štev. 37. V Ljubljani, v sredo 13. septembra 1916. Leto IIL Nadvojvoda prestolonaslednik general kavalerije Karel Franc Jožef, poveljnik naše armade v jugovzhodni Galiciji in Karpatih, ter nadvojvoda Leopold Salvator, pokrovitelj Rdečega križa. A. Kuprin: Prikazen. (Nadaljevanje in konec). Nekoliko minut je bila v sobi težka, moreča tišina: samo vojni kronometer Markova je hitro bil sekunde, in dogorelo oglje v peči je razpadalo s slabim, a zvočnim kovinskim hreščanjem. »Povej mi Markov,« je naposled zinil starec, »česar ne odgovoriš niti sodnikom, niti predstojnikom, da, niti carju, pač pa svoji vesti, ako te vpraša: zakaj si šel na ta grozni, nepravični poboj?« Markov je porogljivo zmajal z ramami. »Starec, ti imaš dokaj neprisiljene besede za človeka, ki bo čez štiri ure ustreljen ob drevesu. Sicer se pa razgovarjajva prosim. To je dosti zanimivejše, nego brez spanja premetavati se v groznici . . . Torej, kaj bi odgovoril svoji vesti? Najprej ji povem, da sem vojak, in da je moja dolžnost slušati brez preudarka. Drugič, sem rojen Rus, in ves svet naj zve, da bo tisti, ki se drzne protiviti moči velike države, raz-mečkan pod njeno peto kakor črv, celo grob njegov bo zravnan z zemljo enako . . .« Z laške fronte: Pogled na Cavaleso. »O Markov, Markov, koliko divje in krvoločne ošabnosti je v tvojih besedah,« je odgovoril starec. »In koliko neresnice! Ti gledaš predmet, približavši ga k očem, in vidiš le neznatne podrobiiosti, a pojdi dalje od njega, in predstavi se ti v pravi podobi. Ali misliš, da je tvoja velika država nesmrtna? Ali niso ravno tega govorili in mislili že Per-zijanci in Makedonci, in silni Rim, objemši celi svet s svojimi železnimi kremplji in divja vojska Hunov, privalivši se nad Evropo, in mogočna Španija, ki je gospodarila trem delom sveta? Vprašaj zgodovino, kam je prešla njih neizmerna moč? Jaz pa ti povem, da so bile že pred njimi, pred tisoči vekov, velike države, silnejše, ponosnejše in kultur-nejše, nego je tvoja država. A življenje, ki je silnejše nego narodi in prastari spomeniki, jih je pometlo s svojega tajnega pota, ter ni pustilo o njih niti sledu niti spomina.« »To so neumnosti,« je opomnil s slabe-čim jezikom stotnik ter legel na hrbet. »Zgodovina hodi svojo pot, in mi nimamo pravice, popravljati jo ali kazati ji pot.« Starec se je tiho zasmejal. »Ne delaj se enakega tistemu afrikanske-mu ptiču, ki glavo skrije v pesek, kadar ga Spomenik pri Belgradu našim padlim vojakom pešpolka št. 91. preganjajo lovci. .. Veruj mi, minilo bo sto let, in otroci tvojih otroc se bodo sramovali za svojega prednika Aleksandra Vasiljeviča Markova, rablja in morilca.« »Hude besede, starec! Da, tudi jaz sem slišal o tistih govoricah gorečih sanjačev, ki bi radi iz mečev napravili pluge . . . Hahaha! Predstavljam si to kraljestvo izpodjedajočih nevrastenikov in rahitičnih idiotov. Ne, samo vojna dela atletska telesa in železne značaje. Sicer pa . . .« Markov se je močno pomel po sencih, hoteč se nečesa spomniti .. . »sicer pa, to je vse nebistveno .. . Kaj sem te hotel vprašati?. .. Ah, da! Mislim, dane boš govoril neresnice. Ali si odtod ?« »Nikakor ne,- je odkimal starec. »A si se vendar rodil tukaj?« »Ne.« »Pa si vendar Evropejec? Francoz? An-gličan ? Rus? Nemec?« »Ne, ne . ..