Ob K&nnedyjevem
«jfovoru
Ameriški predsednik Kennedy je v svojem govoru na Glavni skupščini OZN slovesno izzval Sovjetsko zvezo na „mirovno tekmo“ in istočasno opozoril 99 združenih narodov, da se bo sam uničil, če človek ne bo hitro našel kontrolo svojega orožja. Naslednjih deset mesecev bo odločilnih za bodočnost sveta, je poudaril. V govoru je Kennedy predložil razorožitveni načrt v šestih točkah, ponudil ustavitev nuklearne produkcije in uničenje obstoječega nuklearnega orožja takoj, čim bo izvedena tako natančna mednarodna kontrola, da nobeni državi rae bo mogoče te kontrole izigravati. „Izzivam ZSSR ne na oboroževalno tekmo, pač pa na mirovno tekmo,“ je pouaril Kennedy.
Kennedy je s svojim govorom poskušal zbrati nekomunistične člane OZN v strnjeno; skupino, ki bi preprečila sovjetske namene za razbitje OZN in istočasno dokazati Hruščevu, da so ZDA v sučaju, če bo ZSSR poskušala, s tveganjem vojne zavzeti Berlin, Laos ali katero koli drugo svobodno področje, odločene in pripravljene uporabiti atomsko orožje proti napadalcu.
„ZDA imajo voljo in orožje za obrambo svobode,“ je poudaril Kennedy. Toda če človek ne bo znal pravilno izrabiti svojega napredka v orožju in tehniki vzporedno s svojim socialnim in političnim razvojem, bo postal podoben dinosauru, ki ni mogel več kontrolirati svoje lastne sile — človek bo, kakor je dinosaur, oslabel in izginil s površja zemlje... Dogodki in odločitev naslednjih deset mesecev bodo verjetno odločili usodo človeka za naslednjih 10.000 let. Ne bo se mogoče izogniti tem dogodkom. Ne bo se mogoče izogniti odločitvam. In spominjali se nas bodo kot generacije, ki je ali spremenila ta planet v gorečo baklo ali pa kot generacije, ki je znala rešiti bodoče generacije pred strahotami vojne, čeprav izgleda, da včasih stojimo na robu končnega propada, naj noben človek miru in svobode ne obupa. Kajti ni sam. Če bomo vsi vztrajali, potem bo prav gotovo prišel čas, ko bodo močni pravični in slabotni varni in mir ohranjen za vedno.“
Kennedy je nadalje poudaril, da je kriza okoli Berlina resnična in nevarna. Do te krize je prišlo, ker grozi nevarnost življenjskim interesom in obveznostim zahodnih velesil in svobodi za-hodenga Berlina. „Od teh interesov ne moremo odstopiti. Ne moremo prepustiti svobode ljudi,' za katere smo odgovorni. Mirovna pogodba, ki bi uničila mir, bi bila prevara. Svc-bodno mesto, ki bi zadušilo svobodo, bi bila sramota. Zahodne sile so se hladnokrvno odločile braniti s .katerimi koli sredstvi svoje obveznosti in dohod' do svobodnih meščanov \svobod', zahodnega Berlina in samoodločbo; teh meščanov. Nismo navezani na nobeno določeno formulo,“ je izjavil Kennedy glede pogajanj za Berlin. „Prepričani smo, da je mogoče najti mirno rešitev tega problema, s katero bo zajamčena svoboda zahodnega Berlina in zavezniških interesov. Smešno je trditi, da grozimo z vojno samo zato, da bi preprečili ZSSR podpisati z Vzhodno Nemčijo tkzv. mirovno pogodbo. Zahodni zavezniki se ne zmenijo za papirnato pogodbo, ki jo sovjeti hočejo podpisati z režimom, ki so ga sami postavili. .. nobeno tako dejanje ne more učinkovati na naše pravice in odgovornosti.“
Kennedy je pozdravil sovjetske uspehe v vesolju, toda „nova obzorja vesolja ne smejo postati bojišča krutih spletk imperializma. Mrzla področja vesolja ne smejo postati novo poprišče še mrzlejše vojne... Listino ZN bo treba raztegniti tudi na vesoljski prostor, uporabiti ta prostor za mimo uporabo, prepovedati uporabo orožja za množično pobijanje v vesolju ali na vesoljskih telesih in izročiti skrivnosti in dobrobiti vesolja vsem narodom.“
Kennedy je omenil nenadno Ham-marskjoldovo smrt in njeno posledico za OZN ter poudaril: „Problem sedaj ni smrt enega človeka — problem je življenje organizacije. Izbrati moramo človeka, ki bo imel modrost in moč, da bo dal pomen moralni sili svetovne skupnosti. Če bi postavili trojko, bi to po-
Berlfn — nov	iglami ni la sil | Uspel® ahistt «It». WrwmsMsijm v XBBÆ
Na pritisk Anglije in pod vplivom sovjetskih groženj ter vtisom nepreračunljivosti Hruščeva, ki pa bi jo morali v Washingtonu smatrati za do skrajnosti premišljeno taktiko, so se ZDA zopet znašle v vlogi posredovalca pri Moskvi, da ne bi sprožil vojne zaradi Berlina. Ob otvoritvi letošnjega zasedanja Glavne skupščine ZN je v New York prišel tudi sovjetski zunanji mi-i nister Gromiko, katerega je takoj poiskal ameriški zunanji minister Rusk ter je z njim imel doslej že več dolgih sestankov. 'Na njih je doslej mogel samo ugotoviti, da se sovjetska formula glede Berlina in Vzhodne Nemčije ni v bistvu spremenila, vendar se je Rusk z vsemi silami trudil, da bi prepričal Gro-mika, da. tudi ZDA resno mislijo, ko pravijo, da bodo uporabile tudi atomsko orožje za obrambo svojih pravic. Gromiko je Ruska poslušal, ni pa se dal prepričati, da bi ZDA tvegale vojno zaradi Berlina. S svojim vztrajnim zanikanjem take možnosti je polagoma prepričal tudi Ruska, da Berlin ni vreden vojne, vsaj za Amerikance ne, tako da se je iz poročil, ki so se mogla d'o-
biti iz teh sestankov, začelo pojavljati v zahodnem časopisju mnenje, da bodo ZDA in z nje ostali zavezniki končno de facto priznali Vzhodno Nemčijo, prepustili vzhodnonemškim komunistom kontrolo nad dohodom v Zahodni Berlin in priznali Odro—Neisso za mejo med Vzhodno Nemčijo in Poljsko. Vse, kar sovjeti zahtevajo. Amerikanci sedaj vztrajajo samo na tem, da jim ostane zahodnj Berlin pod njihovo kontrolo in da bodo imeli tudi Angleži in Francozi svoboden in neoviran dostop do svojih con v Zahodnem Berlinu.
Tako se med zahodnimi zavezniki in Moskvo zopet bližamo; novi konferenci zunanjih ministrov, kateri naj bi sledila vrhunska konferenca med ZSSR, ZDA, Anglijo in Francijo. Najbolj odločno nastopa proti zgoraj omenjenemu razvoju položaja De Gaulle, toda ostaja med zavezniki osamljen. Razočaranje si poskuša prikrivati zahodnonemška vlada, toda prvi, ki je to, razočaranje pokazal. je zopet bil zahodnbberlnski župan WIlly Brandt, ki je v ponedeljek javno izjavil: „Zavezniki se ne bodo vojskovali za Zahodni Berlin.“
I „Vračam se povsem zadovoljen s svojim potovanjem v Združene države Amerike. Govoril sem s predsedniki Brazila, Venezuele, Peruja in ZDA. Vsi se strinjamo v prepričanju, da je treba braniti demokracijo, pravičnost in gospodarski napredek v Latinski Ameriki.“ To so bile besede, s katerimi je opisal svoj zadnji obisk v ZDA predsednik dr. Frondizi časnikarjem ob vrnitvi v Buenos Aires dne 29. septembra t. 1.
Delavnost predsednika dr. Frondi-zija med njegovim obiskom v ZDA je bila vsestranska. Imel je več razgovorov z vplivnimi ameriškimi osebnostmi.
| Tako s stalnim am. zastopnikom pri OZN Stevensonom, am. drž. tajnikom Ruskom, guvernerjem države New York Rockefellerjem, newyorškim nadškofom kardinalom Spellmanom, katerega je povabil na obisk v Argentino, diplomatskimi predstavniki držav Lat. Amerike, ter zlasti s perujskim predsednikom dr. Pradcm, ki se je tedaj tudi mudil na obisku v ZDA, in z ameriškim predsednikom Kenned'yjem.
Argentinski in severnoameriški I predsednik sta imela večurni razgovor ; dne 26. septembra. Oba sta bila z nji- I
ma zadovoljna. Dr. Frondizi je dejal, da so sedaj prijateljski odnosi med obema državama na višku. Med' izmenjavo misli o važnih vprašanjih, ki zanimajo obe države, sta ugotovila popolno istovetnost pogledov in ciljev, ki jih zasledujeta. Dr. Frondizi je Kennedyju zagotovil popolno privrženost Argentine ZDA in njenim naporom za ohranitev svetovnega miru, za ohranitev in razširitev demokratičnih svoboščin, reprezentativne demokracije in dostojanstva človeške osebe. Kennedy je pa dr. Fron-diziju obljubil neomejeno sodelovanje ZDA z Argentino na vseh področjih, samo da se v Argentini pospeši zboljša-šanje gospodarskega položaja ter da se dvigne življenjska raven širokih ljudskih množic. Kennedy je naprosil dr. Frondizija, naj sporoči argentinskemu ljudstvu njegove tople pozdrave.
‘Skupna 'ifzjava obeh predsednikov, ki je bila izdana po končanih razgovorih je dobila ime Newyorska izjava.
Naslednjega dne je imel dr. Frondizi govor pred glavno skupščino OZN. V njem je pojasnil argentinsko stališče do svetovnih problemov ter poudaril zahodno in krščansko usmerjenost Argentine.
Sivijts, zn&vts m&od&isnm drzmva
odpo wealii I e| © jpnaii©«» Im Poljski
Sirija, 'in Egipt od preteklega petka nista več skupna država. Združena arabska republika je prenehala obstajati komaj po treh letih ustanovitve. V Siriji so se namreč proti egipčanski samovoljnosti uprli sirijski generali in skoro brez strela proglasili Sirijo zopet za samostojno državo,. Na čelo nove vlade se je postavil častnik dr. Mah-mun Kuzbari, 48 let star, ki je v svojih jih rokah obdržal tudi zunanje in obrambno ministrstvo.
