	La pietra di Marco Polo - TV film
18.00	Risanka
18.30	Športna poročila
18 40 I Professionals - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Posebna oddaja dnevnika 2 o kompjuterjih
Colombo - TV film
22.35	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.45	C’era una volta un musicista nadaljevanka
23.10	Protestantizem
23.35	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.40	šola in vzgoja
Tretji kanal
16.00	Italijansko nogometno prvenstvo
18.30	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni šport 20 05 Šola in vzgoja
20.30	Indagine sui sentimenti - TV film
21.40	Šola in vzgoja - monografije
21.30	Dnevnik 3
22.10	Ponedeljkov proces
23.15	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljano
8.50 in 10.35 TV v šoli
17.05	23.15 Teletekst RTV Ljubljana
17.25	Smogovci - otroška serija
18.25	Podravski obzornik
18.40	Pet minut za rekreacijo
18.45	Zdravo mladi
19.26	Zrno do zrna
t. on Dnevnik 1
20.00	P. Mackie: Bogomolka - drama
22.00	Spoznanoneznano - oddaja o znanosti
23.00	Dnevnik II.
Zagreb
10.40	Rast, za učitelje - ustno izročilo
17.45	Zgodbe bosansko - hercegovskih pisateljev
18.15 TV koledar
18.45	Zdravo, mladi
20.00	S. Pekič: čaj ob petih - TV drama
21.05	Izbrani trenutek
21.10 Paralele - zunanjepolitična oddaja
21.40	En avtor en film
22.00	TV film
Koper
14.00	- 16.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
BOLJ UN EC — Najzanimivejše letošnjih kmetijskih dni NABREŽINA — Sestanek zaradi postavljanja samo italijanskih tabel RIM — Nastop TPPZ v Rimu GRLJAN — Tržaški zdravniški dnevi posvečeni hepatologiji TRST — Težave ob začetku šolskega leto.
PROSEK — 60. obletnica ŠD Primorje ter športni pregled
17.00	Poročila
17.05	Šola - Obala Kondorjev - doku mentarec
17.30	Luksuzna ladja - film
19.30	TV D - Stičišče
19.50	Plavanje pred hojo - dokumentarec
20.20	Slavec v nevarnosti - TV film
21.10	Jazz na ekranu
21.40	TV D - vse danes
21.50	Nočni film
23.20	Zeit im Bild - Čas v sliki
ZASEBNE POSTAJE
18.00	L’uomo di Singapore - TV film
19.30	II circo di Sbirulino - variete 20.25 Autostop - nagradno tekmovanje
22.30	Rošemary’s Baby - film 00.10 Detective per necessità - film
TELEPADOVA
14.00	Bonanza - TV film
15.00	Star Trek - TV film
16.00	Alla frontiera del Dakota - film
18.00	Sam, ragazzo del West -risanka
18.30	Sampei - risanka
19.30	Mama Linda novela
20.20	II capitano dei mari del Sud -film
22.20	L’ascesa dello Shogun - TV nadaljevanka
23.00	Poliziotto di quartiere - IV
film	.
24.00	Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca - film
TRIVENETA
11.30	Dall’Atlantico al Pacifico - TV film
12.30	L’incredibile dottor Hogg - TV film
13.15 Dossier: pericolo immediato -TV film
16.00	Filmski program
17.00	TV film
18.00	L’incredibile dottor Hogg 1 TV film
18.30	TV film
19.30	Športne vesti
20.30	Comitato per un assassinio -film
22.00	I naufraghi - TV film
22.30	TV film
23.00	Violation - film
TELEFRIULI
16.00	Duello nel Pacifico - film
18	30 Firehouse Squadra 23 - TV film
19	00 Mariana il diritto di nascere -
TV film
20.30	Giovannon coscialungha, disonorata con onore - film
22.00	Šport
22.30	Ciao Èva dall’Italia con amore
23.30	Furia dei tropici - film
CANALE 5
8.30	Alice - TV film 9.00 Phyllis - TV-fi rn
9.30	Una vita da vivere - TV film
10.30	Non stuzzicate la zanzara - film
12.00	I Jefferson - TV film 12 25 Help - glasbena igra
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film 15.23 Una vita da vivere - nadalj.
16 25 Mary Tyler Moore - TV film
17.00	Kazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	Ike - 2. del - nadaljevanka 22 25 Love boat - TV film
00.25 I topi del deserto - film
RETEQUATTRO
8.30	I superamici - risanke
9.45	Giatrus - risanke
10.10	Giorno dopo giorno - TV film
11.00	Fantasilandia - TV film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	Scooby Doo- risanke 12.40 Goldie Gold - risanke
14.45	Giochi da spiaggia - filmska
14.15	Giorno dopo giorno - TV film
13.30	Fiore selvaggio - TV novela 14.45 Giochi da spiaggia - filmska
komedija
igrata Eddy Bymes in Chris Noci
17.00	Scooby Doo - risanke
17.30	Giatrus - risanke
18.00	Truck driver TV film
18.50 Tre cuori in affitto - TV film
19.30	Chips TV film
20.25 L’ultimo squallo - filmska drama igrata James Framciscus in Vic Marrow
22.10	Maurizio Costanzo show in tour
24.00	L’ultima spiaggia - film igrata Gregory Peck in Ava Gardner
ITALIA 1
8.30 La grande vallata - TV film 9 ?0 Maddalena - film drama
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno dopo giorno - TV film
12.30	Lucy show - TV film
13.00	Bim, bum, barn
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung Fu - TV film 19.50 Lady Georgie - risanke
20.25 Senza famiglia, nullatenenti, cercano affetto - filmska komedija — igrata Vittorio Gassman in Paolo Villaggio
22.30	New York, New York - TV film
23.30	Una lezione d’amore - filmska komedija
TELEPADOVA
14.00	Marna Linda - TV film
15.30	Cara a cara TV film
16.30	Star Trek - TV film
18.00	Sam. ragazzo del West - risanko
19.30	Mama Linda - TV film
20 20 II gatto e il canarino - film
22.00	Berlioz - nadaljevanka
24.00	Amore pizzicato - film
TRIVENETA
13.15 The Great detective TV film
14.30	Concerto di fuoco - film
16.00	Filmski program
16.30	Edgard Wallace - TV film
18.00	L’incredibile dottor Hogg - TV film
18.30	.11 re che venne dal sud - TV film
19.00	The great detective TV film
20.30	II cavaliere muto film
22.00	Fuga disperata TV film
22.30	Rivoluzione - film
TELEFRIULI
16.30	Allarme rosso - film
18.00	L’ora di Hitchcock - TV film
19.00	Cara a cara TV film
20 25 Mariana il diritto di nascere -TV film
21.30	Pastasciutta. . . amore mio! -komedija
23.00	Processo alla paura -film drama
BADIO
Nedelja, 16. septembra
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Nedeljska matineja; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Madinski oder: »Uhač in njegova druščina«. Napisala Branka Jurca; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	»Toč ali kabaret za pasje dni«. Izvajajo Boris Kobal, Noemi Calzolari in Sergej Verč ter glasbena skupina, ki jo vodi Miran Košuta. 11. od da ja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nedeljski popoldanski zbornik: 14.10 Kulturna srečanja; 15.00 Na počitnicah; 16.00 Turizem; Glasbene dimenzije; 17.00 Šport; 18.00 Georges Fey-deau: »Motel svobodne izmenjave«. Komedija. Prevod: Aleš Berger; 18.40 Glasbene dimenzije.
LJUBLJANA
6.00,	7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Poročila - Dnevni koledar ; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija ; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki ; 8.07 Radijska igra za otroke - Aleksander Marodič : Tatinska kavka pionirja Slavka, Sklad ba za mladino; 9.05 Še pomnite, tova riši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Poročila Osmrtnice; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši pos’usalci čestitajo in pozdravljajo: 14.20 Humoreska tega tedna, En ver Mehmedbašič: Potovanja; 14.45 Pihalne godbe; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori - 11. oddaja iz Naše pesmi 1984; 16.20 Pogovor s poslušalci ; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra, Richard Harris: Sem mar kaj rekel?; 18.30 Na zgornji polici;
19.25	Zabavna gasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno, Katherine Mansfield: Praznični dan; 23.15 Poletni ritmi.
Ponedeljek, 17. septembra
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.C0, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spetu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar; 9.00 Otroški kotiček ; 9.40 Film; 10.10 Koncert Simfonikov RTV Ljubljana: Darijan Božič: Koncertantna glasba za orkester; Dimitrij Šostakovič : Koncert št. 2 za violončelo in orkester, op. 126; Sergej Prokofjev: Aleksander Nevski, kantata; Sodelujeta violončelist Ciril Škerjanec in zbor Bratislavske fi harmonije; vodi Anton Nanut; 11.35 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih : Tone Partljič : »Volk na madridskih ulicah«; Glasbeni pot puri;
13.20	Zborovska glasba s tekmovanj in revij: Ženski zbor iz Rude, ki ga vodi Marco Ghilione, na reviji v Ta-poglianu 24. septembra lani; Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 16.00 Plesna ura sede; Glasbeni listi; 17.10 Odprti prostor : - Klasični album; 18.00 Monografija; Glasbena priloga.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00 10.00 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor) ; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu ; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za;
11.05	Ali poznate? ; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna g’asba;
13.30	Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Dobrimi znanci; 20.00 Pop barometer;
21.05	Glasba velikanov; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angle ščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Ob domačem ognjišču; 23.05 Lite rami nokturno, Božidar Bagola : Pe srni; 23.15 Zimzelene mef.odije.
Za okrog pet odstotkov manj otrok na naših osnovnih šolah na Goriškem
Slabo vreme ob odprtju sejma starinskih predmetov
V osnovnih šolah s slovenskim ličnim jezikom na Goriškem je letos vpisanih 484 otrok, ali približno pet odstotkov manj kakor v lanskem šolskem letu, ko je pouk v štirinajstih šolah obiskovalo 513 učencev. Za prav tolikšen odstotek se je znižalo tudi število otrok v vzgojno-varstve-nih ustanovah. V otroške . vrtce je vpisanih 255 otrok.
Nadaljuje se torej, čeprav v nekoliko omiljeni obliki, postopek niža n ja šolske populacije, kot posledica nižanja števila rojstev v drugi polovici sedemdesetih let. Se bo taka tendenca nadaljevala še v prihodnje.
Po številu otrok v vrtcih, kjer so k pouku prijavljeni tudi otroci, ki jih bodo iz takih ali drugačnih razlogov vpisali v italijansko osnovno šolo, je treba na upadanje števila o-trok v šolah s slovenskim učnim jezikom i ačunati tudi za naprej, čeprav prihaja tudi do, menda zgolj občasnih, premikov v nasprotni smeri. Tako bi recimo na podlagi števila letos vpisanih otrok v prve raz rede v obeh didaktičnih ravnateljstvih lahko sklepali, da se je negativna tendenca zaenkrat ustavila. Število otrok, ki so letos prvič prestopili šolski prag je namreč enako
lanskemu.