« Markov je v razburjenosti s pestjo udaril ob stranico postelje. »A kdo si vendar potem ? In zakaj mi Stran 518. TEDENSKE SLIKE. štev. 37, '/i S tirolske fronte: Kritje naših vojakov pod skalo. Kako se zabavajo Cehi na laški fronti: Vojaki imajo predstave z lutkami (punč-- kami in pojaci). je, vrag te vzel, tvoj obraz tako strašno znan? Ali sva se že videla kje?« Starec je povesil glavo še niže in dolgo sedel, ne da bi izpregovoril besedico. Nazadnje je izpregovoril zamišljeno: »Da, sešla sva se že, Markov, a ti me nisi videl nikdar. Brez dvojbe se ne spominjaš več, ali si pa pozabil, da je za časa ku-^e tvoj ded v enem jutru dal obesiti devet-inpetdeset ljudij? Tisti dan sem bil dva koraka od njega, a on me ni videl.« »Da ... res je ., . devetinpetdeset,« je zašepetal Markov, čuteč kako se ga je lotila neznosna vročina. »A to . . . so bili . .. uporniki ... Bil sem živa priča krutih činov tvojega očeta pri Sevastopolu in tvojega deda ob zavzetju Izmaila,« je nadaljeval starec s svojim brezzvočnim glasom. »Pred mojimi očmi se je prelilo toliko krvi, da bi se dala v njej potopiti vsa zemeljska obla. Bil sem z Napoleonom na bojiščih pri Slavko\u, Friedlandu, pri Jeni in Borodinu. Videl sem množico ki je ploskala Šansonu, ko je kazal z gilotinskega odra krvavo glavo Ludovikovo. Vpričo mene so v bartolomejski noči pravo-verniki z molitvijo na ustnicah morili žene in otroke hugenotov. V tolpi besnih fanatikov sem gledal, kako so inkvizitorji na grmadah sežigali krivoverce, kako so v božjo čast ž njih drli kože in jim vlivali v usta raztopljen svinec. Šel sem po sledeh vojsk Atilovih, Cingishanovih in vojsk Sulejmana Velikega, katere so znamovale svojo pot z gorami, zloženimi iz človeških lobanj. Z divjo rimsko tolpo sem bil navzoč v cirku, ko so pse ščuvali na kristjane, zašite v zverske kože, in ko so v mramornih neškah krmili ribe s telesi usužnjenih otrok... Videl sem blazne krvave orgije Neronove in slišal jok izraelski ob podrtih zidovih jeruzalemskih...« »Ti blazniš . . . beži ... ti si prikazen moje bolne domišljije! Beži od mene,« je s težavo zašepetal Markov s suhimi ustnicami. Starec se je dvignil s sedeža. Zdelo se je, kakor bi bila njegova sključena postava naenkrat vzrastla tako, da so se lasje njego-\e glave dotikali stropa. In zopet je govoril počasi, enakomerno in grozeče: »Videl sem, kako je bila prvič prelita kri človekova. Bila sta na zemlji dva brata. Eden prijazen, nežen, delaven in potrpežljiv. S tirolske fronte: Delavska kolona na maršu pod Dolomiti. Drugi, starši, je bil silen, brutalen in nevoščljiv. Nekoč sta po navadi svojih očetov žrtovala svojemu bogu; mlajši — zemeljske sadove, starejši pa — meso živali, ki jih je ubil. Starejši pa je gojil v srcu svojem zavist do brata in dim z njegovega oltarja se je vlekel po zemlji, dim z oltarja mlajšega pa se je dvigal kakor steber proti nebu. In v duši starejšega je prekipela zavist in stara mržnja. In zgodil seje na zemlji prvi umor.« »Oj, beži proč, pusti me . . . za Boga!« je šepetal Markov, premetavajoč se na stlačeni rjuhi. A starec je nadaljeval: »Da videl sem, kako so se njegove oči razširile v smrtni grozi, in kako so njegovi skrčeni prsti krčevito rili po pesku, mokrem od krvi. In ko je, zadnjikrat vztrepetavši, obležal na zemlji, hladen, negiben in bled, se je ubijalca polastil neznosen strah. Pobegnil je in skrival svoj obraz v gozdni goščavi in ležal tam, tresoč se po vsem telesu, do večera, dokler ni začul glasu razsrjenega Boga: »Kajn, kje je Abel, tvoj brat?