Nova vlada je nastopila z veliko odločnostjo in hitrostjo. Prepovedala je NasSerjevo stranko-, izgnala Egipčane, proglasila policijsko uro in zaprosila za priznanje zunanjega sveta. Takoj sta priznali novo vlado Turčija in Jordanija. Sledile jima, bodo še druge arabske države, ki nasprotujejo Nasserju.
Po spopadih med' oddelki OZN in čombejevo vojsko v Katangi je bilo v desetih dneh bojev na obeh straneh nad 1000 smrtnih žrtev in več tisoč ranjenih. Po smrti Hammarskjolda se je položaj pomiril ter je prišlo do premirja med OZN in Čombejem. Čombe je pri-¡ira\1ljen sodelovati z leopoldvillsko vlado, če bi mu ta hotela priznati popolno samoupravo Katange in z njim podpisati vrsto pogodb političnega, gospodarskega in socialnega značaja.
Toda komunisti v centralni vladi, med njimi zlasti samozvani naslednik ubitega Lumumbe, Gizenga, pritiskajo na levičarskega poveljnika kongoških oboroženih sil, naj sedaj kongoška vojska napade Katango in jo nasilno priključi k državi. Predsednik centralne vlada Ciril Adula nasprotuje napadu na
menilo nadomestiti v OZN red z anarhijo, akcijo s paralizo in zaupanje z zmešnjavo; če bi dali tej organizaciji tri vodje, bi vgnezdili mrzlo vojno v glavni stan miru.“
Kennedyjev govor je izzval v svobodnem svetu veliko zadovoljstvo, med režimi za železno zaveso pa je večinoma ostal brez komentarjev. Kennedy je pred Glavno skupščino 99 narodom v jasnih obrisih razodel severnoameriško zunanjo politiko prihodnjih mesecev. Razvidno je, da bodo ZDA in njeni zavezniki odločno nastopili za obrambo svojih pravic v Zahodnem Berlinu in povsod, kjer koli bi bili njihovi interesi ogroženi. Pustil pa je Kennedy odprta vrata za pogajanja s komunističnim blokom, toda za pogajanja, ki naj bi samo odpravila napetost in nevarnost vojne, nikakor pa ne ogrožala svobodnega sveta ali dala komunistom novih pobud za nadaljnja osvajanja.
Toda kljub temu je zlasti v Zahodni Nemčiji občutek nezaupanja. In dejansko bi pomenilo priznanje Vzhodne Nemčije s strani zaveznikov izdajo. Temu bi po mnenju opazovalcev sledil razkroj gospodarske in politične enotnosti Zahodne Evrope. Oslabila bi se skupnost Nemčije in Francije, s katero
Egipčanski Nasser je v prvih trenutkih upora poslal v Sirijo, padalce, ki pa so jih Sirijci vse pobili ali ujeli. Egipt je tudi prekinil odnose s Turčijo in Jordanijo. Edini, ki je pokazal simpatije za Nasserja je bil v arabskem svetu tunizijski Burgiba. V brzojavki novi Sirijski vladi je pozval Sirijo, naj „poda roko sprave Egiptu, da arabski svet ne bo znova postal igrača v rokah imperialistov*.
Veliko zadovoljstvo ;_ad uporom v
Siriji je zavladalo v Izraelu, ki je obkoljen od sovražnega arabskega sveta. Nasserjev cilj je bil združiti ¡arabski svet. za uničenje Izraela, njegova, druga ambicija pa je bila, da bi postal Egipt središče v-searabskega Bližnjega vzhoda.
Katango, menijo pa, da bo težko vzdržal pritisk levičarskih vodij kongoške vojske.
Delegacija ZN v Kongu sedaj mirno gleda na priprave centralne kongoške vlade za vdor njene vojske v Katango. Predstavnik OZN v Kongu O’Brien, ki se je pogajal s Čombejem za premirje namesto umrlega Hammarskjolda, je izjavil, da. se sedaj ZN ne bodo vmešali v poskus centralne vlade za nasilno priključitev Katange h Kongu. Kakor sedaj, tako soi se tudi še za časa Hammarskjolda mnogi opazovalci spraševali, če b; tako Hammarskjöld kakor sedaj O’Brien pokazala tako zanimanje za Čombo, kakor ga, kažeta za levičarske, centralno vlado, če bi bil položaj obraten in bi Čombe poskušal priključiti ostali del Konga k svoji Katangi.
je povezan Benelux. In ni nikakor izključeno,, da bi se nato Nemčija, ki bi čutila, da na zahodu nima zaslombe, obrnila proti vzhodu, kjer ji grozi sovražnik in z njim poskušala urediti svoje odnose. Z zahoda Nemčiji ne grozi nevarnost napada. Zato bi morala zgraditi svojo politično obrambo tam, od koder bi napad mogel priti, se pravi, na vzhodu. Druge evropske države bi nujno sledile njenemu zgledu zaradi svoje varnosti. NATO hi postal kos papirja. Vsa Evropa bi se spremenila v tekmece, kateri si bo pridobil več prednosti v odnosih s sovražnikom na Vzhodu. Osamljenost ZDA bi postala po,-polna in sen Kremlja uresničen, če prej ne, takrat bi se ZDA znašle neizogibno pred končnim, vojaškim spopadom z ZSSR.
Tako opazovalci. In podobno tudi Kennedy: „Dogodki in odločitve naslednjih desetih mesecev bodo verjetno odločili usodo človeka za naslednjih 10.000 let.“ Toda dodaja: „čeprav izgleda, da včasih stojimo na robu končnega propada, naj .noben človek miru in svobode ne obupa. Kajti ni sam... Prav gotovo ho prišel čas, ko bodo močni pravični in slabotni varni in mir ohranjen za vedno.“
Kakor Eisenhower, tako je tudi Kennedy mislil, da bo mogoče s prijateljskimi odnosi in finančno pomočjo pridobiti takšne nezadovoljne, a ambiciozne komunistične diktatorje, kakor sta jugoslovanski Tito in poljski Go-mulka, za sodelovanje z Zahodom. Toda zaradi nedavnih dogodkov je Kennedy spremenil svoje mnenje. Gomulka je po vzoru Moskve izvedel delno mobilizacijo poljskih oboroženih sil in zagrozil, da Poljska „ne bo ostala pasivna“ v berlinski krizi. Na beograjski konferenci tkzv. nevtralcev pa je Tito hladnokrvno opravičil Moskvo zaradi njenih novih atomskih poskusov.
Komaj teden dni po tej konferenci je dal Kennedy svoja na široko odprta vrata tema državama zapreti. Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, da je bilo napovedano Titovo potovanje v Washington preloženo za nedoločen čas, pr.a.v tako pa tudi akcija za pomoč Ti-
V Caracasu so listi objavili novico, da bo venezuelski predsednik dr. Betancourt obiskal Argentino cb koncu novembra ali pa v začetku decembra.
Na Kubi ne mine skoro dan, da Castrova vojaška sodišča ne bi izrekla novih smrtnih obsodb. Tako so ta me- j soc ustrelili že 23 nasprotnikov sedanje komunistične diktature, v tem letu pa 123. Odkar je Castro prevzel oblast, je postavil ob zid že 627 svojih političnih nasprotnikov. Sodijo, da jih je dal tajno pobiti še mnogo več. Castro je pred dnevi na proslav] obletnice ustanovitve prviii komitejev za obrambo revolucije znova rohnel proti nasprotnikom sedanje komunistične vlade. Zlasti proti tistim, k; so po letu 1959 pobegnili v svobodni svet. Za te je dejal, da morajo imeti posebno dovoljenje kubanske vlade za vrnitev na Kubo. Napovedal je tudi, da bodo njegova „sodišča“ začela proces proti tistim, ki so se aprila meseca izkrcali z namenom, da hi zrušili sedanjo komunistično vlado. Zagrozil jim je, da krivce čaka stroga kazen: postavitev ob zid. Istočasno se je norčeval iz brzojavke, ki jo je dobil od voditelja venezuelske kršč. demokratske stranke COPEI dr. Rafaela Caldere, naj bo usmiljen s političnimi jetniki. Castro mu je odgovarjal, naj take brzojavke raje pošilja v ZDA, oni da že vedo, kako je treba delati.
Generalna komisija glavne skupščine OZN je sprejela stališče argentinske vlade, ki ga je zastopal dr. Ama-deo, v vprašanju kontroliranja rojstev. Dr. Amadeo je poudarjal, da bi kontroliranje rojstev nasprotovalo verskim in moralnim načelom.
General De Gaulle je pred' odhodom n-^ krožno poovanje po Franciji izjavil, da se bo odpovedal izvrševanju diktatorskih pooblastil, ki mu jih je pred’ časom odobrila poslanska zbornica v
tovi Jugoslaviji, ki jo je bil jugoslovanski diktator pred nedavnim zopet za-j prosil v Washingtonu. Washington je i tudi objavil da je odpovedal nadaljnji kredit Poljski. Senat je nato zahteval c,d ameriške* vlade, da odpove sleherno pomoč kateri koli državi, ki ne bi pokazala simpatij z ameriško zunanjo politiko.
Kljub vsej svoji sovražnosti do ZDA | sta se Poljska in Jugoslavija okorišee-vali z ameriško pomočjo. Od leta 1957, ko se je Eisenhower odločil pomagati Gomulki v njegovem odporu proti stalinizmu, so ZDA prodale Poljski za 365 milijonov dolarjev poljedeljskih proizvodov, vse plačljiva v zlotih, ki so jih mogle ZDA uporabiti samo na Poljskem, in za 61 milijonov dolarjev industrijskih strojev. V minulem desetletju pa je Titova Jugoslavija dobila od ZDA darovanih nad 1500 milijonov dolarjev ::n nad 250 milijonov dolarjev posojil.
znani alžirski krizi. To je tudi storil. Med tem je pa prišlo med njim in francoskimi socialisti do hudih nasprotij. Voditelj socialistov Guy Mollet je začel javno akcijo za ustvaritev levičarskega bloka, ki naj bi v primeru de Gaullove smrti preprečil, da se ne bi vlade polastili desničarji, bodisi civilisti ali pa vojska. Del nezadovoljne vojske ima namreč tajno združenje „tajna vojska“. Zato Mollet ne izključuje možnosti, da ne bi nezadovoljni častniki sami pripravili ' atentata na de Gaulla, da bi se ga na ta način znebili. Za slučaj de Gaullovega odstopa ali njegove smrti, Mollet zastopa stališče, da mora prevzeti oblast predsednik senata Gaston Monnerville.
• Vzhodnonemški komunistični diktator Walter Ulbricht je bil z novim zakonom za obrambo dobil nova diktatorska pooblastila, s katerimi bo 'lahko mladino klical pod orožje, proglašal obsedno stanje, pošiljal vojsko v privatne hiše na stanovanje, zaplenjal privatno imovino ter delavstvo pošiljal iz enega kraja v drugega.