V	goriškem didaktičnem ravnateljstvu je k pouku letos prijavljenih 295 otrok, lani 313. Manj otrok je na obeh šolah v Gorici (podatek je dovolj zgovoren in je mogoče sklepati, da je poleg naravnih dejavnikov tu treba računati še na izrazitejšo asimilacijo), Podgori, Štandre-žu. Na Plešivem in v Pevmi imajo nekaj več >trok. nespremenjeno je ostalo stanje v Števerjanu.
V	sedmih šolah doberdobskega didaktičnega ravnateljstva je vpisanih 189 otrok, lani 200. Manjše je število otrok na šolah v Doberdobu, Jamljah in Sovodnjah, nespremenjeno na Vrhu, malenkosten porast števila učencev pa imajo na šolah v Dolu, Ronkah in Rupi.
V	vzgojno varstvenih ustanovah na
območju doberdobskega didaktičnega ravnateljstva je letos zajetih 95 o-trok, prav toliko je bilo vpisanih lani. Podatki so za posamezne vrtce sledeči : Doberdob 33 (33), Ronke (Romjan)	15 (15), Rupa 24 (24),
Sovodnje 23 (23).
V	vrtcih na območju goriškega didaktičnega ravnateljstva je stanje sledeče: Gorica (Ul. Brolo) 36 (38), Gorica (Ul. Fabiani) 24 (25), Pev-ma 14 (16). št.andrež 33 (31). Pnd-gora 14 (15), števerjan 26 (32), Kr-min 13 114). Skupai je letos prijavljenih 160 otrok (171).
V ljudskem vrtu v Gorici so včeraj odprli razstavo - sejem antikvariata. Prireditev je letos že tretjič v Gorici, toda na razliko od prejšnjih let, ko je bila v paviljonu na razstavišču Espomego, so letos izbrali lokacijo v samem mestnem središču. Če je bil namen te izbire privabiti med stojnice večje število ljudi, tudi takih, ki se ne izrecno zanimajo za zbiranje starih predmetov, moramo u-gotoviti, da so imeli organizatorji do-kašnjo smolo.
Včeraj jim je namreč precej pona gajo vreme, saj je dež kmalu pregnal izpred ljudskega vrta radovedneže, ki so stikali med starinami. Tudi razstavljalcev je bilo včeraj
precej manj od napovedanih trideset. Upati je le, da bodo imeli večjo srečo danes. V primeru nadaljevanja slabega vremena bodo sejem prenesli v veliko dvorano Unione ginnastica goriziana. Razstavijalci, povečini gre za starinarje, ki redno razstavljajo na znanem sejmu antikvariata v A-solu, so včeraj ponujali vsako vrsto starih predmetov, od dragocenih, do takih, ki jih lahko najdemo na marsikateri kašči. Precej zanimanja je bilo za stare knjige in razne okrasne predmete, poželjivo oko kupcev pa se je lahko paslo tudi po preprogah, starih klobukih in oblačilih, skrinjah in omarah, kipcih in posodah ter drugih zanimivih predmetih.
Število učencev po posameznih		šolah	in razredih v		šolskem	letu	1984/85
Šola	1.	2.	3.	4.	5.		skupno
Gorica Ul. Brolo	15	13	19	14	19	79	(88)
Gorica Ul. V. Veneto	6	10	8	10	23	57	(62)
Pevma	8	2	7	5	6	28	(26)
Podgora	2	1	1	3	5	12	.(14)
Štandirež	10	10	10	6	11	17	54	(60)
Števerjan	11	8	11	14	9	53	(53)
Plešivo	2	2	5	3	—	12	(10)
Doberdob	8	11	11	11	16	57	(67)
Jamlje	4	5	3	—	—	12	(13)
Dol-Palkišče	—	—		'	5	8	13	(12)
Ronke	4	5	4	3	6	22	(21)
Vrh	1	5	1	4	6	17	(17)
Rupa	6	2	6	2	9	25	(23)
Sovodnje	8	10	7	8	10	43	(47)
(0) skupno število otrok	v šolskem letu		1983/84				
Zahteva tržiš k ih p ris lan isčn ikov
Enaki pogoji delovanja za vsa pristanišča v deželi
Obstoj in razvoj pristanišč v naši deželi je mogoč samo ob vzklajeva-nju in dogovarjanju ter ob ustrezni družbeni podpori za opremljanje in posodah"janje naprav. Vsem trem pristaniščem in zato tudi Tržiču, morajo biti zagotovljeni enaki pogoji.
Take zahteve so postavili na nedavnem srečanju s tržiškim županom predstavniki zadruge pristaniških delavcev, zaposlenih v Portorosegi. Konzul Giovanni Barbo in podravnatelj Demetrio Caccamo sta v pogovoru o pozorila na neugodne posledice različnih oblik medsebojne konkurence ter bila še Z’asti polemična do načina vo-
ŠOLA
GLASBENE MATICE
v Štandrežu
Vpisovanje v šolsko leto 1984/85 jutri, 17. septembra, od 18. do 19. ure v Domu Andreja Budala.
denja pristaniške politike v Trstu, kjer bodo precejšnja denarna sredstva u-porabili za kritje primanjkljajev, namesto za posodabljanje naprav in dru ge investicije, ob istočasnem znižanju tarif.
Predstavni!^ zadruge pristaniških delavcev sta pozorila, da mora dežela na tem področju opraviti važno vlogo vzklajevalca razvoja pristaniške dejavnosti.
Tržiški župan Saccavini je predstavnikoma zadruge zagotovil, da imajo upravitelji stalno pred očmi načrt razvoja pristanišča Portorosega. Pristaniška dejavnost naj bi se v prihod nje še razširila, tu naj bi odprli dodatna delovna mesta, ki so nujno potrebna spričo krčenja proizvodnje v velikih podjetjih z državno soudeležbo. Občina bo tudi podprla (tako je mogoče razbrati iz daljšega tiskovnega poročila) pobudo o sklicu konference o razvoju tržiškega pristanišča, na kateri naj bi s odo ovali vsi gospodarski operaterji, ki so tako ali drugače povezani z dejavnostjo.
Odprti prenovljeni prostori Bance del Friuli v Gorici
Predsednik upravnega sveta Bance del Fruii, ki ima glavni sedež v Vidmu, dr. Paolo Mali gnani je včeraj odprl prenovljene, oziroma povečane prostore goriške podružnice te banke, ki posluje v Gorici že od leta 1919. Pridobili so nekaj pritličnih prostorov v Ulici Contavaie ter v prvem nad-stroju iste stavbe. Dr. Malignarli je v svojem govoru poudaril vlogo, ki jo ima več kot 100 let stara Banca del Friuli v deželni in tudi meddeželni stvarnosti, saj ima več desetin podružnic v vsej naši deželi pa še v raznih krajih Veneta (na Goriškem so podružnice v Gorici, Krminu, Gradišču, Tržiču in Gradežu). To je istočasno največja banka zasebnega značaja v naši deželi.
Za Malignanijem so spregovorili še goriški podžupan Dol Ben, predsednik deželnega sveta Torello, prostore je blagoslovil nadškof Bommarco. Prisotni so bili ugledni gostje, pa tudi zastopniki drugih goriških bank. Na svečanost so prišli tudi zastopniki Ljubljanske banke iz Nove Gorice. Spremljal jih je ravnatelj goriške po dvužnice Roberto Brazzale.
Banca del Friuli je v zadnjem času pokazala na Goriškem nove agresivne prijeme in se ne zadovoljuje samo z navadnim bančnim poslovanjem. Pred letom in pol dni je iztrgala Goriški hranilnici bagajniško službo Krajevne zdravstvene enote. To je napravila v konzorciju s tukajšnjimi podeželskimi posojilnicami (tudi dvema slovenskima) in sedaj gre skoszi to banko ves promet KZE, ki presega 130 milijard lir letno. Pomagala je tudi Zelenemu križu z dobavo rešilca.
Prav pred kratkim pa je prevzeta pokroviteljstvo nad dejavnostmi UGG, tako da bo finansirala vso športno dejavnost tega znanega goriškega športnega združenja. Skratka, Banca del Friuli skuša tudi na te načine povečati svojo vlogo v goriški realnosti.
Odkritje kipa dr. E. Besednjaku
Na pobudo kluba starih goriških študentov bodo v nedeljo, 23. t.m., dopoldne v Novi Gorici odkrili doprsni kip dr. Engclbertu Besednjaku. Postavili ga bodo na Erjavčevi cesti, med kipa A. Budala in L. Bratuža.
čestitke
Kol’kor kapljic, tol'ko let. . . danes MIRO ima 50 let! Kuzminovi, brata in sestre z družinami, mu čestitajo in kličejo še na mnoga leta.
LUDVIK NANUT iz Štandreža je dopolnil 69 let. Iz srca mu čestitajo in želijo še obilo zdravih let žena Štefanija in otroci z družinami.
Danes se sreča z Abrahamom MIRO KUZMIN
Vse najboljše in še mnogo let aktivnosti in zdravja mu želi
Zveza slovenskih kulturnih društev
Potrebna je večja občutljivost vseh pri odpravljanju arhitektonskih pregrad
Današnja družba se še prepočasi odpira zadoščanju potreb vseh, ki nimajo sreče, da bi bili povsem normalni in zdravi. Telesno prizadete osebe, ki se lahko premikajo le na vozičku, še vedno nimajo pravice do prostega gibanja, saj jim to preprečujejo najrazličnejše in vsepovsod prisotne arhitektonske pregrade.
O tem vprašanju je tekla beseda na okrogli mizi, ki jo je prejšnji večer priredila v Gradišču skupina za odpravo arhitektonskih pregrad (EBA), ki deluje v deželnem merilu, je pa posebno prisotna v naši pokrajini, zlasti na Tržiškem. Paradoksalno je bilo srečanje v prvem nadstropju neke stavbe, kar je povzročilo precej teže v za vse prizadete, ki so se ga lahko udeležili le s pomočjo prostovoljcev, ki so jih nesli po stopnicah.
»To je dokaz več, da v naši družbi še vedno ni primernega prostora za nas«, je dejal predsednik skupine EBA Ivano Spanò, »saj nam ni uspelo dobiti pritličnega prostora, ki bi bil pri-
Huda prometna nesreča se je pripetila včeraj, nekaj po prvi uri zjutraj na državni cesti v predmestju Tržiča. 22-letni finančni stražnik Paolo Cascione, doma iz Averse, sicer pa v službi pri oddelku, ki ima sedež na Pesku, je z avtom Alfasud silovito trčil v zid cerkvice v kraju San Polo. Voznika, ki je bil v globoki nezavesti, so iz razbitin izvlekli šele gasilci. Zaradi izredno hudih poškodb na glavi in nogah so se zdravniki bolnišnice v Tržiču odločili za takojšenj prevoz na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice na Katinari. Vzrokov prometne nesreče še niso povsem ugotovili. Po do sedaj razpoložljivih pod takih je Cascione vozil iz Ronk proti Tržiču. V kraju, kjer se je pripetila nesreča, je na cesti precej ozko grlo.