« »Beži, ne muči me!« je Markov s težavo gibal ustnice. 37. štev TEDENSKE SLIKE. Stran 519 Mi Srbski vojaki vjetniki popravljajo cesto za fronto. »Trepetajoč sem odgovoril Gospodu: »Sem li mari jaz varih brata svojega ?« In Gospod me je preklel z večnim prekletstvom: »Živ ostaneš, dokler stane svet, ki sem ga ustvaril. Begal boš in se potepal vse veke, med vsemi narodi in. po vseh zemljah, in naj tvoje oči ne vidijo ničesar, razven prelite krvi, in naj tvoja ušesa ne slišijo ničesar, razven smrtnega stokanja, v katerem boš vselej spoznal poslednji vzdih brata svojega.« Starec je umolknil za en čas in ko je izpregovoril, je vsaka njegova beseda padala na Markova s težko bolestjo: »O Gospod,^ pravična in neizprosna je Tvoja sodba! Že mnogo stoletij in deseto-rice stoletij begam po zemlji, zaman čakajoč smrti. Višja, neusmiljena sila me podi tja, kjer umirajo na bojiščih od krvi oškropljeni, ljudje, kjer plačejo matere, preklinjajoč mene, prvega bratomorca. A ni meje mojemu trpljenju, ker vsakokrat, kadar vidim v krvi ležečega človeka, vidim iznova svojega brata, iztegnjenega na zemlji in v pesku brodečega z odrevenelimi prsti . . In zaman se trudim, da bi zaklical ljudem : Prebudite se! Prebudite se! Prebudite se I . . « »Prebudite se, vaše visokoblag&rodje. Iz strelskega jarka: Sova na laškem šrap-nelu in ostankih laških granat- prebudite se! « je ponavljal Markovu nad ušesi nujni glas narednikov. »Brzojavka . . « Stotnik je naglo vstal ter hipoma, kakor je bil navajen, postal gospod svoje volje. Oglje v peči je že davno ugaslo, skozi okna pa je že gledal bledi svit bližnjega dne, »Kaj pa . . . oni? je vprašal Markov s tresočim se glasom. »Tak točno, vaše visokoblagorodje ! — Ravnokar . . . < »A starec . . starec? »Tudi.« Stotnik je padel na posteljo, kakor da je na mah izgubil vso moč. Narednik je stal poleg njega zravnan, čakaje povelja. »Cuj brate. Od mene prevzameš poveljevanje, « je izpregovoril Markov s slabim glasom. »Danes od pošljem raport, ker sem, ker me je popolnoma uničila ta prokleta mrzlica , . In bržkone,« poizkusil se je nasmejati, a ni se mu posrečilo, »bržkone bodem moral kmalu in sploh oditi v pokoj.« NičeniLu- ne čudeči se narednik je polomil roko k ščitku in mirno odgovoril: > P r o s i m, vaše \- i s o k o b I a g o r o d j e ! Novoimenovani poročniki v Terezijanišču pred cesarjevim kipom dne 18. avg. t. 1. Avstro - Ogrska zveza z Rumunijo. že davno so bila pokopana vsa nasprotja med našo in rumunsko državo, ko je 1. 1896. naš cesar osebno obiskal rumunskega kralja Karla 1. v Sinaji. Iz istih dni je še o-hranjena fotografija, na kateri sta poleg našega cesarja rajni rumunski kralj in kraljica ter sedanji kralj in kraljica. Od tistega časa je Rumunija podpirala našo balkansko in protirusko politiko. Tudi naš pokojni prestolonaslednik Franc Ferdinand je obiskal v Sinaji rumunskega kralja, ki je bil na Dunaju \ ečkrat ljub gost. L. 1906 je bil v Bukarešti dunajski župan dr. Karel Lueger z dunajsk. iibč. svetovalci sijajno sprejet, in zveza med dunajskim mestnim svetom in Bukarešto je bila kar najbolj prijateljska. L. 1907. pa so se začela v Rumuniji hujskanja proti ogrski vladi in ščuvanja sed-mograških Rumunov. Med narodom se je začela agitacija za »osvobojenje« Rumunov, ki žive na Sedmograškem-Ogrskem. Stran 520. TED.ENSKE SLIKE. štev. 37 V Turške čete, ki so dospele v Galicijo na pomoč proti ruski premoči. Barcola. v jugozahodni Tirolski središče ljutih bojev z Lahi. Združitev vseh Rumunov, ki prebivajo na Sedmograškem, v Rumuniji, Bolgariji in na Ruskem, je postal narodni ideal. »Vsi Rumuni naj žive pod enim kraljem!