Predsednik grške vlade Konstantin Karnmanlis je odstopil. Kralj Pavel je razpustil parlament ter razpisal volitve za 29. oktobra. Volitve bo izvedla nova vlada, ki ji predseduje general Konstantin Dovas.
Dip’oma'tske osebnosti v Beogradu so zvedele, da so komunistični prvaki v Jugoslaviji v zadnjem času znova razpravljali o Titovem nasledstvu. Ker ni nobene močne osebnosti, ki bi bila sprejemljiva za vse, so baje Titovo nasledstvo rešilj tako, da bosta v bodoče vladala Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič. Edvard Kardelj bo kot ideolog komunistične partije postal predsednik vlade, Rankovič bo pa z vso policijo vodil kom. partijo kot njen glavni sekretar.
JPWprfff **>«»• zm n&ve §j©®j®«s®Ie v SS®t*|fsi
IZ TEDNA V TEDEN
MiMam esa©«
Demokratični Slovenci, ki živimo raztreseni po vseh kontinentih sveta, smo lahko od vsega, kar smo si ustvarili v izseljenstvu, najbolj ponosni na svoj tisk. Povsod imamo svoje liste. Izdajamo' jih v Argentini, Čilu, Venezueli, Združenih državah Amerike, Kanadi, Angliji in Avstraliji. Pa ne samo liste, tednik in mesečnike^ ampak tudi revije, verske, leposlovne, in knjige. Cela zbirka jih je že izšla s predragoceno vsebino.
Slovenski svobodni tisk je najbolj zgovoren dokaz žilavosti, volje, idealizma in požrtvovalnosti posameznikov, pa tudi skupin in skupnosti. Z njim svetu in domovini pričamo o svojem življenju in delu ter leposlovnem in znanstvenem ustvarjanju. Z njim seznanjamo sodobni slovenski rod, zanamcem pa vse to ohranjamo kot pričevanje na čas, ko je slovenska domovina trpela pod’ komunistično sužnostjo ter je več deset in deset tisoč slovenskih sinov in hčera moralo živeti v politični emigraciji.
V primeri z drugimi emigrantskimi narodnostmi nas je malo. Pa imamo razmeroma več listov kot številčno močnejše narodnostne skupine. Vse: od političnega tednika preko verskih mesečnikov do leposlovnih revij in velikih zbornikov. Lahko tudi rečemo, da je slovenski emigrantski tisk v primeri z listi drugih narodnosti z neznatno' izjemoma zavidni višini kar se tiče objektivnosti, dostojnosti, konstruktivnega, dela ter graditve lepše bodočnosti slovenskemu narodu. Pa še to najlepšo odliko ima naš slovenski emigrantski tisk: Svoboden je. Demokratski duh ga preveva. Zato ni unificiran. Ne piše po diktatu, ampak po prepričanju in iz prepričanja. Zato tudi razodeva vso pestrost slovenske izseljenske problematike. V enem si je pa ta svobodni in demokratski slovenski .emigrantski tisk edin: da je komunistična diktatura v domovini največje zlo, ki je sploh moglo priti nad naš narod in da mora biti slovenska domovina po osvoboditvi svo^-bodna ter da mora imeti demokratski režim, ki bo ¡ljudem zagotavljal osebne in politične svbboščine.
Svobodni emigrantski tisk omogoča brezmejna požrtvovalnost in idealizem posameznikov, ki 'ura "rie- posvečajo samo vsega prostega časa, ampak zanj doprinašajo tudi velike finančne žrtve. Pa vsa ta dobra volja in vsa požrtvovalnost ter finančne žrtve posameznikov še ne bi zadoščale, če ne bi bilo narodno zavednih ter za dobro slovensko stvar vnetih rojakov na svetu, ki slovenski emigrantski tisk z naročnino vzdržujejo in mu omogočajo redno izhajanje. Na teh dveh sloni obstoj sleherne slovenske tiskane besede v svobodnem svetu. Samo na teh dveh, kajti slovenski emigrantski tisk se je vsa leta doslej moral vzdrževati sam in brez sleherne subvencije izhaja še danes.
Skozi hude preizkušnje smo že hodili in na velike težave smo pri izdajanju slovenske svobodne besede že zadevali. Doslej smo jih vedno zmagovali. Vedno smo vztrajali, upali dostikrat proti upanju, in se z nezmanjšanim pogumom lotevali dela za bodočnost. Vedno smo se zavedali zgodovinske odgovornosti, ki jo imamo pred narodom. Kajti, če bi prenehal svobodni slovenski emigrantski tisk, potem bi bil to največji poraz, ki bi ga sploh mogli doživeti v dosedanjem boju s komunizmom in bi pomenil njegovo končno zma.-go nad svobodnimi Slovenci.
Večina demokratičnih Slovencev tega ne bo' nikdar dopustila, še naprej bo z vso vnemo podpirala svobodni slovenski emigrantski tisk, da mu ne ” bo samo omogočala rednega izhajanja, ampak tudi spopolnitev. Vemo, da pri tem res lahko računamo na pretežno večino slovenskih rojakov v svobodnem svetu. Vendar pa moramo opozoriti le na žalosten pojav, na katerega smo zadeli že pri' nas v Argentini, so pa tudi drugod po državah, kjer žive slovenski izseljenci. Uprave emigrantskih listov, revij in knjižnih založb včasih dobe med ostalo pošto sporočilo kakega rojaka, da mu lista, revije ali knjige ni treba več pošiljati, ker nima časa za slovensko branje.
Resnično povemo, da človeka ob takem sporočilu zaboli srce. Zaboli 'ga že zato, ker je navedba pomanjkanja časa za razlog za odpoved slovenskega lista, revije ali zavrnitev slovenske knjige kruta žalitev vseh tistih, ki se noč in dan, mesec za mesecem, leto za letom žrtvujejo, d‘a ohranjajo živo slovensko besedo v tujem svetu. Iz idealizma, iz ljubezni do slovenskih ljudi' to delajo in pri tem ne iščejo nobenih materialnih dobrin. Še bolj je pa ob takem sporočilu človeku hudo, ker je opustitev slovenskega branj ja začetek odtujevanja tistega, ki ne mara več prejemati in brati slovenske tiskane besede. Opustitvi slovenskega branja bo sledil naslednji korak: opustitev slovenskih prireditev in popolna ločitev od slovenske skupnosti. Slovenski narod bo izgubil enega svojih sinov, ki je začel zavračati slovensko materino besedo.
O tej je pa Slomšek zapisal tele prelepe besede: „Kdor svoj materinski jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, kj zlato v prah potepta in ne ve koliko škodo si dela. .. Kdor svoj materinski jezik pozabi, svoj talent malopridno zakoplje. Bog bo enkrat terjal in vsi zaničevalci svojega poštenega jezika bodo potisnjeni v vnanjo temo. Oj ljubi, lepi in pc*. šteni slovenski materinski jezik, s katerim sem prvič klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja, v katerem so me moja mati učili spoznavati Boga, v katerem sem prvič častil svojega stvarnika. Tebe hočem kakor najdražji spomin svojih staršev hvaležno spošto-
Æsavwim	SSube
Vitalio de la Torre, biv. kubanski konzularni uradnik, ki je prekinil stike s Castrovo komunistično vlado, je dal Kubanski demokratski revolucionarni fronti 82 dokumentov, ki zelo obremenjujejo kubansko vlado in njeno poslaništvo v Buenos Airesu, kajti v teh dokumentih so navodila za zrušenje sedanje argentinske vlade, za šolanje gverilcev, za vojaška špijanažo, za povzročanje nezadovoljstva med' delavstvom, delanje propagande proti Združenim državam, Peruju in Venezueli ter vtihotapljenje levičarskih elementov v argentinske dijaške organizacije.
Te dokumente je hotel predsednik kubanske demokratske revolucionarne fronte Manuel Antonio Varona pokazati na tiskovni konferenci v Miami, že v času d'r. Frondizijevega obiska v ZDA pa je na pritisk am. drž. tajništva cd tega odstopil, ker bi potem govorili, da je to storil na zahteva „ameriških imperialistov“ in to ravno v trenutku, ko se je mudil dr. Frondizi na obisku v ZDA.
Je pa to storil takoj po odhodu predsednika dr. Frondizija. V ameriškem zun. ministrstvu so v začetku mislili, da- dokumenti niso resnični, zato so jih dali pregledati in preiskati svojim strokovnjakom v zunanjem ministrstvu in v informativni službi^ Ti so pa ugotovili, da so povsem resnični in da so pravi originalni dokumenti.
Istočasno kot Manuel Antonio Varona je imel tiskovno konferenco- v Bs. Airesu predstavnik kubanske revolucionarne fronte dr. Frank Diaz Silveyra ter je listom dal na razpolago fotokopije vseh zaplenjenih originalnih dokumentov, ki jih ima dr. Varona in ki
potrjujejo kakih načrtov se poslužuje sedanja . kubanska komunistična diktatura za širjenjee komunizma v ostalih južnoameriških državah in kako grobo krši načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav sama, med tem, ko dviga tak silen hrup, če te države podvzemajo ukrepe proti njeni razdiralni delavnosti in za pojačanje svoje varnosti.
Objava kubanskh dokumentov je v Argentini in v vsej Južni Ameriki napravila silen vtis. V Bs. Airesu je zun. min. dr. Cárcano izjavil, da bo vlada objavila svoje stališče potem, ko bo skrbno preučil^, vsebino originalnih dokumentov. Sodijo, da bo gotovo prišlo do prekinitve odnosov med obema državama.
Od 21. ameriških držav so s Kubo prekinile odnose že naslednje države: Dominikanska republika, Guatemala, Perú, Nicaragua, ZDA, El Salvador, .Honduras in Costa Rica. Republiki Pa-vagiiay in Haiti ata odpoklicali vse osebje svojih diplomat, predstavništev na Kubi. Kolumbija, Uruguay in Venezuela so svoje' nezadovoljstvo s sed. kubanskim režimom pokazal^ s tem, da so svoja veleposlaništva zopet spremenila v navadna poslaništva. Redne diplomatske stike imajo s Kubo še naslednje države: Argentina, Bolivija, Brazil, Čile, Elevador, Meksiko in Panama.
Listi v Peruju pišejo, da je po odkritju dokumentov s kubanskega poslaništva v Bs. Airesu nujno, da vse države v Južni Ameriki, ki imajo še stike v Kubo, te stike prekinejo in se učinkovito zavarujejo pred nadaljnjim razdiralnim delovanjem svetovnega komunizma.