Jutri srečanje o problemu zaporov
Na sedežu skupnosti »Arcobaleno« v Ul. sv. Mihaela 38 bo jutri s pričetkom ob 9. uri deželno srečanje na temo »Osvoboditi mlade nujnosti zapora«. Na srečanju bodo sodelovali predstavniki skupnosti in posamezniki, ki se že dalj časa ukvarjajo s problemi socialne emarginaci je in posebej mladinskega prestopništva.
Kot osnova za razpravo so pripravili dokument, v katerem predlagajo, naj bi za mnoge primere malenkostnega prestopništva uvedli namesto zapora drugačne oblike kazne oz. vzgojnih ukrepov. Razpravljali bodo tudi o možnosti ustanovitve deželnih in vsedržavnega koordinacijskega odbora, ki naj bi se ukvarjal s temi pro-
ni eren za našo okroglo mizo«. Spanò je nato govoril o delovanju skupine EBA, ki je usmerjeno predvsem v sensibilizacijo upraviteljev in vseh državljanov do problemov prizadetih. Mimogrede naj ugotovimo, da deželni upravitelji tokrat niso pokazali prevelikega solidarnostnega čuta, saj od treh najavljenih ni bil prisoten niti en deželni odbornik.
Spanò je govoril o nekaterih pozitivnih rezultatih, ki so jih dosegli v štirih letih delovanja. Zlasti občine na Tržiškem so pokazale veliko občutljivost za vprašanje odpravljanja arhitektonskih pregrad. Tako so nekatera javna poslopja (občinsko gledališče v Tržiču, šole, socialne centre) opremili, ob stopnicah, tudi z dostopi za vozičke prizadetih. Še vedno pa so ti posegi preveč omejeni in o-samljeni. Probleme handikapiranih bi namreč morali upoštevati še pri drugih javnih in zasebnih gradnjah, pri prevozih (ponekod obstajajo posebni avtobusi), družba SIP bi morala na-
blemi. Pobudo za to zamisel sta med drugimi dala ravnatelj tržaške psihiatrične službe Frapeo Roteili in miljski župan Willer Bordon, poleg drugih vidnih osebnosti na vsedržavni ravni.
Aretacija zaradi kraje
Za 33-letnega Dejana Jerkoviča, s stalnim bivališčem v Rožni dolini, Vipavska 41, se je sobota pričela in tudi končala dokaj nesrečno, saj so ga aretirali zaradi kraje, upiranja in žalitve javnega funkcionarja. Jerkoviča je okrog 4. ure zjutraj v Ulici Carducci ustavila policijska obhod-nica ter se pozanimala za lastništvo motornega kolesa na katerem se je fant peljal. Stvari so se zapletle, malo kasneje na kvesturi, kajti kaj kmalu je prišlo na dan, da je bilo vozilo ukradeno. Jerkovič pa je na kvesturi tudi žalil in menda fizično napadel ter si seveda na tak način podaljšal obtožnico.
Iz bolnišnice
Dež je včeraj povzročil vrsto prometnih nesreč. V bolnišnico so se zatekli 21-letni Claudio Brumat iz Gradišča, 22-letni Stefano Furlan in 23-letni Marco Lestan iz Gorice, 43 letna Paola Pagan iz Tržiča, vsi s poškodbami do največ 15 dni zdravljenja.
V domu za ostaroe v Ločniku je padla in si zlomila stegnenico 85-letna Angela Susič. Zdravila se bo vsaj 6 dni. Po zdravniško pomoč se je pozno popoldne zateklo še nekaj oseb.
mestili več telefonskih govorilnic, ki so dostopne za prizadete, povsod pa bi bilo treba odpravljati odvečne stopničke in ovire.
O vsem tem so pripravili tudi fotografsko razstavo, ki je odprta v prostorih enoteke v Gradišču vsak dan med 10. in 12. ter med 18. in 20. uro. »Če bo po ogledu teh slik zdrav človek ob vsaki stopnici pomislil, da telesno prizadeti ne more čez njo, bomo dosegli svoj namen«, pravijo prireditelji razstave.
izleti
Občina Doberdob prireja 28. in 29. t m., dvodnevni izlet v 'Ravenne, San Marino, domačijo bratov Cervi, Mar-zabotto, Rimini. Izlet je namenjen u-pokojencev in starejšim občanom. Vpisujejo iti županstvu vsak dan od 7. do 10. ure. Cena 35.000 lir.
KD Danica prireja z agencijo Go-tour izlet na Dunaj, 28., 29. in 30. t.m. Prijave pri odbornikih društva ali neposredno v agenciji Gotour. Cena je 150.000 lir.
razna obvestila
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje v četrtek, 30. septembra, sejo vseh vaščanov v gostilni Devetak.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo odslej odprta po novem urniku ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
KD Jezero, večnamensko kulturno središče v Ronkah in občina Doberdob vabijo v četrtek, ob 20.30, na gledališko predstavo »Burkaški misterij« (režija Sergij Verč.). Predstava bo v občinskem parku v Doberdobu.
kino
Gorica
VERDI 16.00—22.00 »Star 80«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 15.00—22.00 »Rocky 3«.
CORSO 15.30—22.00 »Nudo e crudele«-Prepovedan mladini pod 14. letom-
Tržič
PRINCIPE 16.00-22.00 »I predatori dell’Arca perduta«.
EXCELSIOR 16.00 — 22.00 »Voglia di tenerezza«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.30 in 18.30 »Bojevniki iz templja Kung Fu«; 20.30 »Rdeči«.
SVOBODA 18.30 in 20.30 »Žandarji in žandarke«.
DESKLE 17.00 »Gostje iz Ga,'aksije«; 19.30 »Kako sladka je njena dolina«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
Z avtom v zid cerkvice
i
Zelo zanimiva razstava v Pomorski postaji bo odprta do 7. oktobra
Pričevanje o Leonardovi genialnosti
Pred tednom dni, v soboto, 8. septembra, so v pritličnih prostorih še ne povsem obnovljene Pomorske postaje v Trstu odprli razstavo, ki bo zagotovo vzbujala veliko zanimanje med občinstvom, pri starejših, oziroma odraslih za to, da si bodo osvežili oziroma poglobili znanje, pri mladih, posebno pri šolarjih pa bi to lahko bilo zelo konkretno in poučno srečanje z enim največjih umov daljne preteklosti. Gre namreč za razstavo o Leonardu da Vinciju, torej o velikem izumitelju, teoretiku in praktiku na področju tehnike, arhitetku in gradbeniku, nadalje o velikem umetniku, to se pravi slikarju in kiparju, pa tudi teoretiku na tem področju itd. itd. Sicer pa bi bila tvegana kaka zadevna karakterizacija tega »polihistorja« izpred šti rih stoletij in pol, saj se v krogih njegovih najboljših poznavalcev in strokovnjakov na sploh med visoko doneče superlative mešajo tudi kritične pripombe, predvsem ugotovitve, da ni vse, kar se mu je in kar se mu še pripisuje, zraslo na njegovem zeljniku.
Sicer pa je tudi razstava, o kateri je govor, zamišljena v tem smislu: dela, ki so dana na ogled, obsegajo nekaj njegovih skic, zamisli in v glavnem v lesu izvedenih izumov ali tudi samih zamisli, toda tudi več skic in načrtov drugih velikih mojstrov iz njegove dobe, iz dobe pred njim in tudi iz poznejših časov. Gre torej za razstavo o Leonardu »v širšem ambientu«, iz katerega seveda izstopa on kot neizpodbiten velikan. Sicer pa je glede tega značilen že sam na slov razstave: »Laboratorio su Leonardo« ali po naše »Delavnica o Leonardu«.
Pri tem velja takoj dodati, da ne gre za prikaz celotnega Leonarda, kajti razstava se
omejuje na tehnični del njegove zelo obsežne ustvarjalnosti, gre za njegove izume strojev in naprav, ki pridejo v poštev »na kopnem, v vodi in v zraku«, niti omenjena pa ni njegova velika likovna ustvarjalnost, ki ni le vrhunska (zamislimo si samo njegovo »Giocondo«) pač pa tudi obsežna, posebno če upoštevamo njegove skice in študije, ki so dolgo služili kot osnova mnogim poznejšim umetnikom in ne le umetnikom. Prav tako ni omenjena njegova arhitekturna dejavnost, urbanistika itd. itd.
če smo prej rekli, da se med visoko doneče superlative o njem mešajo tudi bolj kritične pripombe strokovnjakov, so te dvojnega značaja: eni trdijo, da niso vsi izumi, ki se njemu pripisujejo, samo njegovi, ker da je mojster marsikaj pobral od drugih, še starejših izumiteljev, z druge strani pa mu očitajo, da je marsikatero zamisel le nakazal in izpeljal na pol, vsekakor pa ni dokončal. In tega naj bi bilo veliko, kar je tudi razumljivo, saj je bilo področje njegove ustvarjalnosti zelo obsežno, pa naj gre za njegovo tehnično izumiteljstvo ali za teoretično plat njegove likovne in druge ustvarjalnosti.
Vrhu tega so bile omejene tudi njegove možnosti, kajti veliki mojster ni izhajal iz neke šole, še najmanj visoke. Kot je znano, se je Leonardo rodil leta 1452 v kraju Vinci (Firence) kot nezakonski sin notarja in kmetice. Ko mu je bilo 17 let ga je vzel v uk in na delo v svojo delavnico veliki mojster Andrea del Verrocchio. Tu se je Leonardo učil vseh umetnostnih veščin, prvenstveno pa kiparstva. Ni se pa mojster ne prej in ne
pozneje učil latinščine, jezika, ki je veljal za jezik znanosti, umetnosti in tudi oblasti oziroma diplomacije. Vse, kar je napisal, in lega, kot bomo videli, ni bilo malo, je pisal v tako imenovanem vulgaru, torej v ljudski govorici, konkretneje povedano v tedaj še razvijajoči se italijanščini, ki je imela prav gotovo bolj skop besedni zaklad.
Leta 1482 so ga poslali v Milan na lombar-dijski dvor, kjer se je predstavil kot »inženir in tehnik« za dvorske potrebe, vendar je prav tedaj nastalo njegovo verjetno največje likovno delo »Zadnja večerja«. V Milanu pa se je ukvarjal tudi s kiparstvom, arhitekturo, celo z gledališčem. Bil je večkrat v Benetkah, za katere je delal obramb ne načrte na Soči in Vipavi, krajše dobe je preživel tudi v Mantovi in Firencah in konč no delal za Borgijevce- urbanistične in o-brambne načrte za nekatera njehova mesta. Vrnil se je v Milan, kjer so tedaj gospodovali Francozi, postal cenjen arhitekt in ko so ti zapustili Lombardijo, je prišel v Rim v službo k Medičejcu Julijanu, vendar so mu tu kvarili ozračje veliki Michelangelo, Raffaello in drugi in se je zato rad odzval vabilu tedanjega francoskega kralja, ki mu je v Parizu dal na voljo lepo palačo. Toda Leonardo se niti tu ni znašel. Svojo dejavnost je omejil na nekaj gradbenih del, med temi je tudi grad Romorantin za kraljico Marijo Luizo Savojsko. Tu se mu je tudi izteklo dokaj burno a zelo plodno življenje. Umrl je leta 1519.