« je postal bojni klic vseh strank, ki so hotele pri volitvah zmagati. Toda kralj in njegova vlada sta bila za mirno zvezo z našo državo. Šele balkanska vojska je prinesla novo nesoglasje. Rumuni so dolžili Avstrn-Ogrsko, da protežira Bolgarijo na škodo Rumunije. Ko so Srbi začeli vojno z Bolgarijo, je vdrla tudi rumunska Aojska v Bolgarijo in si brez strela osvojila kos bolgarske Dobrudže. Takrat je bila nova nevarnost, da nastane vojna med našo in lumunsko državo. A naša diplomacija je ne-\arnost potlačila, in razmerje se je zopet iigladilo. Ko se je začela svetovna vojna, se je bilo bati, da pojde Rumunija Srbiji na pomoč. Ker pa ni bila na vojno pripravljena, ostala Je nevtralna ter delala na vse strani izborne kupčije. Toda ves čas je omahovala. Seveda je storila antanta vse, da zvabi Rumunijo na >^V(ijo stran. Zlasti je hujskala s tem ,da je bila Avstrija v dobi krimske vojne proti Rusiji in je vojaško zasedla Rumunijo, ter se umaknila iz nje šele po dolgih mesecih ter da sedmograški Rumuni komaj čakajo na odrešenje. Antanta,je začela svoje naborno bob-nanje najprej nalahno, noto pa vedno glasneje. Mi smo bili gradili rumuske železnice, mostove, brzojavne naprave i, dr. Na stotine milijonov smo vtaknili v Rumunijo, da, financirali smo Rumunijo v času ko antanta niti vinarja ni dala za Rumunijo. Rumunske simpatije pa so se obrnile k Franciji. Francija je bila vzgojiteljica mnogih sinov in hčera boljših rumunskih družabnih krogov. Antanta je imela v pravem času v roki nad polovico mnogočitanih listov. V Parizu, Londonu in Petrogradu so sedeli v vladah ljudje, ki so spoznali da je treba delati z milijoni. Najeli so časnike, politike, govornike, kinematografe, aranžerje za demonstracije in sprevode. Z denarjem in z lepimi besedami, obljubami in vabami, se je začela borba za rumunsko dušo. Listi so dan na dan oznanjevali svojo gorečo ljubezen do Francije, Italije in Rusije. Govorniki so stopali na tribune in ponavljali kar so že listi stokrat pisali. Ustanavljale so se zveze in društva. Vprizarjali so Poljski top nabijajo proti Rusom. se izprevodi, podkurili so ljudski duši, da je zavrela, prirejali so se shodi, govori, na-pitnice, objemi. Rim, Petrograd, Pariz in London so ploskali, Rumunski časnikarji so potovali v Rim in Pariz in vršili so se banketi, Poincare jih je povabil na kosilo in poslal »latinski sestri« svoje pozdrave. Kratko in malo: pobratimstvo je bilo splošno. Vojna je morala priti' Razne vesti. Svarilo! Občinstvo se z ozirom na »Sv^a-rilo« C in kr. armad, višjega poveljstva, znova najnujnejše svari, dajati pobeglim vojnim vjet-nikom prenočišče, hrano ali jim na kateri koli način iti aa roko, ker se vsako vedoma storjeno podpiranje § 327. v. k. z. zasleduje kot hudodelstvo proti vojni moči države in kaznuje po določbah naglega soda s smrtjo na vislicah. 