BRALI SMO
DVA KLASIČNA IZNAJDITELJA
Pod tem naslovom prinaša tržaška „Demokracija.“ z dne 1. avgusta t. 1. med drugim naslednje:
„...te izumirajoče narodnosti, kakor so Čehi, Korošci (tako imenuje Slovence, op. ur.), Dalmatinci in drugi, so skušali izkoristiti splošno zmedo 1. 1848 za to, da, bi zopet obnovile svoj politični „status quo“ iz Gospodovega leta 800... To so nacionalne ambicije panslovanskih sanjačev, ki se jim je posrečilo razgibati del češkega naroda in del Južnih Slovanov. Ali pa lahko pričakujemo, da bo šla zgodovina tisoč let nazaj na ljubo jetičnim narodnim telesom, ki so povsod na ozemlju, kjer prebivajo izpremešana in obdana od Nemcev, in od pradavnih časov niso imele za civilizacijske smotre drugega
vati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto skrbeti po pameti, kolikor premorem.“ Na te pomembne -Slomškove besede naj se spomnijo tisti, ki so si materialne dobrine postavili za vodilo 'svojega življenja ter začeli zametavati materinsko' slovensko besedo!
RAZNARODOVALNE DOKTRINE
jezika kot nemškega ter so brez naj-■ elementarnejših pogojev za nacionalno življenje, večje številnosti in strnjenega ozemlja?“
Teh cvetk znanstvenega raznarodovanja nismo pobrali morda iz kakega pamfleta Adolfa Hitlerja ali kakega njegovega pandurja na Koroškem ali v Sudetih, ampak sta jih z vso dolžno skrbnostjo in natančnostjo zaplodila Marx in Engels v knjigi „Revolucija in kontrarevolucija v Nemčiji“ (Slovenski prevod. Ljubljana 1955, str. 101), z največjimi uspehi in posnemalci nacizma in fašizma. In vendar sta se komunistična apostola in preroka zmotila. „Jetični Čehi, Slovenci, Dalmatinci in drugi so ostali, sd krepili ter imajo za „civilizirane smotre“ svoje lastne jezike in tudi vse pogoje za „nacionalno življenje: večjo številnost in strnjena ozemlja“.
V Burgosu v Španiji so bile pred dnevi velike slavnosti ob 25-letnici Francove zmage nad komunisti v Španiji.
ARGENTINA
Latinskoameriška protikomunistična federacija je v Buenos Airesu izdala poziv vsem narodom Latinske Amerike, v katerem jih opozarja na nevarnost, ki jo za vso ameriško poloblo predstavlja svetovni komunizem, ki je dobil svojo postojanko na Kubi, kjer vedno bolj zasužnjuje vse ljudi ter jih spreminja v navadne 'brezpravne kolone vsemogočnega državnega oblastnika in gospodarja. Vse narode Latinske Amerike poziva k budnosti in obrambi družine, človeških svoboščin, demokracije in republikanske oblike vladavine.
V	drugi polovici oktobra bodo velike skupne vojaške vaje argentinske, urugvajske ter severnoameriške vojne mornarice.
Nekateri buenesaireški listi so objavili poročilo, da bodo peromisti, če ne bodo mogli nastopiti samostojno pri volitvah prihodnje leto, skušali doseči skupno nastopanje pri teh volitvah peronistov, krščanskih demokratov, ljudskih konservativcev, laboristov in ostalih neoperomističnih skupin. Vse te skupine naj bi postavile skupne kandidate zlasti v prestolnici.
Argentinska krščansko-demokratska stranka je poslala vladi poziv, naj stori potrebne korake pri predsedniku kubanske republike .in vlade, da se bo v tej deželi še enkrat prenehalo prelivanje nedolžne krvi.
Argentinsko gibanje proti komunizmu je izdalo poziv na ljudstvo, v katerem ga opozarja na nevarnost, ki jo vsem ameriškim državam povzroča komunizem, ki se vedno bolj utrjuje na Kubi. Zato tudi obsoja odločitev Glavne delavske konfederacije zaradi določitve delegatov, ki naj odidejo na povabilo Kubanske delavske konfederacije na obisk v to deželo. Omenjena protikomunistična ustanova poziva argentinsko delavstvo, naj ne odhaja na obisk v deželo, ki je sedaj „ena sama mučilnica, v kateri kubanske brate zatirajo ter jim odvzemajo vse pravice in svoboščine, ki dajejo civilizacijo ljudem in narodom“.
Randolph .Churchill, sin Winstona Churchilla, je bil dober teden na obisku v Argentini. Zanimal se je 1 zlasti za argent. živinorejo. Bil je tudi pri predsedniku dr. Frondizi ju.
V	Argentini nikakor ne moremo priti iz stavkovnih gibanj: Saj ni dneva, da ne bi imeli vsaj ene stavke. V zadnjem času povzročajo velike nepri-like potujočemu občinstvu signalisti na železnicah. V stavko so vstopili zato, ker je ravnateljstvo železnice Sarmiento 'odpustilo enega uradnika. Zaradi tega je društvo signalistov, ki mu pa železničarski sindikat ne priznava sindikalnega značaja, proglasilo stavkovno gibanje. Za jutri je pa Glavna delavska konfederacija proglasila znova splošno stavko. Značilno je, da je ta sklep sprejela dne 27. septembra, t. j. točno isti dan, kó se je dr. Frondizi vrnil z obiska iz Severne Amerike.
v
Iz p©liti«sae|fsi zivljeMj»
enai|gs?saeije	2
Stjepan Gaži odgovarja na pariški „Apel“
neposrednih posledic in zato tudi brez odgovornosti“.
V Sv. Sloveniji smo. pod tem za-glavjem ponovno pisali o „Apelu“, ki so ga pred! časom izdali v Parizu predstavniki srbskih demokratičnih političnih skupin iz Jugoslavije na čelu s predsednikom Socialistične stranke Jugoslavije dr. Živkom Topalovičem. „A-pel“ kot znano vsebuje poziv jugoslovanski demokratski emigrantski politični javnosti, naj trezno presoja politični položaj v svetu, pa tudi v domovini, ter naj se združi zaradi uspešnejšega nastopanja proti komunistični diktaturi v Jugoslaviji.
„Apel“ demokratsko usmerjenih političnih skupin v Parizu je bil istočasno tudi njihov odgovor na Izjavo Narodnega odbora za Slovenijo. O njem so dajale izjave posamezne politične osebnosti iz Jugoslavije. Zlasti neodvisna revija NSavremenik“ v Parizu jih je k temu naprošala. Tako je svoje mnenje o „Apelu“ povedal tudi Stjepan «aži, biv. poslanec Hrvatske kmetske stranke, ki živi v Združenih državah Amerike. Objavil ga je v kanadskem „Hrvatskem glasu“, njegovo izjavo je pa natisnila tudi že omenjena pariška revija Savremenik.
V uvodu pravi, da bi „vprašanje uvedbe demokracije in federacije v Jugoslaviji mogla postaviti samo beograjska vlada, toda nam se ne zdi, da bi ona na to kaj pomišljala“. Zato je po Gaži-jevem mnenju vsako „razpravljanje o tem vprašanju akademske narave brez
Zatem navaja, da je povod za Apel dala izjava Narodnega odbora za Slovenijo, za Veliko noč leta 1960. Pravi, da je dr. Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, proglasil, slov. cilj „za idealen“, katerega rezultat (napač-no-pravilno bi moralo biti izhodišče — op. ur.) mora biti realno, osnovano na stvarnosti“. Po mnenju Gažija je slovenski smisel za „trdo' realnost“ že zgodovinski. Hrvati ga morajo razumeti, toda si morajo tudi postaviti vprašanje, kje, kdaj in v koliko se slovenski smisel za „trdo realnost“ strinja s hrvatsko stvarnostjo. 'V vsem sklopu je slovenski slučaj sploh poseben, ker ni samo to, kar se naziva „uvedba demokracije in federalizma v Jugoslaviji“..Sl'ovenski smisel za stvarnost in v zvezi s. tem izbiranje politične taktike je določala okolnost, da je Slovenija tako narodno, kakor tudi politično ločena od področja, ne katerem se bije hrvatsko-srbski „biti ali ne biti“.
Zatem pa tudi Gaži ponavlja tiste znane hrvatske trditve, kakor da bi ■Slovenci samo izkoriščevali hrvatsko-srbski spor in iz njega črpali koristi zase. Pravi namreč: „Imajoč pred očmi svoje lastne koristi, so 'Slovenci leta 1918 vodili politiko, ki je Sloveniji prinašala vse mogoče koristi in si niso razbijali glave zaradi ran, zaradi katerih je Hrvatska krvavela. Zaradi tega so Slovenci sodelovali v vseh vladah bivše kraljevine zaradi tega so, čeprav
nasprotniki centralizma, skušali centralizem izkoristiti v svoje svrhe, zaradi tega so onemogočil) hrvatska prizadevanja, ki niso imela izgledov za uspeh za. federativno ureditev skupne države, zaradi tega so reševali državo po junijskem atentatu leta 1929 itd. V svoji Izjavi v strahu pred italijansko grabežljivostjo smatrajo, da je najbolje ohraniti Jugoslavijo v njenih sedanjih mejah in kot izhodišče sprejemajo sedanjo razdelitev Jugoslavije, ki jo sestavljajo Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija s pravicami, ki jih je imela Banovina Hrvatska“.
V drugem delu svojega članka Gaži pravi, da je „slovenski smisel za „trdo stvarnost“ prepustil možnost spremembo FLR Jugoslavije v demokratsko in federativno' državno skupnost v okviru njenih sedanjih meja“. Po njegovem t0 ni „trda stvarnost“, ampak pobožne želje. „Trda stvarnost“, da nas pa uči, da je Jugoslavija nastala „kot posledica velikih • sprememb v Evropi po prvi svetovni vojni in da je ravno zaradi teh sprememb njen režim bil tak kot je bil. Ravno tako je tudi FLR Jugoslavija in njen sedanji sistem zrasel iz velikih sprememb, ki so zadele Evropo pred dvajsetimi leti“. Zato dvomi, da bi FLR Jugoslavija in njen sistem bili na tem, da se spremene tako kot si želi Narodni odbor za Slovenijo brez večjih sprememb v svetu, zlasti pa v tem delu Evrope. Če pa do takih sprememb pride, bo potres tako močan, da ne bo postavil v vprašanje samo njene notranje ureditve državne skupnosti, ampak tudi njenih meja. Nič na Svetu ni bolj nestalno kot so evropske meje“.