Na kratko smo navedli 67 let mojstrovega življenja, od katerih je bilo kar 50 zelo plodnih, saj nekateri menijo, da še vedno ni
odkrilo prav vse, kar je ustvaril. Njegova dela so po najrazličnejših seveda bogatih muzejih širom po svetu. Za ilustracijo samo sledeči podatek: Leonardo je zapustil nič manj kot 5 tisoč strani beležk, skic, spisov in drugega pisanega materiala. In kot je znano, je bil Leonardo levičar in je pisal »narobe«, tako da moremo njegove spise brati le s pomočjo ogledala, tako da se pisana beseda v ogledalu vidi obrnjena in le tako berljiva.
O tem velikem ustvarjalcu, ki je hkrati tudi hudo zapleten in je o njem napisanih knjig za veliko biblioteko, smo navedli le toliko podatkov, da nam bo nekoliko bližji ogled njegove razstave. Ob stenah dvorane so na panojih povečave njegovih risb in skic, ob njih tudi načrti njegovih sodobnikov ali predhodnikov. Po dvorani pa je razmeščenih kakih 20 v lesu izdelanih njegovih načrtov kot npr. dvokolo oziroma bicikel z zobčani-kom in verigo, prerez ladje na lopute, nekakšen voz-avtomobil, prenosni sklop zobča-nikov za tri brzine, na principu katerega so izpeljane prestave na sodobnem avtomobilu, cela vrsta strojev ali njihovih delov na principu prenosa gibanja s pomočjo zobčanikov itd. Tu je tudi nekakšna »tuta« za potapljača in še marsikaj. Padalo in padalec, ki so ju namestili pred vhodom v razstavno dvorano pa nista zdržala neurja, ki je zajelo Trst prav v času svečanega odprtja zares zanimive razstave, ki bo trajala do 7. oktobra in ki bi si jo morali ogledati predvsem mlajši ljudje in šolarji, saj je znano, da je vizualno spoznavanje v konkretnem primeru Leonardovih tehničnih »elementov« zelo koristno. (Fre)
Slovenska filharmonija bo imela v novi sezoni rekorden obisk
film - film - film
ureja kinoatelje
beležke
LJUBLJANA — če je katera izmed ljubljanskih kulturnih ustanov pred začetkom nove sezone lahko zadovoljna glede obiska, je to prav gotovo Slovenska filharmonija, Praktično je že razprodala vso sezono v yeliki dvorani Cankarjevega doma. Še več: spričo velikega zanimanja so morali modri abonma, s poudarkom na delih slovanske romantike, ponoviti, tako da bo prvič v zgodovini jugoslovanske simfonične glasbe °n program izvajan dvakrat (na vseh osmih koncertih v abonmaju). Skupaj je SF prodala kar 5431 abonmajev, kar je rekord in številka, s kakršno se ne morejo Pohvaliti tudi v.večjih mestih kot je Ljubljana.
V rumenem abonmaju, katerega osrednji program bodo Bachove kantate, so prodali 1216 sedežev, v rdečem s poudarkom na velikih simfonijah ter anglo-ame-riških skladateljih 1185 ter v obeh modrih kar 2495 sedežev. Povsem razprodan je tudi solistični abonma v dvorani SF. S tem si je Slovenska filharmonija že zagotovila okrog 43.000 poslušalcev v novi sezoni 1984/85. Poleg tega pa napovedujejo še vrsto koncertov zunaj abonmajev. Sezona se bo začela s slavnostnim koncertom v petek, 21. septembra. Orkester bo izvajal dela Lucijana Marije Škerjahca-Gazele (na Prešernovo besedilo), Mozartov koncert za flavto (z Ireno Grafenauer) ter odlomke iz Wagnerjevih oper Mojstri pevci niirn-berški, Walkùra in Tristan in Izolda. Zaradi velikega zanimanja so že razprodali generalko za mladino (1500 sedežev). Filharmonija bo imela še šest matinej za Glasbeno mladino Slovenije ter 4 do 6 za potrebe Cankarjevega doma. Med gostovanji napovedujejo koncerte v Mariboru, Titovem Velenju, Novi Gorici, Celovcu, Trstu (30. marca 1985), kjer bosta nastopila tudi Dubravka Tomšič in harfistka Jasna Merlak-Corrado, štiri-
krat v Zagrebu, pri čemer bo mednarodno odmevalo sodelovanje na glasbenem bienalu z večerom Luciana Seria. Serio bo imel svoj večer tudi v Ljubljani. Sam bo dirigiral svoja dela Requies, Folk Songs ter Simfonijo. Filharmonija bo pripravila tradicionalni prednovoletni koncert (z Orffovo Carmino burano) ter novoletni koncert 1. januarja 1985. Prvič pa bo sodelovala na osrednji proslavi festivala Revolucija in glasba v Ljubljani.
Bogata bo mednarodna aktivnost Slovenske filharmonije. Konec januarja 1985 bo gostovala v Budimpešti v okviru predstavitve Slovenije na Madžarskem. Od 6. do 14. marca 1985 bo imela turnejo po ZRN, Belgiji in Liechtensteinu, 18. in 19. maja bo gostovala na festivalu Praška pomlad z dvema koncertoma, od 10. do 15. julija v Franciji in ZRN, nato na blejskem festivalu ter ob koncu julija in v začetku avgusta na Dunaju v okviru poletnih prireditev. En koncert bo SF imela še na ljubljanskem poletnem festivalu.
Tako bogat program in koledarsko povsem zapolnjen delovnik bo terjal od vseh 97 članov orkestra velike napore, a kot so na tiskovni konferenci pred začetkom sezone poudarili dirigent Uroš Lajovic, umetniški vodja skladatelj Ivo Petrič ter direktor Boris Šinigoj, je razpoloženje v kolektivu dobro: velik odmev in priznanje pri občinstvu, uveljavljanje v mednarodnih krogih (dvakrat v ZDA), jasna programska politika, skrb za kadre (SF ima osem štipendistov), dobro sodelovanje v okviru Jugoslavije ter z dirigenti in solisti iz tujine, ki radi pridejo v Ljubljano, čeprav imajo slabše (denarne) pogoje, nemara dajejo garancijo, da bo sedanja visoka stopnja simfonične glasbene kulture v prihodnjih letih še uspešnejša.
MARIJAN ZLOBEC
Letošnji festival je posvetil posebno pozornost italijanskemu filmu in mladim režiserjem. Z novimi strukturami v Cinecittà, obnovljeno produkcijo Luce-Italnoleggio in Lagoriovo reformo o finansiranju filmskih podjetij, naj bi se italijanski film prebudil iz petnajstletnega sna.
V okviru beneškega festivala so predvajali prvence v dveh sekcijah, ena mednarodna — mednarodni teden kritike — druga pa nam je predstavila samo ita'ijanske mlade avtorje —- Benetke de Sica. Glede druge sekcije ni bilo presenečenj. Vsi mladi režiserji so prišli iz zaledja in se približali filmskemu svetu po najrazličnejših poteh. Vsi, razen Comencinijeve hčerke Francesce, so si sami napisali scenarij, ne da bi se navezovali na literarne podlage.
Tematsko najbolj zanimiv je »Una notte di pioggia« (Deževna noč) Romea Costantinija. Primer kako velesile izkoriščajo znanost v oboroževalne ali »varnostne« namene. Znanstvenik, v rokah oblasti, je le lutka brez lastne svobode odločanja. Zanimiva je tudi režija Paola Ricagna, avtorja musicala ali bolje rečeno rock filma »Pirata! (Cult movie)« (Gusar!). V filmu se metropolskim scenam in »nasilnim« prizorom vpeta jo posnetki iz videogamesov (grobo spominja na »Tron«), ki imajo v določenih trenutkih svoj efekt. Opažamo tudi citate iz filma »Tommy« (Ken Russel), ko se glavni junak nahaja v igralnicah videoiger aj med avtomobilskimi razvalinami. Dobra glasba omili slab vtis o filmu. Ostali filmi niso omembe vredni.
BITEF gostuje v Ljubljani
Mednarodni gledališki festival, ki se vsako leto odvija v drugi polo vici septembra v Beogradu (BITEF), bo predstavil polovico svojega programa tudi v Ljubljani, v Cankarjevem domu in v SMG.
To bodo »Gledališke novosti« iz Antiverpna, Gogoljevi »Kvartopirci« (Činohemg klub iz Prage), »Hemisfere« Molisse Fenley iz New Yorka, Camus Braunova »Kuga« in Rozewiczev »Naravni prirastek« (gledališče iz Wroc-lawa).
Prva predstava bo 19. t.m., druga 25., tretja 26., četrta 30. in peta 1. oktobra.
TONE SVETINA
Med nebom in pefrfom
247.
»Poglejta tu na karti trenutni položaj! Nas je vejico, povsod smo, njih pa je komaj omembe vredno število, pa nam delajo take težave,« je menil general.
Gattinara pa mu je odvrnil:
. »Čujte, pravkar sva se menila z inšpektorjem. Uničujte vse od kraja, tu nam je vse sovražno. Brez Predsodkov in milosti!«
. »To lahko delate vi, policija, gospod polkovnik, k'ti, vojska, tega ne moremo. Ubranili smo prehod čez reko. Prepričan pa sem, da bodo še poizkusili. Za zdaj ?° se izgubili v gozdovih hribovja na vzhodu.« Nato 16 nadaljeval z pritajenim občudovanjem:
, »To so borci, ki nikoli ne odnehajo. Uničili jih °°mo šele takrat, ko bo Nemcem uspelo premagati nuse.«
Losanna je zajedljivo in tipajoče vprašal:
»Kaj pa v primeru, če jih ne bodo?«
, »O tem se uradno ne razmišlja, gospoda. Mi de-airio vse s postavko o zmagi. V vojno nismo šli zato, bi bili poraženi, čeprav sta v zgodovini poraz in Zlnaga enako možna.«
, »Vidite, polkovnik,« je dejal Losanna, ko so zahrumeli motorji in se je kolona odpravila naprej. *Tudi ta general je defetist. Občuduje fanatizem nasprotnikov, niso mu mar lastne žrtve. Takoj sem za-
znal v njem klico kapitulanstva. Izvaja moralno idejo obrambe, čeprav sta naš red in sistem grajena na napadu brez moralnih predsodkov. Tudi vsa rimska zgodovina izpričuje učinke hapadalnega duha.«
»Eden tistih je, ki nam bodo skočili v hrbet, če nam bo šlo slabo na fronti,« ga je dopolnil Gattinara, ki je vedno podcenjeval vojake, se čutil vzvišenega nad njimi in jih sumničil. Nato si je prižgal cigaro in skozi dim važno nadaljeval. »Predolgo so poležavali po kasarnah, se dolgočasili, pili, kvartali, preganjali ženske in čakali na svoj trenutek.«
»Bodiva nepristranska, saj vojska ne poveljuje sama sebi,« je dejal Losanna.