31., 32., in 33. vojna napoved. Zvečer 27. avgusta je izbruhnila vojna med našo monarhijo in Rumunijo, z 28. avgustom pa je nastopilo vojno stanje med Italijo in Nemčijo. Tako sta se dosedanjim 30 vojnim napovedim pridružile še 31. in 32. Prvih 30 37. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 521. Iz Volinije; Žične zapreke, takozvani španski vitezi, pred našo fronto. vojnih napovedi se je izvršilo: 28. julija 1914 Avstrija Srbiji, Nemčija Rusiji 1. avgusta 1914, Nemčija Franciji in Belgiji 3. avgusta 1914 Anglija Nemčiji 4. avgusta, Avstrija ^Rusiji 6. avgusta, Srbija Nemčiji 6. avgusta, Crnagora Avstriji 7. avgusta, Crnagora Nemčiji 9. avgusta, Francija Avstriji 10. avgusta, Anglija Avstriji 12. avgusta. Japonska Nemčiji 23. avgusta, Avstrija Japonski 24. avgusta, Avstrija Belgiji 28. avgusta, Rusija Turčiji 3. nov., Crnagora Turčiji 3. novembra, Srbija Turčiji 3. novembra. Japonska Turčiji 3. novembra, Anglija Turčiji 5. novem. Francija Turčiji 5. novembra, Belgija Turčiji 7. novembra 1914. Italija Avstriji 23. maja 1915, Italija Turčiji 20. avguvta, Bolgarija Srbiji 14. oktobra, Anglija Bolgariji 15. oktobra, Francija Bolgariji 16. oktobra, Italija Bolgariji 18, oktob. Crnagora Bolgariji 18. oktobra, Rusija Bolgariji 22. okt. 1915. Nemčija Portugalski 9. marca 1916. Rumunsko-avstrijski in rumunsko-nem-ški vojni so še sledile rumunsko-bolgarska in romunsko - turška, torej še 34. in 35. vojna napoved. Od vseh evropejskih držav so nevtralne le še Švedska, Norveška in Danska, Švica in Španija ter sedaj tudi še — Grška. Možje hujšajo vsled vojne, ženske pa ne. Profesor dr. Kassner piše: Vsled večkratnega opazovanja je v meni zbudilo pozornost dejstvo, da ženske niso vsled sedanje vojne shujšale, dočim so moški postali nekoliko bolj suhi. Pred kratkim je isto poročal tudi znani zoolog profesor dr. Heck. Kako naj si razlagamo to očividno dejstvo? Morda smo mi možje vživali preje preveč piva, mesa in masti? Sicer pa ni res, da bi tudi pridne ženske ne hujšale ! Ogrski izdelovalci vžigalic nameravajo odpraviti škatljice, v katerih so dosedaj prodajali vžigalice in bodo spravljali vžigalice S tirolske fronte: Cesta v Trident. v svežnjih v promet ter za 25 do 30 vžigalic zahtevali 2 vinarja. Vračajo se časi kre-sila in gobe! Čevlji na Nemškem. V mnogih trgovinah v Berolinu so stare zaloge čevljev prav izdatno podražili, par kar za 12 do 25 mark. Zdaj je urad, ki ima izsledovati oderuštvo z vsakdanjimi potrebščinami, začel stvar preiskovati in naznanjajo listi, da bo s 1. sep- tembrom preskrbel za izdatno znižanje cen. Italjanski kleriki pod zastavami .Prof. dr. M. Claar. ki je bil v Rimu poročevalec raznih klerikalnih listov, piše v »Zeitschrift fiir Politik«, da je 18.000 mož iz mlajše duhovščine sledilo klicu pod zastave in 2800 se jih je oglasilo prostovoljno za službo pod orožjem. Nezakonski otroci. Leta 1912. je bila v Avstriji rojenih 903.407 otrok, med njimi 106.801 nezakonskih, torej skoro 12 odstotkov. Izmed teh jih je že v prvem letu umrlo 139 212 zakonskih, torej 17 in pol odstotka, ter 24.715 nezakonskih, torej 23 odstotkov. V drugem letu starosti je umrlo 28.129 zakonskih in 3233 nezakonskih otrok. Dogna-no je da se od leta 1908, zmanšuje število-porodov, zakonskih kakor tudi nezakonskih. Po vojski bo, kakor sodijo strokovnjaki, še slabše in sicer bo posebno nazadovalo