Kljub temp pa pravi, da je „treba
Izjavi Narodnega odbora za Slovenijo in spremnemu pismu dr. Kreka priznati dobro voljo in praktičen predlog, ki lahko .služi za začetni korak za reševanje „jugoslovanskega vprašanja“ celo v pravcu, ki bi bil nasproten slovenskim željam”.
V nadaljnjih izvajanjih pa odgovarja podpisnikom Apela kot predstavnikom Srbov. Vendar pripominja, da pri navajanju Srbov misli vedno na tiste Srbe, ki so vladali in tiste, ki so njihovo vlado podpirali.“ Nato pa ugotavlja, da so „Srbi brez dvoma leta 1918 doživeli popolno izpolnitev svojih, celo najbolj nezmernih nacionalnih ciljev. Od leta 1918 do 1941 so imeli v svojih rokah blago in škarje in so mogli spremeniti skupno državo, kakor so sami hoteli. Tako so tudi delali in se niso ozirali niti malo na Hrvate ter je Jugoslavija bila država srbskega nacionalizma“.
Zatem, nadaljuje: „Ko govorimo o kraljevini Jugoslaviji, ali kakor se je v začetku imenovala Kraljevina SHS, se sama po sebi vsiljujejo naslednja dejstva: Srbi so v njej imeli dinastijo, ki je bila najprej samo drugi ustavni činitelj, nato pa izvir in jedro vse oblasti. Srbi so imeli v njej vojsko, ki je vedno igrala odločilno vlogo v vodstvu državne politike. Srbska pravoslavna cerkev je imela prav tako važen vpliv na oblast. Vrhovna državna uprava je bilo zaprto srbsko lovišče — od kralja do žandarja. V Jugoslaviji so resnično bili najbolje zavarovani srbski interesi, kakor Apel točno navaja“.
Za Slovence takoj nato Gaži pravi, „da se jim je tudi v Jugoslaviji posrečilo zavarovati svoje koristi“, seveda
pristavlja zopet znano hrvatsko trditev da so to dosegali „računajoč na srbsko-hrvatski spor in dosledni svoji že znani „trdi stvarnosti“.
Hrv.atski položaj pa je bil in je po Gažiju naslednji: „Hrvati so se zastonj trudili, da bi prepričali Srbe v 23 letih, da je Jugoslavija tudi njihova država in da. imajo pravico sami odločati o svoji usodi in da imajo tudi oni pravico do deleža v vodstvu skupne države. Srbi so na to odgovarjali tako, kakor delajo danes v emigraciji. Kjerkoli so prišli do položajev v raznih mednarodnih službah, da lahko govore v imenu Jugoslavije, se Obnašajo tako, kakor da je to njihova tvorba in. „slovenska prčija“. Med Hrvati pa ni izbire“.
Nato pripomnja „da je dobro omeniti, d'a so Srbi tedaj, kakor tudi v emigraciji hvalili slovenski smisel za „trdo stvarnost“, isto to da so pa pri Hrvatih najhuje obsojali. Ravno zaradi tega smisla je d'r. Maček sklenil sporazum z kr.ezom Pavlom, da bi Srbe, Hrvate in Slovence zavaroval pred burjo, ki je tedaj besnela nad Evropo“. Toda tedaj so „posebni srbski interesi“. vseeno je, če je bila to „izbira nebeškega cesarstva“ ali „ohranitev srbske hegemonije zahtevali izvedbo državnega udara 27. marca, če je bil ta udar majorski ali letalski, Srbi sami do danes še niso prišli na čisto. Od 1. decembra 1918 preko 6. junarja 1929 do 27. marca 1941 je cela veriga dogodkov srbske samovolje in nasilja, ki so dovolj jasno pokazali, da Jugoslavija ni nudila nobenega „notranjega miru“ Hrvatom, njen navedeni datum pa tudi gotovo ni bil pečat za zunanjo nevtralnost in varnost“.
Svoja izvajanja Gaži
zaključi
ta-
Buenos Aires, 5. 10. 1981
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran S.
'îlwiæ Lz
Komunistični oblastniki doma ne opuste nobene, priložnosti,, da sé ne bi bahali s svojimi uspehi. Tako večkrat naletimo na njihova poročila kako skrbe za ljudli, da jim „pod ugodnimi“ pogoji pomagajo priti do lastnega stanovanja. Da pa ti pogoji niso niti malo ugodni zvemo tudi iz podatkov iz njihovega časopisja. Tako smo zvedeli, da stane zgraditev srednjega stanovanja doma kar štiri milijone dinarjev. Pred tremi leti je do takega stanovanja človek doma lahko prišel ,,že z dvema! milijonoma“. Vidimo, da se je stavbni material doma v omenjenem časovnem razdobju podražil kar za 100%. Tudi nakup stanovanja je silno drag, kot vidimo v ljubljanskem Delu in do njega navaden človek običajno ne more priti. Kako 'tudi, ko pa je treba za clvosobno stanovanje plačati kar 3,500.000. Ker celotnega zneska velika večina tudi visokega uradništva ne bi mogla plačati naenkrat, zato je omogočeno tudi plačevanje v obrokih. Pri sklenitvi pogodbe za nakup dvosobnega stanovanja n. pr. za 3.500.000 je treba plačati v gotovini 615.000 din. Kupec stanovanja se pa ne more vseliti v stanovanje takoj ob nakupu, ampak šele po petih letih, ko se pri Mestni hranilnici v Ljubljani nabere v njegovo korist zadostna višina vplačil za stanovanje. Kupec. stanovanja mora zatem naslednjih pet let odplačevati n. pr. Mestni hranilnici dolg mesečno po 4.600 dinarjev. To pa še niso vsi izdatki, kajti kupec stanovanja mora še polnih 25 let odplačevati posojilo občinskemu stanovanjskemu skladu mesečno po 7.800 dinarjev.
Nad 200 zdravnikov, profesorjev, inženirjev, veterinarjev, ekonomov in drugih strokovnjakov iz raznih jugoslovanskih republik dela v Gvineji, Gani, Maroku, Tunisu, Združeni arabski republiki, Sudanu, Etiopiji, Maliju in v drugih afriških državah, v Jugoslaviji se pa letos usposablja v raznih industrijskih obratih, industrijskih in go-
PRIREDITVE
Oktober
Nedelja, 8.: Ob 11 dop. informativni ■sestanek članov zadruge „Oastelli“ v Slomškovem domu v Ramos Mejil. O 4 pop. istotam II. prosvetno predavanje.
V	slov. domu v Carapaehaju ob 10. uri dop. informativni sestanek.
V	S.an Martinu ob 4 pop. v Slovenskem domu otvoritev športnega igrišča odseka SFZ v San Martinu.
Četrtek, 12.: Študijski dan Slov. kat. akad. starešinstva v Slov. hiši na Ramón F.alconu 4158, Capital. Ob 9 sv. maša, nato zborovanje. Nedelja, 15.: Dopoldne ob 9.30 proslava petletnice blagoslovitve Našega doma v San Justu, popoldne ob 15 na dvorišču farne cerkve v San Justu dvojna veletombola Našega doma.
Nedelja, 22.: V Slovenski hiši, Ramón Falcón, občni zbor Društva Slovencev. '
spodarskih šolah, kmetijskih posestvih, v prometnih in drugih ustanovah 200 mladih Atfrikancev iz 10 afriških držav. ; V avgustu mesecu so imeli v Slovet j niji hudo vročino. Celo k senci je bilo I nad 30 stopinj — v Mostarju so imeli tedaj (9. avgusta) kar 37 stopinj Celzija, v Beogradu 12. avgusta 28 stop., v Titogradu pa kar 40 stopinj. Ljubljane ••o i so kar v trumah odhajali v razna kopališča. Največ jih je seveda bilo na Ljubljanici, pa tudi kopališča na Savi so bila polna kopalcev. Zaradi vročine so prišli na svoj račun, tako kot. že dolgo ne, sladoledarji in prodajalci osvežujočih brezalkoholnih pijač. Prodajalec Ljubljanskih mlekarn pred ljubljansko postajo je komaj zmagoval delo. Dejal je, da že tri leta ni bilo takega prometa kot letos.
V začetku avgusta, t. j. še pred začetkom konference predstavnikov neo-nredeljenčh držav, je bil v Jugoslaviji rta večdnevnem obisku predsednik re-
Zgradili. so jo v puljski ladjedelnici „Uljanik“ za Splošno plovbo v Piranu. Ladja je v začetku' avgusta odšla na prvo pot čez Atlantik v Severno Ameriko.
V Ljubljanskem muzeju so imeli v avgustu zanimivo razstavo nad 135 starinskih ur.
Umrli so. V Ljubljani: Ivan Škofič, žel. uradnik v p., Antonija Šavs, rftj. Hočevar, upok. Tob. tovarne, Terezija Gregorčič, roj. Hribar, Ivan Miklič, biv. pek. mojster, Leopoldina Prostor, roj. Belič, uradnica v p., Jože Matjašič, magistratni uradnik v p., Marica Čeferin, Albin Androjna, Nežka Malovrh, Jože Mavsar, Franc Vrhovec, mizar v p., Franc Podbevšsk, mizarski mojster, Katarina. Kranjc, roj. g’lic in Franjo Kunc, šef fin. odseka v p. v Mariboru, Marija Vršnak, roj. Jeraj v Rečici ob Savinji, Marija Majcen, roj. Šlik v Brežicah, Stane Zajc v Višnji gori, Marija Stritih, roj. Oseb,ek v Bistrici pri Tržiču, Janko Liska v Šentjurju, Metod Kopač v kranju, Alojzija Koš, pes. v Črni vasi, Rudolf Polak,
publike Gana dr. Kvasne Nkrumah. Tito ; bančni ravnatelj v p. v Mariboru. Joga je sprejel na letališču na Batajnicij | sip Mavko,. upok. v Domžalah, Karol zatem g? gostil v. Beogradu, nalto pa j Ramšak v Dobrni, Terezija Prezelj, roj. vodil pa državi. Nkrumah je bil na obi- ! Pernnš v Mariboru, Ana Stritih, roj. sku tudi v Sloveniji in Miha Marinko , rojena Osebek v Bistrici pri Tržiču je dal vso Ljubljano razkošno okrasiti j Justi dr. Mikičeva-Kmetova v Opatiji, z zastavami, Na Bledu mu je pa pri- j Micka Kos iz Poljč, na Gor., Franc fedii slavnostno pojedino., med katero , Presetnik, sedlar v Stožicah,. Karel Sot- j-. ,d ge bo začelo z zidavo hišnikovega
kojnika tudi lepo pripravil na smrt, se je od njega poslovil z lepimi spominskimi besedami. V imenu prijateljev in tovališev iz begunskega taborišča Tra-ni v Taliji je pa umrlemu rojaku izrekel tople poslovilne besede Maks Jesih.