»To res ne, vedno pa so v skušnjavah, da oni ne bi poveljevali drugim.«
»Nekaj pa ste pozabili: pri nas vojaški vrhovi že po tradiciji ne marajo Nemcev. Nikoli jim ne bodo oprostili porazov na Soči in Taljamentu in seveda tudi sto tisočev padlih ne.«
»Tudi jaz ne maram Nemcev. Toda zdaj smo povezani z njimi na življenje in smrt.«
»Ne bodite tako vztrajni, polkovnik, italijanska politika je zmeraj slonela na prožnosti. Prepričan sem, da tudi v tej vojni ne bo odpovedala. Tudi če odpovedo vojaki...«
»No ja, saj to me jezi. Poglejte, na vsakega prebivalca Julijske krajine je dal življenje en Italijan. Pripojili smo jih k dvatisočletni kulturi in jim dali vse, za kar so jih opeharila stoletja, pa nam niso prav nič hvaležni, vsak dan bolj se upirajo,« je bil prizadet Gattinara.
Losanna pa je razvijal naprej svojo misel: »Pravijo, da kri ni voda. V tem je tudi odgovor na vede-
nje Maslove Marije. Takoj sem doumel, da sem se zmotil. Ni se zlomila ob pogledu na zmrcvarjena brata. Smrti si je zaželela. Kdor pa si smrti želi, se je ne boji. In kadar se človek ne boji smrti, mu ne prideš do živega z nobenimi mukami. Nepremagan ostane, tudi če ga ubijemo. Vidite, polkovnik, v tem je tragika policijskega dela, da nas večkrat porazijo tisti, ki imajo najmanjše možnosti, da bi zmagali. Toda Maslove bom vseeno preganjal, posebno Karla moram ujeti.«	»
XVI.
Okoli novega leta 1943 je na Snežniku in v ja-vorniških gozdovih zapadel globok sneg. Niže, v hribih proti Istri, je le pobelil krajino in naglo skopnel. Dnevi so bili vetrovni, mrzli in sivi, tekli so enolično kot zrnca v peščeni uri. Bilo je, kot bi se bili v vroči jeseni Italijani in partizani v uničevalnih bojih utrudili. Zavladalo je kratko zatišje.
Karlo Maslo se je premaknil s svojo četo iz snežniških gozdov v brkinsko hribovje, v bližino naselij, kjer je imel zanesljive ljudi, ki so četo oskrbovali s hrano in obvestili.
Taborišče, v katerem je nameraval s četo prezimiti, so postavili v gozdni divjini pod Ostrovico, znani po nedostopnosti, obdani od hudournih grap, kjer ni nikoli zmanjkalo vode. Grebeni nad taboriščem so bili tako razgledni, da je bila četa vama pred presenečenjem. Napravili so si tri prebivališča in kuhinjo. Za to so uporabili bruna, vejevje in mah, strehe pa so sestavili iz avtomobilskih plaht z zaplenjenih italijanskih kamionov. Pogradi so bili zaradi pogostnih nalivov, ko je voda vdrla skozi taborišče, nekoliko dvignjeni od tal. •
Danes stari v prvi in drugi italijanski nogometni ligi
Udinese v Milanu, Triestina na »Grezarju«
A LIGA
Prvoligaški nogometni ples se za čenja danes. Čeprav so se ekipe za prvenstvo »ogrevale« že v italijanskem pokalu, pa se pravi boj začne šele danes.
Prvenstvo postavlja mnogo vprašanj, na katera je težko odgovoriti. Kdo bo novi italijanski prvak, je prvo, na katerega je težko dati pravi odgovor. Ekipe so v primerjavi z lanskim prvenstvom močno spremenjene, v Italiji igrajo praktično vsi najboljši tuji nogometaši z vsega sveta in kandidatov za naslov je več kot kdajkoli doslej. Ali bo prvak zopet Juventus, ki ni doživel bistvenih sprememb v ekipi (okrepil se je s strelcem Briaschijem), ali Roma ali pa katera izmed drugih ekip, ki so se letos najbolj okrepile? Napoli, In ter. Fiorentina, Sampdoria, Milan in Verona bolj ali manj glasno napovedujejo konec premoči Juventusa in Rome, oglaša pa se tudi Torino, ki ne skriva ambicij po visokih uvrstitvah.
Kaj pa lphko pričakujemo od Udinese ja? Če sodimo po nastopu v italijanskem pokalu, nič. dobrega. Že danes čaka Videmčane težko gostovanje pri Milanu, ki sodi v skupino favori-
tov. Žico in tovariši ■ bodo morali v prvenstvu pokazati dosti več, če se bodo hoteli vmešati v boj za višja mesta, kar pa bo glede na konkurenco, 'zelo težko	-,
DANAŠNJI SPORED (16.00) Atalanta - Inter; Avellino - Roma; Como - Juventus; Lazio - Fiorentina; Milan - Udinese; Sampdoria - Cremonese; Torino - Aseoli; Verona - Napoli.
B LIGA
Tudi drugoligaši stopajo na prvenstveno sceno. Med dvajsetimi koriti uren ti s posebnimi ambicijami letos nastopa tudi Triestina, ki je okrepila svoje vrste z novimi igralci, krmilo ekipe pa je prevzel Giacomi ni.
Vodstvo tržaškega drugoligaša si je zastavilo ambiciozen načrt, ki naj bi Triestino v čimkrajšem času popeljal do A lige. Ali ji bo to uspelo
žg letos? Nedvomno je Triestina med tistimi ekipami, ki bi se morale boriti za vrh lestvice, toda konkurenca v B ligi je zelo močna, kandidatov za napredovanje je več, tako da tržaški drugoligaš ne bo imel lahke naloge. Tu sta v prvi vrsti bivša prvoligaša Genoa in Pisa, ki se bosta skušali takoj vrniti v A ligo, ambiciozne načrte ima tudi Bari, ki je z uspešnimi nastopi v italijanskem pokalu dokazal, da se mora nanj resno računati, sanjam o napredovanju pa se niso odpovedale tudi mnoge druge e-kipe.
V prvem kolu bo Triestina doma i-grala proti Cagliariju, ki je bil v svojih zlatih časih z Rivo celo italijanski prvak. Gostje sicer niso med glavnimi favoriti za napredovanje, toda v italijanskem pokalu so z u-vrstitvijo v drugo kolo dokazali, da bodo trd oreh aa vsakega nasprotnika.
DANAŠNJI SPORED (16.00)
Bari - Parma; Cesena - Arezzo, Empoli - Monza, Padova - Bologna, Perugia - Catania, Pisa - Pescara, Sam-benedettese - Lecce, Taranto - Cam-pobasso; Triestina - Cagliari, Varese - Genoa.
NA DIRKI PO LACIJU
F. Moser zmagal v končnem naletu
RIM — Francesco Moser je sklenil svojo nadvse uspešno sezono z zmago na dirki po Laciju, ki je imela svoj cilj pred kolosejem v Rimu. V sprintu, ki se ga je udeležilo pet kolesarjev, je ugnal Mantovani ja.
Peterica, v kateri so bili še A-madori, Švicar Wyder in Masciarelli, je iz glavnine zbežala na začetku zadnjih štirih krogov proge v zgodovinskem središču Rima. Še prej se je bil izkazal veteran Baronchelli, ki si je nabral kar 1T5” prednosti, a so ga nato dohiteli. Razočaral pa je Argentin, ki je malo pred koncem dirke odstopil. Od 114 tekmovalcev jih je dirko sicer končalo le 41.
Odločilni sprint je bil dokaj vroč. Moser in Masciarelli, ki tekmujeta za isti klub, sta »stisnila« Mantovani-ja in mu preprečila zmago.
VRSTNI RED
1. Moser (230 km je prevozil v 6,21’, povprečna hitrost 36,024 km na uro); 2. Mantovani; 3. Amadori: 4. Wyder; 5. Masciarelli; 6. Ceruti po 103”.
Sodil bo Avstrijec
Prijateljsko nogometno tekmo med reprezentancama Italije in švedske bo sodil avstrijski sodnik Horst Brummer.
Danes .v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu
V	jugoslovanski prvi nogometni ligi bodo danes igrali tekme 6. kola. Glavna pozornost jugoslovanskih ljubiteljev nogometa bo obrnjena na igrišča na Reki, v Sarajevu in Splitu, kjer bodo derbiji med Rijeko in Zvezdo, Željezničarjem in Veležem ter Hajdukom in Ractničkim.
V	drugi ligi oba slovenska predstavnika gostujeta. Maribor bo igral v Subotici proti Spartaku, kjer lahko potrdi dobro formo in še naprej ostane v vrhu lestvice, medtem ko se Olimpija podaja v goste k zadnjemu Jedinstvu iz Brčkega, kjer bodo Ljubljančani skušali osvojiti vsaj točko.
DANAŠNJI SPORED
1.	LIGA: Ri jeka - Crvena zvezda; Dinamo (V) - Vardar; Partizan - Osijek; Budučnost - Priština; Hajduk Radnički; Dinamo (Z) - Sarajevo; Že-Ijezničar - Velež; Sloboda - Iskra; Vojvodina - Sutjeska.
2.	LIGA: Crvenka - Borac; Vrbas - Rudar; GOŠK Jug - Pro eter; Spar tak - Maribor; Čelik - Kikinda; Jedinstvo (Bi) - Leotar; Novi Sad - Rad nik; Split - Šibenik; Jedinstvo (Br) - Olimpija.
Na atletskem mitingu v Comu
Rekord Maurizia Damilana
Na košarkarskem turnirju Del Negro
Jadran le za tretje mesto
Leasest Servolana — Jadran 84:74 ( 39:35)
LEASEST SERVOLANA: Zulich, Deste 14 (6:7), Meneghel 4, Ceppi 8 (0:2), Jacuzzo 4, Cumbat 6 (2:6), Tonut 24 (6:10), Sculin 10 (2:2), Pieri, Furlan, Briganti 14 (2:4).
JADRAN: Ban 18 (6:9), K. Starc 6 (2:2), Čuk 15 (1:3), I. Starc 5 (1:3), Dancu 12, Vremec 2, Gulič 2, Kojanec, Kraus, Vassallo, Sosič 10 (4:9), Žerjal 4.
SODNIKA: Fegac in Škerlj iz Trsta. GLEDALCEV: 500. OSEBNE NAPAKE: Leasest 24, Jadran 27. PET OSEBNIH NAPAK: Daneu (30), Cumbat (40), Žerjal (40). PROSTI METI: Leasest 18:32; Jadran 14:23.
COMO — Dober nastop Mennee na 100 m (10”37) in platonični rekord Damilana v enourni hoji (prehodil je 14,932 m) sta edina zanimiva dosežka atletskega mitinga v Comu, ki se je odvijal v znamenju odsotnosti in slabega vremena. Manjkala je nam reč rekorderka v skoku v višino Bol garka Andonova, dejansko pa je bil odsoten tudi skakalec Mogenburg, ki je v maski konkurenci preskočil le 225 cm. Zelo dober je bil tako tudi Nemec Tafelmeier v kopju, ki ga je zagnal kar 89,32 m daleč.