število zakonskih novorojenčkov, število nezakonskih se bo pa 'množilo. Vojna bo vzela mnogo moških in bo dosti manj zakonov, kakor pred vojno. Tudi ni dvoma, da bodo sinovi premožnih staršev, ravno ker jih ne bo nič preveč, gledali še bolj kakor doslej na doto, zlasti ker ni dvoma, da bo tudi po vojni vladala velika draginja. Delavstvo ba seveda še huje čutilo draginjo in si bo delavec premislil, predno se bo oženil. Strokovnjaki menijo, da se bo število nezakonskih otrok po vojni znatno pomnožilo in o-pozarjajo, da je treba pravočasno preskrbeti, da se bodo nezakonski otroci ohranili pri življenju, ne iz>humanitete« in iz »sočutja«,, nego ker potrebuje država vojakov in davkoplačevalcev, tovarnarji delavcev, zemlja pa kmetovalcev. stran 522. TEDENSKE SLIKE. Stev. 37 S soške fronte: Streljanje z minami iz strelskega jarka. \'hod v kraško jamo, bivališče našega vojaštva. 37. štev. TEDENSKE SLIKE stran 523. Ne prezrite današnjega oglasa „Srečkovnega zastopstva!" Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. o, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Zadružna tiskarna v Krškem -:- izvršuje tiskovine lično in ceno. -:- Ker se je papir, lepenka, platno i. dr. znatno podražilo in nam je zaloga knjig, kar smo jih imeli vezanih, pošla ter je vezava sedaj znatno dražja, stanejo odslej knjige: Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti". Milan Pugelj: „Mimo ciljev". Cvetko Golar: „Kmetske povesti", elegantno trdo vezana vsaka po 3 K 50 v. Naročite si te knjige, ker so zelo zanimive. Vojakom in ranjencem napravite veliko veselje, čejimpošljite dobro knjigo. Krema za čevlje tHtJilo I. tJintEr, Taschwitz, p.Buchau, Češko. S Po vsaki fotografiji J ¦ napravimo ¦ J umetniško dovršene ¦ I FOHEČilNE SLIKE j 8 v vsaki velikosti. S ¦ ¦ ¦ Povečane slike 42X53 cm sta- S ¦ nejo samo 24 K. S ¦ ¦ ¦ Naročila sprejema upravništvo ¦ I Tedenskih Slik v Ljubljani. ¦ I Poslano. I g B. pi. Trnhoczv, leharnar v Ljubljani. ^ 9 Moja soproga je zadnjega sinčka s § iJ Sladinom „sladni čaj" zredila. Fant je ^ 3 poldrugo leto star, čvrst in močan in ni B g bil še sploh nič bolan. Pri prejšnih treh g g otrocih je rabila razne redilne moke, s en kojimi ni niti približnjega uspeha imela, p: Sladin priporočam vsem staršem. ^ 3 [Spoštovanjem B Q Makso Kovač, c. kr. voj. uradnik. B Q v Pulju, 23. marca 1914. g a B ^6 MESTNA HRSNILHICa UUBUaHSKS Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog.....K 48,500.000-— Rezervnega zaklada.........„ 1,330.000 — Sprejema vloge vsak delavnik. Hranilnica je popularno varna in stoji pod kontrolo C. kr. deželne vlade. Za vaičevanje ima vpeljane === lične —:-----=^ domaČe hranilnike. Posojila na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti SViVo, '^'^¦en Kranjske pa proti obrestim in proti najmanj "/4"/o odplačevanju na dolg. BLIŽAJO SE VELIKI DNEVI SREČE! v času do 1. februarja 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 300.000 in 500.000 kron Turških srečk...... 200.000, 400.000 in 200.000 frankov 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 .... 90.000 in 90.000 kron 37„ zemljiških srečk iz 1. 1889 .... 60.000 in 100.000 kron 17 žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. Mesečni obrok samo K 7'— oziroma K 3'75. Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaju neizžrebanja izključena! Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom I SRECKOVNO ZASTOPSTVO 3, LJUBLJANA. Pridobivajte nam novih naročnikov! Ali se hočete svojega r evma tizma korenito iznebiti? Na tisoče je ozdravljenih! Bolečine v udih in členkih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, bodenje v raznih delih telesa, celo oslabele oči so posledice revmatičnih in pro-tinskih bolečin. Nujam Vam naraven produkt za zdravljenje! Nobena universalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna narava daruje bolnim ljudem. Vsakemu brezplačna poskušnja. Pišite mi takoj, da Vara pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. — Postanete hvaležen moj privrženec. Ehspedicija: DpBPn-flpothBhB BudapEst, VI. Abt. ZSS. ^3^3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI P=:i[=3 : Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. t^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. - Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. avstrijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za igralce prejšnjega razreda: '/1 srečka K 40-—, '/2 srečke K 20'—, '/4 srečke K lO"—, '/g srečke K 5*—. — Cena za novovstopivše igralce: V, srečka K 120--, V2 srečke K 60-- , V4 srečke K30-—, srečke K 15-—. naročila se vrše najugodneje po poštni nakaznici. "Vig Sprejema vloge na knjižice in na /JI 1/ 01 tekoči račun in jih obrestuje po /2 /O čistih. 27o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. otran 524. TEDENSKE SLIKE 37. štev Najbolje darilo trpečemu vojaku je MORANA Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se: M. SKRINJAR, TRST Via Castaldi 4, I. Cena: Liter 4 K. Vj 1 2 K. V.' 1 K. Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen naslov dotičnega. M.orana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamlca Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Sišl „ 422. Nikelnasta športna verižica ....... „ 1'7> „ 979. Srebrni obesek »cesarjeva podoba"...... „ 2'— „ 213. Srebrni prstan z kamnom „ P40 „ 211. Srebrni prstan z kamnom „ —•90 „ 1063. Prstan, zlatona srebro . „ 270 Vsaka ura jc najnatančne j e preizkušena. Razpošilja se po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje. Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Neugajajoče se zamenja! Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „IKO", najboljša preciz. ura.. H. Suttner "v"" Lfubljani št. 5. Nobene podružnice. Svetovna razpošiljalnica. Nobene podružnice. Šelenburgova ulica T (zraven trgovine Tičar) Antonija 500 kron Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes^ bradovic, otiščancev, v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom 1 K 50 v.. 3 lončki 4 K, 6 lončkov 5 K 50 v. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Pot na nog-ah, rokah, pod pazduho odstrani hitro posipala prašek, cena 1 K 50 v, 3 ščatlje 3 K 50 v. Kemčny, Kaschan (Kassa) L Postfach 12/44, (Ogrsko). a' Zadejte listkom v administraci — rlr,S;,SitSil MilLE HUMOliV. Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Offersko: V. leta K S—, leta K 6.— , celo leto K 12—; za Nemčijo: '/< leta K 4-—, Vj leta K fr— celo leto K 16.—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20"—. Za Ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Koželj. Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.