Pokojni Fele je bil v Argentini sam. Stanoval je pri družini Vidic v Villa Udaondo pri Castelarju, ki je ves čas zanj tudi lepo skrbela, imel pa je mnogo znancev in prijateljev, ki so ga v velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Doma zapušča več sorodnikov. Naj počiva v miru, preostalim po naše sdžalje.
f Hočevar Valentin. Dne 24. setem-bra 1961 jej umrl notranjski rojak Valentin Hočevar, doma iz Kozarišč pri Ložu. K zadnjemu počitku so ga položili na kopališču Ezpeleta. Maša zaduš-nica zanj bo v nedeljo 8. oktobra; ob 10. uri pri sestrah na ‘Saavedri. Naj počiva v miru, njegovim svojcem naše sožalje.
CARAPACHAT
¡Slovenski dom v Carapachayu je v nedeljo, 24. septembra, povabil rojake iz Carapachaya na sestanek, na katerem je predaval o pomenu slovenske narodne vzgoje Rudolf Smersu. Preda-telj je utemeljil potrebo po sistematični narodni vzgoji in dal tudi navodila kako in s kakšnimi sredstvi naj se taka vzgoja vrši. Poslušalci so predavatelja nagradili s krepkim ploskanjem. Za tem je predsednik doma Ivan Žnidar podal poročilo o dosedanjem delu odbora. in o načrtih za bodočnost. Povedal
sta oba napila ,,gansko-jugoslovanske- | lar, učitelj praktičnega, pouka, v Trbov-I mu prijateljstvu“. Nkrumah se je ia | liah. Ivan Tissu, gradbeni delovodja v Slovenije odpeljal na Reko, si tam 1 Kostanjevici na Krki, Andrej Mlakar, ogledal ladjedelnico, zatem odšel v Orl- j sedlar v Viševku, Ivanka Česnik, roj. kvenico, kjer se je š Titom vkrcal na ; Suša na Vrhniki, Franc Upelj iz Kres-
ladjo Galeb in se skupaj z njim odpeljal na Brione.
,,Bela Krajina“ je največja jugoslovanska trgovska čezoceanska ladja.
niških Poljan, Janez Miklič, pos. iz Vrh-peči, Vid. Oprešnik iz Ilirske Bistrice in Franc Mesar, biv. gostilničar na Jesenicah.
SLOVENCI ¥ âEGEiTINI
stanovanja in je pozval fante in može, da pridejo na prostovoljno delo dne 12. oktobra.. Zborovanje je vodil in zaključil Aleksander Pirc. Po zborovanju se je razvila prijetna domača zabava.
SAN MARTIN
I?sak teden ena
ZVONČKU
Simon Gregorčič
Zvonček moj nežni, oj zvonček moj
snežni,
kaj mi ob snegu kopnečem sloniš? Reci, pokopu li zimi nadležni ali nastopu pomladi zvoniš?
Tvoje svetišče je nizko, ubogo, kvišku, moj zvonce, iz tklovih tal! Mnogo kasnejšo bom dal ti nalogo, lepše zvonišče ti bodem izbral.
Pojdi, na prsi se devi nasloni, ondi o srčni pomladi ji zvoni, sneg je v teh prsih in ti si sneždn; cvet ji življenje izvabi na dan!
OD ALP DO AND
Bariloche, 19/9/61 Ko je župnik Vinko Zaletel romal s svojimi koroškimi diapozitivi čez čilska jezera proti Bariločam, se je zjasnilo. Kepe južnih vulkanov so ostro rezale v jasnino, umito zelenje pragozdov se je ogledovalo v sinjih gladinah. Srebrno so žareli venci. pobeljene Kordiljere in človek bi komaj verjel, da je še pred nekaj dnevi ta bleščeča narava tonila v enolično in megleno sivino.
Srečanje v popoldanskem soncu nas je razgrelo. Koliko let je minilo, odkar smo se zadnjič videli ? Za Frenka menda trinajst, za mene kar osemnajst. Gospod Vinko je v Buenos Airesu še malo okleval, da bi v svoj skopi čas vključil obisk v Patagoniji. Pa se je slednjič vendar odločil za to. In ko je [ stopal iz avtobusa na bariloškem trgu,
V nedeljo, 1. oktobra, smo imeli v	. .
.	’	1 ki se je kopal v svetlobi, je nemudoma
San Martinu veliko slovesnost. Tega	J j .	.	’	. - ,	,
BUENOS AIRES Obisk dr. Kreka preložen
Demokratični Slovenci v Argentini se povabili predsednika Narodnega odbora za 'Slovenijo dri Miha Kreka, da bi z gospo prišel v Argentino na daljši obisk. Vabilu sta se oba rada odzvala
rati, nato pa podal izsledke znanstvenikov o razmerju najdb do svetega pisma in do početkov krščanstva sploh.
Udeleženci so z zanimanjem sledili Uvajanjem g. predavatelja ter so ga hvaležno nagradili z odobravanjem.
Osebne novice
Družinska, sreča. V ramoški župni in sta imela namen prispeti v Buenos cerkvi so bili krščeni: Marko Ivo, sin Aires v drugi polovici	oktobra.	Frančka Breznikarja	in Kristine Pri-
Na pro.šnio dr. Kreka je obisk	pre-	'3»telj. Botra sta bila	Janko šparhakelj
, v ’	-i	",	.	in Alenka Prijatelj;	Vera-Marija-Než-
lozen na pozneje, ker	zaenkrat	ne	mo-	^ hžerka Fraii^ Breznikarja in Kri-
re bit; dalj časa odsoten.	j ^t.ine Prijatelj. Botrovala sta Jernej
Na■ XII. kulturnem večeru Slovenske, Dobovšek in Terezija Prijatelj. Otroka kult. akcije v soboto 30. sept, t.l. je , F pa krstil g. direktor Orehar; France-p reda val ustvarjalni član zgodovinske- j Tomaž Novak, sin Pavla Novak in Ma-ga odseka g. pniritual dr. Filip Žakelj; rine Glavan. Botra, sta bila Alojzij Žu-
dne j.e prišel v ta kraj v spremstvu guvernerja, province Bs. Aires dr. Alen-deja prvi škof novoustanovljene san-martinske škoofije msr. Manuel Menéndez. Slovesen sprejem je bil na trgu pred farno cerkvijo, kjer so novega škofa sprejeli škofje msgr. Raspanti iz Morena, msgr, Aguirre iz San Isi-dra in msgr. Bolati iz Rosana. Tu je bilo več pozdravnih govorov, nato se je pa razvil lep sprevod. Za godbo so korakali oddelki vojske, za njimi skavti, takoj nato Pa slovenski fantje ter de-
povedal: „Zdaj mi pa res ni žal, da sem prišel.“
Koroškemu popotniku sneg, jezera in gore — vse to, česar si naš človek iz subtropičnega velemesta tako iskreno želi — niso bile nekaj novega. Pa ga je tukajšnji svet vseeno pritegnil. Kajti patagonska kompozicija je bistveno drugačna kot tista iz alpskih dežel. Znova smo to občutili, ko so koroške slike brzele čez platno v dveh večerih, kj nam jih je gospod Vinko poklonil. Izbrani diapoziti so nam v zvrhani meri ponujali tisto sladko,
kleta v narodnih nošah. Za njimi^ so j j^j^o lepoto, ki je je bila naša zem
LU1 -• - r. /o /J vn V. vi a c« m Vr c A 010 Vi i VIril 1 T Q k P i _ ,	_ , v	_ , , ,	.	,
lja polna: niše z nageljni in sadovnja-
bili v narodnih nošah še člani poljske in italijanske narodnostne skupine. Dekleta in fantje v slovenskih narodnih nošah so vzbujale splošno pozornost
o Bibličnih odkritjih v Quümrumu. Je j žek in Apolonija Bertrán. Krstitelj je | ter jih je občinstvo povsod pozdravljalo bilo to nadaljevanje lanskega pre-; bil g. župnik Janez Kalan. Družino i s ploskanjem. Tudi na trgu so jim do-dávanja. Če se je predavatelj pri lanskem predavanju predvsem oziral na opis najdbe kot arheološke redkosti ter njene zunanjosti, je na zadnjem kulturnem večeru SKA označeval njeno notranjo vsebino in zvezo s početki krščanstva. To pa je bilo mogoče samo
il g. župnik Janez Kalan. Družino | s ploskanjem, nvreta Jana in ge. Zdenke Virant iz ločili najbolj častno mesto. Postavili so
jih zraven častne tribune.
I
'Slovenski vasi je , razveselil sinček. Srečnim družinam naše čestitke.
v Viktor Fele. Po triletni bolezni je v nedeljo 1. oktobra 1961 v bolnišnici Muniz v Buenos Airesu umrl za jetiko štajerski rojak Viktor Fele. Dooa
.„Če se danes načenja vprašanje, kakor to delata „Izjava Narodnega, odbora za Slovenijo“ in „Apel srbskih javnih delavcev“ je treba vse to upoštevati, drugače bo vse. to mlatenje prazne slame. Pri tem je pa treba upoštevati:
1. FLR Jugoslavija in njen državni ter družbeni sistem je mednarodno priznano dejstvo; 2. Nijzgiedov, da bi do spremembe tega stanja moglo priti brez bistvenih sprememb v svetu, posebno pa v Evropi; 3. Taka sprememba je lahko samo posledica, večjega potresa, kot je bil slučaj ob ustanovitvi Jugoslavije leta 1918 in uvedbi današnjega stanja leta 1945; 4. Taka sprememba pa ne pomeni samo zamenjave današnjega stanja in sistema v Jugoslaviji z drugim, ampak tudi spremembo njenih meja, pa celo samo vprašanje njenega obstojaj 5. Od leta 1918 se je tako pri Srbih, kot pri Hrvatih razvila narodna in državna zavest v toliki meri, da tako Srbi, kakor Hivati vidijo danes izpolnitev svojih narodnih ciljev samo v svojih. samostojnih državah“. Slučaj Slovencev, da ne omenjamo- Makedoncev, Črnogorcev ali celo Bosancev, ni mogooče niti od daleč primerjati s hrvatskim odnosno srbskim“.