Za državni naslov v rolkanju
Tretja preizkušnja
S tretjo preizkušnjo se bo danes v Caltranu pri Vicenzi pričel drugi
del italijanskega prvenstva v rolkanju. Tekmovanja se bodo udeležili tudi člani SK Devina in pa članica Mladine Roberta Sardoč, ki bo naskakovala svoj četrti državni naslov po zmagah v letih 1979, 1980 in 1981.
Kar zadeva fante ima rolkar Devina Andrej Antonič v kategoriji cicibanov državni naslov praktično že v žepu.
Tolmin — Juventina
Enajsterica štandreške Juventine gostuje danes v Tolminu, kjer bo ob 10.30 prijateljsko srečanje. Igralci in vodstvo ekipe računajo na lepo vreme in še bolj na to, da si bo tekmo ogledalo kar največ domačih navijačev.
Jadra no vi košarkarji so sinoči v polfinalnem srečanju turnirja »Del Negro« izgubili proti moštvu Leasest Servolane in bodo tako danes igrali v finalu za 3. mesto proti Italmonfal-coneju, ki je včeraj v prvem srečanju izgubil proti videmski ekipi A-bitare.
Naši košarkarji so zasluženo izgu-
bili proti Škedenjcem, ki so bili v tem srečanju nedvomno požrtvovalne jši. Jadranovci so le občasno zadovoljili. Pokazali so nekaj uspešnih protinapadov; bilo pa je to vse premalo, da bi lahko sinoči premagali trdoživega nasprotnika, še posebno je bil za naše košarkarje nerešljiva uganka mladi Renato Tonut (letnik
1964), ki je zadeval koš kot za stavo, po drugi strani pa jadranov-cem ni šlo od rok v napadu, pa tudi v obrambi so bili poprečni.
Izid prve tekme
Abitare UD — Italmonfalcone 101:81 (39:44)
DANAŠNJI SPORED
Finale za 3. mesto (16.30) Italmonfalcone — Jadran Finale za 1. mesto (18.30)
Leasest — Abitare
Ženski turnir v Miljah
Za L mesto:
Ledisan - Fantuzzi	75:48 (38:21)
Za 3. mesto:
Interdub - Monting	82:56 (36:34)
Po prvem dnevu nogometnega memoriala B. Križmančič
Na atletskem mmorialu Rauber v Trstu
Danes v finalu Zarja in Primorec
Velika udeležba atletov
Primorec in Zarja sta finalista memoriala Bruna Križmančiča. V polfinalnih tekmah sta premagala Breg in Gajo.
Primorec — Breg 2:0 (1:0)
PRIMOREC : Serra (od 35. min. Leone), Franko Kralj, Marko Kralj, Mauro Krai'j, Maksimiljan Kralj, Bruni, Franko Milkovič, Edvin Kralj (od 35. min. Valter Milkovič), Boris Kralj (od 45. min. Mule), Sulini, Ri-
BREG:	Paniconi, Albertini, Tul
(od 46. min. Olenik), Lavriha, Pao-letti (od 71. min. Šavron), Strnad, Jež (od 55. min. Patii), Mondo (od 63. min. Buffa), Ferfolja (od 72. min. Kraljič), Grisonic, Grbec.
Primorec je že v uvodnih potezah tekme prešel v vodstvo. V četrti minuti je Edvin Kralj z desne strani izvedel kazenski strel, žogo je sredi kazenskega prostora ujel Ritossa, ki
je z diagonalnim strelom neubranljivo zatresel Bregovo mrežo. Breg je po go'.u skušal preiti v napad, a je bil le redkokdaj nevaren. Dvakrat je strele nasprotnikov vratar Primorca ubranil, drugače pa so Brežani streljali visoko. Tudi v drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila. Primorec je že v 50. min. podvojil po zaslugi Sulini ja, ki je z g’avo ukanil vso obrambo, potem ko mu je Franko Kralj podal dolgo žogo s sredine igrišča.
Zarja — Gaja	1:0 (0:0)
ZARJA: Racman, Bencich, Franco, Gotti, Borelli (od 64. min. Križmančič), Grgič, Tognetti, Bon, Pi-scanc, Sossi, Gregori (od 85. min. Kalc).
GAJA: Kante, Kalc, Stranščak, Milkovič (od 82. min. Križmančič), Gabrielli, Ri smondo, Branko Grgič (od 60. min. Bolčič), Alfieri, De Bernardi,
Salvi (od 88. min. Gojča), Simonut.
V drugi tekmi sta se pod močnim dežjem spoprijela Gaja in Zarja. V začetku je bila Gaja aktivnejša, nato je tudi Zarjin napad s prostimi strel nekajkrat zaposlil vratarja Kan-teja. Najzrelejšo priložnost je imel za Gajo De Bernardi v 43. min., ko je bil sam pred vrati, a Racman je ubranil. V drugem polčasu je Zarja nekoliko bolj pritisnila na plin. To je tudi obrodilo zaželene sadove, saj je Piscanc v 19. min. z lepim strelom z roba kazenskega prostora ukanil vratarja Kanteja. Nato je Zarja ohranila terensko premoč in Sossi je tik pred iztekom iz prostega strela tudi zadel vratnico. (Marko Oblak)
DANAŠNJI SPORED Finale za 3. mesto
13.30 BREG - GAJA Finale za 1. mesto
16.30 ZARJA — PRIMOREC
Atletsko tekmovanje za memorial Vladimira Rauberja, katerega je včeraj popoldne na občinskem stadionu v Trstu priredil CUS, je doživel dober tehnični uspeh, velika pa je bila tudi udeležba. Poleg gostov iz Sofije in Budimpešte so bili precej masovno prisotni tudi atleti iz Slovenije in Hrvaške, nekaj pa je bilo tudi Avstrijcev ter atletov iz drugih italijanskih dežel. Memorialno panogo, met kopja, je osvojil Jožef Belac iz Budimpešte, ki je kopje zagnal 74,30 metra daleč in premagal večkratnega zmagovalca na teh tekmovanjih Bo gara Stojkova, ki je dosegel 73,94 metra. Met kopja je tudi zaključil tekmovanje.
Čisto na začetku pa je drugi vrhunec prireditev dosegla v skoku s palico, kjer je Bolgar Stanimir Penčev skočil 5,20 m. Nenadna ploha je onemogočila atletu uspešno naskakova-
Športni teden v Števerjanu
Odbojkarice Mebla na turnirju Rijeke
Odpovedal sprejem servisa
V prvem dnevu svojega gostovanja na Reki je združena odbojkarska ekipa Meblo izgubila tekmi proti madžarskim Ln jugoslovanskim prvoli-gašicam Volana in Rijeke. Največ težav so naše igralke imele pri sprejemu servisa, kar je v dobršni meri posledica velikasti reške dvorane. Nasprotnice so servirale daleč za črto igrišča, kar je zmedlo naše igralke, ki tega niso vajene. Ne glede na to, lahko rečemo, da so bile Madžarke nepremagljive in so se pokazale še v boljši luči kot pred dnevi v Trstu, Rečankam pa so se naše igralke, zlasti v polju, uspešno upirale. Upoštevajoč moč nasprotnikov in dejstvo, da je trener Drasič dal priložnost vsem igralkam, da se izkažejo, je bil nastop Mebla pozitiven.
Danes se bodo isti nasprotniki zo-
pet pomerili med seboj.
SINOČNJI IZIDI
Volan - Rijeka 3:0 (15:12, 15:9, 15:7); Volan - Meblo 3:0 (15:6, 15:4, 15:8); Rijeka - Meblo 2:1 (15:9, 13.15, 15:3).
MEBLO: V. in M. Klemše, Gadžo, Kralj, V. in L. Legiša, Zergol, Maver, M. in N. Grgič in Slavec. (S.U.)
Mednarodni odbojkarski
turnir v Gorici
Goriška Olympia bo prihodnjo nedeljo v Kulturnem domu v Gorici priredila kakovosten mednarodni odbojkarski turnir, na katerem bodo poleg okrepljene Olympie Terpin nastopili tudi odbojkarji Volley Balla Udine, ki nastopajo v italijanski A 2 ligi in češki prvoligaš Češke Budc-jovice.
Športno združenje »BRDA« iz Šte-verjana prireja od nedelje 16. do nedelje, 23. septembra, »XVI. Športni teden«. Tradicionalna vaška prireditev, ki vsako leto privablja veliko število mladih, je obenem edina športna aktivnost v vasi zaradi pomanjkanja ustreznega športnega objekta. Ta hiba bo kmalu delno odpravljena z dograditvijo športnega igrišča ob osnovni šoli »Alojz Gradnik« v Števerjanu. Športno združenje Brda, ki je imelo svoj občni zbor pred kratkim, sestavljajo sedaj pretežno mladi Števerjanci. Imeli pa so že svojo prvo sejo in na njej izdelali program 16. športnega tedna, ki je sledeči :
Nedelja. 16. Nogomet
Pomerili se bosta mladinski ekipi Britofa in Dolenjega konca. Tekma se bo odvijala na igrišču zavoda Don Bosco v Gorici s pričetkom ob 11. uri.
Torek, 18. Namizni tenis
Tekmovalci bodo razdeljeni v dve kategoriji (A — do 15 let, B — nad 15 let). Tekme se bodo odvijale v spodnjih prostorih Sedejevega doma v Števerjanu s pričetkom ob 20.30.
Sreda, 19. Odbojka
Na odprtem igrišču Katoliškega doma v Gorici se bosta s pričetkom ob 20.30. zopet spoprijeli ekipi Britofa in Dolenjega konca. V primeru slabega vremena bo tekma prenesena na četrtek 20.
Petek, 21. Balinanje
Tekme bodo na balinarski stezi gostilne »Vogrič« v Števerjanu s pričetkom ob 20.30.
Nedelja, 23. Nogomet
Tokrat se bosta pomerili ekipi starejših Dolenjega konca in Britofa, na igrišču zavoda »Don Bosco« ob 11. uri.
nje višjih višin. Penčev ima namreč osebni rekord 5,55 m.
MOŠKI
100 m: Pradal, Videm, 10”97; 800' m:	Picin (Fiammeoro Padova) 1’
52”11; krogla: Zecchi (CUS Trst) 16,24 m; daljina : Piapan (Fiammeoro Padova) 6,94 m; 100 m ovire: Petz (Celovec) 15”6; štafeta 4x100 m: CUS Trst 43"47; 400 m: Milocco (A-tletica Gorizia) 47”78; 400 m ovire: Rapek (Dunaj) 52”61; 5000 m: Me-handžinski (Sofija) 14'26”03; 1500 m: Schievenin (Fiammeoro Padova) 3 52”22.
ŽENSKE
400 m: Paškulin (Olimpija Ljubljana) 55”44; 1500 m: Maček (Oim-pija Ljubljana) 4’41”85; met diska: Irena Tavčar (CUS Trst) 45,02 m; 100 m: Piero Bon (CUS Trst) 12”3»; skok v višino: Lihteneger (Koroški atletski klub Ravne) 170 cm.