V zaključnem odstavku pa pravi, da je bila Jugoslavija ustanovljena na načelu „narodne samoopredelitve“. Na osnovi tega načela da je bil Radič proti zedinjenju. Isti mandat da je uobi! dr. Maček na volitvah leta 1935 in 1938 in v želji da bi „omogočil njegovo izvedbo v življenje“ je napravil sporazum. Pravico do samoopredelitve vsebuje celo ustava sedanje FLRJ, ne omenja ga pa ne slovenska izjava in ne. -srbski apel.
zaradi tega, ker je v tem letu narasla i k-! je komaj 35 let. Pogreb rojaka je literatura o tem vprašanju za mnogo | bil v torek dne 3. 10. t. 1. ob štirih po-pomembnih del, ki že razbirajo tekste ; : irne na pokopališče v San Justu. Poln jih razlagajo po pomembnosti. Pre- j grebni sprevod je vodil g. žpk Janez davatelj je karakteriziral tovrstno no- i Kalan ob asistenci gg. J.a.nka Mernika vo literaturo, ki jo je mogel preštudi- \ in Toneta Pintariča. G. Kalan, ki je po-
Mimohod so zaključili ognjegasci, bolničarke in otroci vseh šol, ki spadajo v to škofijo.
Pri ustoličenju novega škofa v cerkvi je bil navzoč tudi predsednik republike dr. Frondizi.
Slovenski rojaki so se slavnosti udeležili na čelu s svojim začasnim dušnim pastirjem g. Antonom Smoličem.
Mladinski dan v Slovenski vasi v Lannsu
Deveti mladinski dan slovenske mla- j nja, da bo obisk zelo lep. In tako je dine v „Slovenski vasi“ organizirane j tudi bilo. Saj je lepo število rojakov v odsekih S.D.O. ter S.F.Z. je za nami. j prihitelo iz drugih krajev Velikega Bil je krasen spomladanski dan, da je Buenos Airesa, ter s Slovenske vasi vsakdo dejal: „Bog ima pa res rad na- : in okolice. Rojaki so ponovno pokazali, ■šo mladino iz Slovenske vasi.“	j da včutjjo z mladino ter jo ljubijo. Zato
Ta mladinski dan je bil napovedan , sem vse to opisal, da vidimo, d’a priti za nedeljo, 24. septembra. Vse so je ta- j po tako močnem dežju in v negotovosti ko lepo pripravljalo. Tako dekleta kot ali bo prirediev ali ne s take daljave fantje so delali in skrbeli, da bo vse j st mala žrtev, lepo ter skrbno pripravljeno. Toda v soboto pred prireditvijo, je zgledalo, da bo morala biti prireditev prestavljena. Res padlo je veliko dežja. In bilo je že sklenjeno, da se prireditev prestavi. Okrog šeste upe zvečer pa se je pokazalo sonce in nastal je močan ve-
Mladinski dan se je pričel okrog tretje ure. Imel je zelo pester program, pri čemer moramo požrtvovalnost mladi ae ter vseh tistih, ki so se trudili te v žrtvovali ogromno število ur, še ••(>•■•!■ io pohvaliti. Prvi so nastopali olbojkaši iz odseka. S.F.Z. Moron ter ter. Fantje ter dekleta so se ponovno ; odseka S.F.Z. "Jože Mehle” iz Sloven-zbrali in padel je glas: Prireditev se -ko vasi. Za moronsko moštvo so namera vršiti. Po dolgem ugibanju ali stopali: Vivod. Markež Fr., Tomazin so bo toliko posušilo ali ne, je bilo Fr., Mehle Lojze, Lojze Morič ter Suš-
r:k Franci. Za odsek “Jože Mehle” pa Mariani Goljevšček, Srečo Urbanija, Lojze čmak, Karel Novak, Lojze Zu-n-i-čič ter Tinko Barle. Tekma je bila zelo napeta, in sreča se je nagnila na moštvo iz Slovenske vasi ter so zma-ii 'z rezultatom 2:1. Takoj za tem ■iiu. 'o se vrstili številni nastopi naše
končno odločeno, da se prireditev vrši. ter vsi. fantje ter dekleta morajo iti k sedmi maši in .pptem takoj n.;:, delo.
Približala so je nedelja. Sonce je lepo sijalo 1er obetalo krasen dan. Toda noč ni naredila svojega, marveč je še nastala rosa, da se tako ni še nič posušilo in bili smo pred istim vprašanjem se naj prireditev .vrši ali ne. mladine.
Fantje ao šli pregledat igrišče in ugotovili, da bo igrišče toliko posušeno, da se nrirpd'tov lahko vrši.
Počasi se je sušilo. Mladina je pridno delala. Prvi gostje iz drugih krajev Velikega Buenos Airesa so pričeli prihajati že zelo zgodaj. Okrog enajste • ure se je .’Prikazala na vratih predsednic'’ Dekliške rrgarezacije Metka Železnikar, ter še nekaj deklet. Tako je mladina dobila še več volje ter upa-
Najprcje so članice odseka S.iD.O.
naraščajnice izvedle rajalni pohod1, .a,.,., nP je bila prosta vaja deklet.
Za zaključek mladinskih nastopov so nastopile ponovno članice odseka S.D.
O. s simbolično vajo: “Na tujem...”
Vsi nastopi so bili zelo skrbno pripravljeni, in so navzoči vsak nastop nagradili z močnim aplavzom. Še posebno moramo pohvaliti požrtvovalnost Jožeta Čampe, kj je tako skrbno pripravil fante ter narščajnike, gdč. Milko Burja, katera je vodila dekleta, narašeaj-nice ter najmlajše pa so nastopale pod vodstvom gdč. Mari Urbanija. Vaje de- j . begunski poti:
klet ter naraščajnic je sestavia gospa Blejčeva, za fante ter naraščajnike pa g. Čampa sam. Vse vaje deklet ter na-raščajnic je spremljal s harmoniko g. Franci Stanič.
Po končanih nastopih se je razvilo zelo živahni razpoloženje. Rojaki so posegli po dobrih kranjskih klobasah, tortah in poticah, katere so pripravila dekleta. Tudi po srečkah so zelo pridno segali. Glavna dobitka sta bila električni čistilec ter radm aparat, dar
ki, prikupne narodne noše s pečami in avbami, cerkve s pravljičnimi oltarji, pa travniki, travniki, ki jih zastonj iščeš v patagonski divjini. Res, čisto drug gorski svet valovi okrog nas: silna, mogočna, skoraj barbarska lepota južnih Arid, kjer človek še vedno iščega pravega stika s prvobitno divjino in kjer se je morda samo andinist s cepinorp in derezami, s svojo .neugnano težnjo po vrhu in poti resnično vključil v nebrzdano simfonijo tihomorskih viharjev. Kjer vsa izumetničena skrpucanost našega mesteca, našarje-nost barov in zabavišč, neenotnost v stilu in načinu življenja jasno pričajo, kako se tukajšnje prebivalstvo šele bori, da si najde ono povezanost z naravo, ki je tisočletnemu zemljaku Roža, Podjune in Zilje povsem umevna in lastna..
Ob srečanju s Koroško se je marsikateri izmed nas srečal s svojo lastno preteklostjo. Žalostni in veseli spomini: Vetrinje, spital, Celovec. Pa bujne, sočne vasi: Sele, Vogrče, Šmihel. In kogar povojna usoda ni potisnila na sever, temveč na zahod, je v slikah našel kraje, kjer je morda počil na dol-Trst, Gorica, Sv.
Gora, Višarje. V Lurdu smo zagledali nam vsem poznani lik škofa dr. Rožmana in posnetki na plošči so nam prinesli clevelandsko spominsko svečanost za velikim pokojnikom. Potem je v širokih zamahih sipala lepota planinskega cvetja, zažareli so ledeni in skalnati vrhovi Alp in naših gora, iz negovanih polj so zrastli obrisi znamenj, besede in slike so nam predstavile Miklovo Zalo. Nazadnje ha še gospodinjske šole izlile pred nas bogastvo svojih razstav. Dva dni so bariloški Slovenci napol-
podjetij DYCMAR ter ALPE.
Prireditev se je razvijala še pozno v j nili Stan in prav nič se niso naveličali noč. Vsi smo odhajali v najboljšem raz- j gledati. Smučarski puloverji so prine-ooloženju ter s trdnim sklepom, da j sli dih Catedrala in zapoznele bariloške borno našo mladino v Slovenski vasi ] zime. Pozdrav iz domovine je prišel obiskali. Slovenski mladini v Lanusu j res kot nalašč, da se prijetno zaklju-p.o česitamo k tako lepemu uspehu in; čijo meseci bele (čeprav letos bolj dejo prosimo, naj vztraja na tej poti in | 2evne) zimške sezone. Razumljivo je mj ji ne bo nikdar odveč nobena žrtev, tudi, dta je koroški gost porabil pri-ki jo bo morala doprinesti za procvit liko In obiskal Frenka. v catedralski slovenstva v tujini. Vsi, ki slovensko j koči ter si ogledal smučarski svet. V Bledi! je nastop naraščajnikov odseka čutimo, pa s ponosom podprimo nadalj- j nedeljo je tudi maševal za tukajšnje S F.7. Tretja točka je bila simbolična j nje njeno delo.	| Slovence.
Hvala lepa gospod Vinko! In na veselo svidenje! Če ne pod Andi, pa morda tam, kjer naš rod že več kot tisoč let živi in kljub tujemu pritisku ne klone!
V. A.
vn; : narn”6ajriic SDO. Za njimi so se ...m.......™.........™.....»...............
-arevili na telovadnem prostoru člani , Ljubljana z okolico gradi največji o;l<; L i S.F.Z. “Jože Mehle” in sicer s alpski počitniški center v državi na ■ aspani vajami. Tudi naše najmlajše i Veliki planini, kjer grade tudi žičnico, rjo« hotele izostati ter so nastopile s j ki naj bi začela obratovati prihodnje .amboFčr.a, vajo “Rožic ne bom trgala”, leto.
Ill
Stran 4.
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 5. 10. 1961 - No. 40
SLOVENCI PO SVETU
ČILE
Pred nami je dvojna številka našega glasila Oznanila. Naš dušni pastir, g. Martin Maroša, nam jo je pripravil za meseca avgust in september skupaj. Gotovo je to storil, da je lahko objavil vse gradivo, ki so ga rojaki pripravili svoji neumorni in zaslužni prednici s. Vincenciji Kaplji za njen sestrski jubilej, ki se ga je spomnila tudi Svobodna Slovenija.