V ekipnih konkurencah so zmagati CUS Trst pri dekletih in Akademik Sofija pri moških. Ljubljanska Olimpija se je pri atletih uvrstila na drugo mesto, (kb)
DANES V DOBERDOBU
Nogometni turnir za »memorial Devetak«
Danes se bo pričel v priredbi IVtia dosti na nogometnem igrišču v U" berdobu 5. memorial »Severin U6 vetak«.
Turnirja se bodo udeležile štiri kipe, in sicer poleg domače Mlados še enajsterice Vodic iz Šempasa^ Italcantierija in Zagraja. Prva V* ma bo med domačini in moštvo» Vodic ob 14.45. Ob 16.45 pa bo srečanje med Italcantierijem in Zagr jem. Finalne tekme bodo odigrati nedeljo, 23. septembra. Memorial J že tradiiconalno predprvenstveno sr Čanje ekip, ki so doslej Prik^L-kakovostno igro. Sodeč po nastop« jočih ekipah, bi tudi letošnji mem rial moral pritegniti precej fti6” cev. (Z. Frandolič)
V petek v Soščevi hiši na Proseku svečanost oh 60-letnici proseškega športnega društva
Težka, toda zmagovita pot ŠD Primorje
ŠD Primorje je v petek v Soščevi hiši svečano proslavilo svojo 60-letni-co obstoja. V nabito polni dvorani je članom, bivšim predsednikom proseškega društva, gostom najprej spregovoril predsednik ŠD Primorje Dario Kante, ki se je vsem zahvalil za prisotnost.
In s svojo prisotnostjo so visoki ju bilej proseškega društva počastili Predstavniki vseh vaških organizacij in naših nogometnih društev, rajonskega sveta in predsednik ZSŠDI Odo Kalan, ki je Primorju čestital in o-benem zaželel še veliko uspeha. Ka-
že pa, da tudi tako visok jubilej ni »premaknil« predstavnike deželnega olimpijskega odbora in italijanske nogometne zveze, ki so Primorju poslali le brzojavke s čestitkami...
»Če praznuje danes Primorje 60-let-nico svojega obstoja, gre za to velika zasluga tistim, ki so bili v težkem in mračnem obdobju tega stoletja, ko se je fašizem utrjeval v Italiji, budni in pogumni ter z navdušenim športnim duhom prebod ri li vse ovire in v jeseni leta 1924 ustanovili šnort-no društvo Primorje,« je svoj govor začel tajnik društva ŠD Primorje.
Na pobudo nekaterih navdušenih in pogumnih ljudi je torej nastalo to društvo, ki je v začetku imelo kolesarski in telovadni odsek. Na Proseku pa je bilo že tedaj navdušenje za nogomet izredno in kaj kmalu so u-stanovili nogometno ekipo, pa čeprav niso imeli nogometnega igrišča. Z udarniškim delom pa so domačini poskrbeli za nogometni teren in prose-ško društvo je kaj kmalu doseglo lep podvig z _ osvojitvijo slovenskega pokala »Naš glas«. Fašistična drhal pa ni prizanesla našim društvom in tudi Primorje je bilo leta 1927 razpuščeno.
Po osvoboditvi je športna dejavnost zaživela tudi pri Primorju (nogomet, atletika, odbojka, košarka). Društvo pa je utrpelo neprecenljivo škodo, ko so leta 1947 z zgraditvijo državne ceste tudi Uničili domače nogometno igrišče, tako da je moralo Primorje prvenstvene tekme igrati v Boljuncu ali v Nabrežini. Delovanje je nato skoraj povsem zamrlo, da bi ga leta 1963 zopet obnovili. Protislovenska gonja, sicer v drugačnih oblikah, pa se je v naših krajih nadaljevala in v nogometni sezoni 1963/M tržaška društva, razen Libertasa iz Barkovelj in Esperie, niso hotela igrati proti Primorju. Italijanski nogometni zvezi pa gre priznati, da je spoštovala pravila in tako Primorju dosodila zmago v vseh neodigranih srečanjih. Vztrajnost, odločnost proseških odbornikov, igralcev pa je bila kronana z veliko zmago. Italijanska tržaška društva so končno le izgubila svoj
»sramoten boj«. Primorje je regularno nastopalo v prvenstvu in »odprlo pot ostalim slovenskim društvom, ki še danes nastopajo.«
Primorje je nato s spremenljivo srečo igralo v amaterskih prvenstvih (nastopalo je tudi v prvi kategoriji), uspešno pa je prirejalo turnirje, kakovostne prijateljske tekme (na Proseku so gostovali tudi Hajduk, Olimpija, Partizan, Vojvodina itd.).
Valter Husu je v .'.vojem posegu tudi želel, da bi bili stiki z ostalimi vaškimi organizacijami s šolo in starši še tesnejši, da bi bili stiki tudi z o-stalimi slovenskimi društvi, ki gojijo
nogomet, plodnejši in bolj »konkretni«. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je sodelovanje z ZSŠDI zgledno.
»Načelo, ki smo si ga zastavili, izhaja iz stališča, da naše društvo nima le športnega značaja, temveč da mora pazljivo slediti naši širši družbeni in socialni problematiki. Predvsem se moramo zavedati, da je Primorje slovensko športno društvo in kot tako mora poleg športnih rezultatov imeti kot cilj, da ostane slovensko in da pripomore k vsestranskem razvoju, predvsem slovenske mladine,« je svoj poseg sklenil tajnik ŠD Primorje.	(bi)
Na petkovi svečanosti podelili priznanja
Na petkovi svečanosti je ŠD Primorje podelilo priznanje svojim bivšim Predsednikom, igralcem, odbornikom.
ODLIČJA ZASLUŽNIM IGRALCEM,
KI SO NASTOPILI V LETIH 1945-1957
Edi Bukavec, Drago Čuk, Karel Daneu, Marčeto Daneu, Giulio Gulič, Alojz Husu, Danilo Kocman, Albert Kodrič, Karel Milič, Bruno Pertot, Slavko Pieri, Stanko Prašelj, Boris Puntar, Vasilij Regent, Albin Starc, Josip Starc, Emil Starc, Alojz Timeus, Cveto Ukmar, Karel Ukmar, Ivan Ukmar, Viktor Ukmar.
POSEBNA ODLIČJA ODBORNIKOM
Dario Sardoč, Miro Luxa, Ferdo Danieli, Luciano Faggin, Emil Puntar, Žarko Race, Egon Puntar, Guerrino Husu (najstarejši član).
ODBORNIKI LETA 1963
Bruno Rupel, Marino Luxa, Edi Furlan, Miro Blažina, Milan Milič, Silvij Verginella, Bruno Metelko, Romàno Daneu.
BIVŠI PREDSEDNIKI
Josip Bukavec, Josip Čuk, Josip Husu, Franc Prašelj, Josip Furlan, Anton Cimador, Srečko Sedmak, Oskar Vatovec, Marjan Nabergoj, Danilo Zužič, Mirosi’av Štrekelj, Sergij Cibic.
Načrti košarkarske sekcije Brega
Pridobiti čimveč mladine
domači šport
Kolesarski maraton za rekreativce
Novogoriški kolesarski klub bo tudi mtos pripravil zanimivo in zahtevno kolesarsko preizkušnjo: 150 km dolgi toaraton IX. korpusa. Prireditev bo v nedeljo, vpis pa bo mogoč vse do starta, ki bo v Novi Gorici ob 8.30.
Kolesarski maraton bo speljan po Peteh, kjer je deloval IX. korpus. Iz Nove Gorice bodo kolesarji vozili preko Ajdovščine, Cola, Črnega vrha, Godovič v Idrijo, iz Idrije na Most oa Soči v Tolmin, kar je novost letošnjega maratona.
Organizatorji pa so za manj pripravljene rekreativce pripravili tudi mali maraton, ki bo dolg 40 km in bo yodil iz Nove Gorice do Sel, Dornika, Šempetra, nazaj v Novo Go-rico. Upajmo, da se bo do sedaj redkim, vztrajnim rekreativcem iz naših krajev v nedeljo pridružilo še dosti drugih,
Z.S.
Kot naši bralci že vedo, je Breg lani obnovil košarkarsko sekcijo. Letos pa bodo skušali Brežani to dejavnost še okrepiti. V višjih mladinskih prvenstvih bodo sicer imeli le e-no mladinsko ekipo. Predvsem pa bodo košarkarski delavci Brega posvetili svojo pozornost minibasketu. Letos je sekcijo prevzel Stojan Hr vatdč, ki se je o svoji ekipi izrazil takole: »Lani smo prvič, po treh letih mrtvila, uvedli minibasket pri Bregu. Začeli smo praktično iz niča, v začetku pa smo privabili samo mlade košarkarje iz dolinske občine. Letos pa upamo, da bomo tudi otroke iz miljske občine, nasaja Sv. Sergija in drugih krajev, kjer ni slovenskih društev. V ta namen smo se odio čili, da sestavimo dve ekipi: prvo, za minikošarkarje letnikov 1973 in 1974,
bom treniral jaz, drugo, za košarkar -karje letnika 1975 in mlajše, pa bo treniral Andrej šik.«
»Oba sta sicer igrala košarko, nimata pa večjih trenerskih izkušenj. Sta obiskovala kake tečaje?«
»Da, Šik je bil najprej v Postojni, kjer je bil med predavatelji celo sam Žeravica. Udeležila sva se tečaja v Trstu, kjer je vodil Peter Brumen. Nazadnje pa sva bila še v Črnem vrhu, kjer smo imeli skupne treninge z Borom.«
»V Črnem vrhu ste torej dejansko že začeli s pripravami. ..«
»Da, tam je bilo tudi enajst naših minikošarkarjev letnikov 1974, 1975 in 1976. Tem so se prejšnji teden priključili še minikošarkarji, rojeni leta 1973, ko smo pričeli z rednimi treningi v dolinski telovadnici.«
Danes
Nedelja, 16. septembra 1984
ODBOJKA
ŽENSKI MEDNARODNI TURNIR NA REKI
12.30: Volan - Meblo; 14.30: Rijeka
Meblo
KOŠARKA
MOŠKI TURNIR V TRSTU
Telovadnica Monte Cengio
16.30: finale za 3. mesto; 18.00: finale za 1. mesto (nastopajo Jadran, Leasest, Abitare Videm in Italmonfal-cone)
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu: Vesna - Breg; 8.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Montebello -Zarja
NAJMLAJŠI
8.45	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Co-
stalunga - Breg; 10.30 v Rcpnu: Kras - Portuale
DEŽELNI POKAL - 3. KOLO
10.30	v Trstu, Ul. Flavia: Oam-pia TS - Vesna
TURNIR BRUNA KRIŽMANČIČA
13.30	v Trebčah : finale za 3. mesto; 16.30: finale za 1. mesto (nastopajo Primorec, Gaja, Breg in Zarja).
JADRANJE
11.00	pred Sesljanskim zalivom: društvena regata JK Cupa.
NOGOMET
»MEMORIAL S. DEVETAK«
V DOBERDOBU
14.45: Mladost - Vodice; 16.45: Ital-cantieri - Sagrado
PRIJATELJSKA TEKMA
10.30	v Tolminu : Tolmin - Ju ventina
SKIROLKE
DRŽAVNO PRVENSTVO
9.30	v Caltranu pri Vicenzi: nastopata tudi ŠD Mladost in SK Devin.
d
obvestila
Športna šola Trst
sPoroča, da bo seja glavnega odbora Ì, četrtek, 20. Un., ob 20.30 v Ul. sv. *rančiška 20.
ŠD Polet
sklicuje v torek, 18. septembra., ob D. uri v Prosvetnem domu na Opči-,ral> prvi trening za ekipo kadetov, •rening bo tudi v primeru slabega vtemena.________________________
Baletni odsek ŠD Mladina Križ
obvešča, da je v teku vpisovanje oz. Potrditev vpisa v novo baletno sezono 384/85 jutri, 17., sredo, 19., in ^tek, 21. t.m., od 15.00 do 17.30 v Prostorih bivšega otroškega vrtca snovne šole »A. Sirk« v Križu.
Odsek minibasket Bor
. o vešča, da so odprta vpisovanja za pralce letnikov 1973-74-75-76 in 77. rijave sprejemamo direktno na tre-'ogih, v torek od 14. do 15., v sredo 15. do 16.30, četrtek od 17. do 18., Petek od 14.30 do 17. ure, ali pa v ajništvu društva od 15. do 18. ure.
ŠD Dom Gorica
““vešča, da se jutri, 17.	t.m.,
( . telovadnici Kulturega doma v Gori-§ Pričenja redna vadba v naslednjih Portnjh panogah; 1. splošna telesna za otroke iz vrtca in osnovne ‘jr e: vsak ponedeljek in četrtek, od f - do 16. ure; 2. orodna telovadba za Pte: ob sredah od 16. do 17.30 in ob rit -h od 16. do 17. ure; 3. športna , toična gimnastika za dekleta: ob ha • in Petkih od 15.30 do 17.30; 4. aPiiznj tenis za dekleta in fante: ob |^cdeljkih in četrtkih od 16.30 do 18. (p; 5. miniodbojka za dekleta : ob . k,h od 16.30 do 18. ure in ob četrtin» IH* l**- do 17.30. Vpisovanje ob urah „0J||oga v posameznih športnih pani
2fl^ča, da bo v sredo, 19. t.m., ob "a sedežu ZSŠDI v Trstu seja K,lrnisije za odbojko.
ZSŠDI
oobvešča, da bo jutri, 17.	t.m.,
ob 20. uri na sedežu SPDT v Trstu seja komisije za smučanje.
Košarkarska sekcij'a ŠZ Bor
sporoča, da bo jutri, 17.	t.m.,
ob 19.30 na stadionu »1. maj« zbor vseh mladincev (letnik 1966 in 1967) in članov. S seboj prinesite tekmovalno opremo.
Gimnastični odsek ŠZ Bor
sporoča, da bo sprejemal 17. septembra od 17. do 19. ure v Borovem športnem centru prijave dosedanjih in novih telovadk za ritmično gimnastiko in akrobatiko za novo sezono.
Istočasno bo poskusno sprejemal tudi prijave za akrobatiko za dečke do 8. leta starosti. Prijaviti se je mogoče tudi po telefonu št. 51377.
Jadralni klub Čupa
organizira danes, 16. t.m., jesensko društveno regato za kajutne jadrnice. Start ob 11. uri pred sesljanskim zalivom. Nagrajevanje ob priliki društvenega večera, ki bo 19. oktobra. Vabljeni
L TUE I

THE BRITISH SCHOOl
Ul. Tor
Sff
OF TRIESTE
Ul. Torrebianca 18, tel. 040/69453-69140-60762
$li
Kdor danes ne zna angleško, ne more računati na poklicno kariero. Zakaj torej ne storite tega, kar je pred vami storilo že tisoče drugih ljudi? Vpišite se tudi vi v BRITISH SCHOOL, da se danes naučite angleščine za vaš jutrišnji dan. Vpisovanje v tečaje za raziične zahteve že poteka pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
h
£=i
[=7
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar na|bol|šega nudi nemška In ltall|anska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA CENTER Telefon 2001X3
CZolautti
ARTIKLI ZA CVETLIČARJE
•	Keramika In vse za kompozicije
•	Velika Izbira trakov
•	Celofan — umetno cvetje
•	Celotne dobave za cvetličarje
TRST — Ulica Rigutti 13
Telefon; trgovina 750-524 - stan. 52-143
No roč n ino Mesečno 10 000 lir • celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za /oseb mke mesečno 180 00. letno 1800 00 din. z o orga nizaci|6 in podietio mesečno 250.00. letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči ročun za ltall|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardelievo 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st , viS 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20 - IVA 18 Osmrtnice zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
16. septembra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Sam»«
Izdaja L JzTT m tiska F' Trst
člen katranske zveze Eaaoptonih zatoZrakov FIEG
Pobude »skupine iz Cartagene« za prebroditev prezadolženosti
MAR DEL PLATA — Po dvodnevnih poglobljenih razpravah in z novim pozivom upnikom na politični dialog, so včeraj v argentinskem mestu Mar del Plata sklenili zasedanje 11 latinskoameriških držav »skupine iz Cartagene«, ki vključuje Argentino, Brazilijo, Bolivijo, Kolumbijo, Čile, Ekvador, Mehiko, Peru, Dominikansko republiko, Venezuelo in Urugvaj.
Latinskoameriške države so skupno zadolžene v tujini za 350 milijard dolarjev, do konca leta pa bodo dolgovi, tudi zaradi rastočih obresti, še narasli in dosegli 400 milijard dolarjev. Kako iz krize zaradi nakopičenih dolgov, ki državam dolinicam povzročajo hude gospodarske pa tudi družbene in politične težave? V sklepni deklaraciji zunanji ministri in ministri za gospodarska vprašanja držav »skupine iz Cartagene« vabijo na skupno zasedanje držav upnic, Mednarodnega denarnega sklada in predstavnikov svetovnih bančnih zavodov, da bi skupaj iskali pot iz krize in skušali odpreti še dodatne kanale dialoga.
»Organizacijska vprašanja se lahko rešijo po navad-
nih diplomatskih poteh«, je s tem v zvezi poudaril argentinski minister za gospodarstvo Grispun. Na vprašanje, če meni, da bi se razvite države protivile takemu načrtu, je pa odgovoril, da obstaja vrsta nesporazumov glede izbir in namenov »skupine iz Cartagene«. Le-ta ne išče frontalnega napada, pač pa teži It reševanju perečega vprašanja nakopičenih dolgov in visokih obrestnih mer
Sklepna deklaracija izraža tudi precejšnjo zaskrbljenost zaradi ohladitve in odlašanja razvitih držav do tega vprašanja. Do napovedanega gospodarskega okrevanja, je prišlo, dodaja, vendar le v nekaterih že razvitih državah, katerih finančna in trgovinska politjka, s carinskimi pregradami na primer, še bolj obremenjuje gospodarstva manj razvitih.
V svojem dokumentu skupina iz Cartagene, ki pozitivno ocenjuje reprogramiranje do'go v in refinanciranje posojil Mehiki, predlaga tudi ustanovitev pri Mednarodnem denarnem skladu posebnega mehanizma za kompenzacijo obresti (izplačanih upnikom) s ponudbo ugodnejših posojil dolžnicam, ki ne morejo izplačati svojih dolgov.
Mike Bongiorno se bo ločil
MILAN — Zakon med Mikom Bongiomom in Danielo Zuccoli se naglo bliža koncu. Znani televizijski »showman« je že oddal prošnjo za ločitev na milansko sodišče, razprava z rutinskim sodniškim poskusom pobotanja med zakoncema pa bo 1. oktobra.
Zasebniki na Madžarskem
BUDIMPEŠTA — Glavna posledica gospodarske reforme, ki so jo v Madžarski izvedli prejšnje dosetletje, je postopna uveljavitev zasebne pobude na vseh področjih trgovine in industrije. Kaže, da se prav v zadnjem času vse več madžarskih državljanov poteguje za zaposlitev v nekem kateremkoli za-sebenm sektorju, pristojna oblast pa tej prošnji rada ustreže.
V poljedelstvu je že večina delavcev privatnikov, v malem obrtništvu pa je zasebnikov skoraj 75 odst. vseh zaposlenih v tem sektorju. Ttidi v turizmu se naglo uveljavlja zasebna pobuda, predvsem na področju hotelskih in gostinskih storitev.
Tudi v okviru državne industrije je vse več skupin privatnikov v okviru posameznih obratov, ki delajo na lastno roko.
_	_
	z
	
_	
	
	
Ul ED«
Zastopnik kuhinj tfcfr mOUZllIZZD UL Di Vittorio 112
f+Wt'ftWIWffiff
20766. 13301 .
Bodo trolejbusi spet zanimivi?
BRUSELJ — Po dvajsetih letih se bodo Belgijci spet vozili s trolejbusi. Zaradi onesnaženja in visoke cene plinskega olja so se uprave večjih mest odločile znova usposobiti troiejbusna električna omrežja. Novoustanovljeni konzorcij sestavljen iz podjetja ACEC iz Charle-roia (električne naprave) in podjetja Van Hool (indù strijska vozila) je pripravil vrsto trolejbusov »druge generaci jet.
v
Zenske za mir
WASHINGTON — Pred kratkim se je na zasedanju o vlogi ženske pri preprečevanju jedrske vojne v ameriškem glavnem mestu zbralo kakih dvesto žensk iz vseh Združenih držav Amerike, pod geslom »Mir je odvisen od žensk«.
Na tem srečanju so ženske izrazile nujnost, da aktivneje posežejo v politiko, da se združijo na vseh ravneh ter da naj se konkretno angažirajo za mir na svetu na ključnih položajih, torej tam, kjer se o miru odloča.
Klic divjine
POP BUCKOVIM VODSTVOM 3E VPREGA TAKO POLETELA, DA STA 30 MOŽA KOMA:! DOM A3 AL A...
V
m

TAKO HITRO NI ----
TE POTI SE N OBEMA ZAPREGA NA SEVEROZAHODU ... V SKAGUAYU OE PER RALILT DOBIL OD VLADE NOVE UKAZE IN MORAL DE ZAPI USTITI BUCKA... FRANCOIS 3E OB. SLOVESU DOKA3E OR.3EL- BUČKO VO GLAVO
EDOARDO FURLANI sp,
KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
TRST — Ul. Milano 25 — Tel- 040/62200 - 65383/4 Ind- cona lil. tras. est — Tel. 040/820308
+ zastopnik HILARY’S PAGANI + zastopnik sodov »semprepieno« in ROTOKLOM s hidravličnim oljem in zračnim pritiskom
<!^> AGRARIA FURLANI
Ul. Milano 18 — Tel. 62229 - 62097 — TRST
Vam nudi vso opremo za vinogradništvo: sodi. kadi, stiskalnice in razne kemikalije
ft.flfl.A. zr.L
Ul. Valdirivo 30 — Trst Tel. 040/69244
VELIKA IZBIRA
VSEH NADOMESTNIH DELOV ZA VSE KMETIJSKE STROJE