V dvojni številki je po članku „Cilenški narodni prazniki“ ponatisnjen odlomek iz uvodnika v Sv. Sloveniji „Ohranimo se“, sledi ljubka pesmica čilskih Slovencev č. s. prednici Vincenciji Kaplji ob 50-letnici redovnih zaobljub, takoj zatem pa prikaz njenega delovanja v domovini in v Čilu, kjer je za rojake, zlasti v čilski prestolnici, storila toliko dobrega, da za to ve sam dobri Bog. Zlasti je veliko njeno delo z nakupom prostora in ureditve slovenskega doma. Po njeni zamisli naj bi bila v domu dvorana, ki bi služila za slovenske maše in prireditve, v domu naj bi bila dalje poliklinika, otroški vrtec, gospodinjska šola, zavetišče za ostarele in oslabele Slovence, in končno v domu naj bi bili slovenski tečaji za slovenske otroke in tudi starejše.
Za odraslimi Slovenci tudi slovenske deklice niso hotele zaostajati in so tudi one pripravile svojo pesem za sestrski jubilej Vincencije Kaplje. Napisala jo je Franja Likovič, deklamirala pa Martinica. Leskovšek. Zgodovino Slovencev mora poznati vsak zaveden rojak. Zato jo rojakom podaja urednik g. Maroša v vsaki številki. V tej dvojni je opisana obramba karantanskih Slovencev pred Obri, izguba politične neodvisnosti in pokristjanjevanje Slovencev. Iz Duhovnega življenja so ponatisnjene misli iz članka „To si velja zapomniti“.
Če so že odrasli in deklice s. Vincenciji Kaplji poklonili svoji pesmi, kako bi le fantiči mogli brez nje stopiti pred jubilantko. Zanje jo je napisal g. M. Maroša, deklamiral pa Vili Leskovšek.
MOČAN STEBER naše emigracije je slovensko zavedno izobraženstvo. VRSTE SE KRČIJO, dotoka je pa premalo — tožijo, kateri poznajo položaj.
REŠITEV tega življenjskega problema je videl škof Rožman tudi v svojem zavodu.
Prijave do 10. novembra.
NIEQOR
S. R. L.
GRADBENO PODJETJE
Arh. Marijan Eiletz, Hotimir Gorazd, Marko Martelanc
Industrijske in stanovanjske zgradbe, “propiedad horizontal”, oprema lokalov in stanovanj
BELGRANO 887-4,	30-8231
PAKETE ZA BOŽIČ
najbolje in najceneje pošilja JADRAN PAK
Monte 2049, višina Rivadavie 6400, Capital
Dnevno od 15—19. ure, ob sobotah od 10. do 12.
Pismena naročila na naslov: Zdenka Kalečak,
Casilla Correo 340, Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani V domovino pošiljam tudi denar
V listu g. urednik nadalje omenja druge goste, ki so bili nedavno v čilski prestolnici dr, Miha Krek, Miloš Stare in dr. Fr. Bajlec in sodelovali na zadnjem mednarodnem kršč. demokratskem kongresu. Dr. Miha Krek se je čilskim Slovencem zahvalil za vso pozornost tudi z lepim pismom, ki je objavljeno v zadnjih Oznanilih. Zaključuje ga pa dr. Krek z naslednjo prošnjo in pozivom: „Rad bi videl in obiskal vse rojake. V kratkih dneh, ki so bili prepolni zborovanj in drugega dela v zvezi s kongresom, nisem mogel. Naj vsaj preko Oznanila vse lepo pozdravim. Bog Vam daj srečo. Ostanite vsi, kjer koli že moramo živeti, dobri, ponosni slovenski katoličani. Pregnanci, ki smo morali v svet zaradi razmer, ki so nastale v komunističnem sistemu, smo večinoma vsi. Spomnimo se redno na to in storimo, kar moremo, da se v naših adoptiranih domovinah ohrari-jo in utrjujejo demokratične svoboščine, da boste ostali svobodni tudi vi. Storimo, kar moremo, da svobode ne pegazi komunizem. Svoboda je dar božji, ki zanj junaki gredo v boj in umirajo, vsi pa si jo moramo zaslužiti sleherni dan.“
V tej številki je omenjen tudi ljub obisk g. župnika Vinka Zaletela. Tudi čilski Slovenci smo mu hvaležni za lepe slike koroške domovine. Pod za-glavjem „Naši veliki možje“ urednik lista seznanja rojake z delom pesnika Valentina Vodnika.
Prav tako je v zadnji številki Oznanil objavljen spored slovesne prireditve v slovenskem domu na čilski narodni praznik 17. septembra v čast č. s. Vincenciji Kaplji za 50-leni redovni jubilej.
KANADA
Pristava slovenske fare Marije Pomagaj v Torontu je dobila sedaj tudi otroški bazen s skakalnico. Blagoslovil jo je župnik Andrej Prebil, lep govor o pomenu te pridobitve na slovenskem letovišču je pa imela ga. Mara Osredkar. Glavno zaslugo za zgraditev otroškega bazena in skakalnice ima med-župnijski odbor, ki upravlja slovensko letovišče.
GOSPODARSKO ŽIVLJENJE
Ameriški kongres je odobril 500 mi-milijonov dolarjev za Zvezo in napredek, t. j. za ustanovo, ki je bila ustanovljena na zadnjem sestanku držav Latinske Amerike v uruguayskem mestu Punta del Este za zboljšanje gospodarskega ter socijalnega položaja ljudstev teh držav. Razen tega, je kongres odobril še posebej 100 milijonov dolarjev za Čile za 'obnovitev od zadnjega potresa porušenih krajev.
Predstavnik družbe American International Housing Corporation Norman Mason je imel z dr. Frondizijem med njegovim zadnjim obiskom v New Yor-ku razgovore za zgraditev 4.000 novih stanovanjskih hiš v Buenos Airesu. Stroški za postavitev teh hiš bodo znašali nad 20 milijonov dolarjev.
OBVESTILA
Vse člane Slov. doma Carapachay
vabimo na informativni sestanek, ki bo v nedeljo, 8. oktobra, ob 10 dopoldne v prostorih doma. Ker je stvar zelo važna, prosimo, da se sestanka sigurno in točno udeležite. Odbor.
Prcisvetno-družabno popoldne v Slomškovem domu bo v nedeljo, 8. oktobra cb 16. Društvo „Slomškov dom“ ( vabi vse rojake na svojo drugo pro- j svetno prireditev. O slovenski narodni noši bo predaval zgodovinar in pisatelj g. Marijan Marolt. Vsi toplo vabljeni!
Informativni sestanek članov zadruge „Castelli“ bo v nedeljo, 8. oktobra ob 11 dopoldne. Na sporedu važne točke! Za vse udeležence, ki se bodo prijavili, bo pripravljen asado. Vabimo vse solastnike Slomškovega doma, da-se važnega sestanka zanesljivo udeleže!
študijski dan slov. kat. akad. starešinstva bo v četrtek, 12. oktobra, dopoldne v Slovenski hiši naj Ramón Felconu 4158. Začetek bo ob 9 s sv. mašo. Na sporedu sta predavanji gg. prof. Ignacija Lenčka in Rudolfa Smersuja o nauku socialne okrožnice Mater et Magistra. Lepo vabljeni tudi gg. akademiki.
Vse akademike vabimo na študijski dan Slov. kat. akad. starešinstva, ki velja za redni sestanek SKAD-a, dne 12. oktobra cb 9 v Slovenski hiši. Odbor.
Društvo „Slomškov dom“ vabi vse organizacije, kj želijo za svoje prireditve uporabljati v domu prostore, da najkasneje do 22. oktobra sporoče odboru -DSD svoje želje radi ureditve urnika. Ker nobeni ustanovi ne bo mogoče odstopiti stalnega lastnega prostora, bo v kratkem odprta posebna društvena soba za seje, sestanke, vaje itd. Prav tako prosimo pravočasnih prijav vseh družabnih in kulturnih prireditev.
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Bumar, SR L
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía
T. E.: 658- 7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb. Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
JAVNI NOTAR
Francisco llaul Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea, Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado# Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
G Al_ L_ LJ
A
L
L
U
IN NJEGOV
MLADINSKI
ZBOR
12. NOVEMBRA 1961
Koncert
REZERVIRAJ SI TO NEDELJO!
ZASLEDUJ OBVESTILA)
.vwvwwwyvwwwwwvvwi»
Vsied gradnje novih prostorov v Našem domu v San Justu, ki je trenutno neprimeren za večje prireditve,
se bo vršila
SEHZAGIOfiALNi VOJKA VELETOMBOLA
pod se,lom	„VSEZA NASO MLADINO
U
NA PROSTRANEM, PREUREJENEM in TLAKOVANEM ŽUPNIJSKEM DVORIŠČU v SAN JUSTU, ki obsega 1.365 m2 površine. Prostora, miz in stolov, dobre jedače in pijače bo za vse dovolj.
POSTREŽBA BO BLISKOVITA
V slučaju dežja po 12. uri se bo tombola vršila nepreklicno naslednjo nedeljo, 22. oktobra, ob istem času
istotam.

VSEM LASTNIKOM
PLETILNIH STROJEV
sporočamo, da domače podjetje
BRATA PIBER
San Justo, Pichincha 3973.
Izdeluje: Variador automático de frontura, aislador automática, de colores.
Prednost:: Instalacija na licu mesta, zmerne cene, ugodni plačilni pogoji.
K ŽENINI IN NEVESTE!
n
a
5 Predno si nabavite pohištvo za ; svoj novi dom, se zglasite pri
! RADOVANU SO BANU
B
a
S Fábrica de Muebles “Los Andes”
j Blanco Encalada 261, Villa Madero ■
■
a
! Napravi Vam ga solidno,
: po zmernih cenah ter
n
■ pod ugodnimi plačilnimi pogoji!
PROSLAVA 5. OBLETNICE NAŠEGA DOMA V SAN JUSTO
bo
v nedeljo, 15. oktobra ob 9,30
na dvorišču Našega doma z zelo pestrim sporedom.
.Ako bo vsied slabega vremena senzacionalna dvojna veletombola preložena, bo v notranjih prostorih ob 3 popoldne vesela
A
DRUŽABNA PRIREDITEV
s posebno privlačnimi točkami
4 4
4
At	»
DENTIBT - ODONTGLQG DR. JOŽE ZAJC
ordinira v Loma Hermosa ali Churruca ob torkih in četrtkih od 14 do-19. Ob sobotah od 9 do 16. Ordinacija je v ulici San Javier, dve kvadri od avtobusne postaje štev. 166 v smeri slovenskega naselja.
Dohod je mogoč: iz San Martina z o-mnibusom 166 in s kolektivi 1 in 57; iz Ramos Mejía s kolektivom 182 do Campo de Mayo in nato s kolektivi 7 ali 57 do Churruca
Podrobnejše informacije v Baru Evropa ob avtobusni postaji Churruca in pa na domu: A vda. de Mayo 689 v Ramos Mejii. Telefon 658-4026
Kadar misliš na hladilnik, vedi, da je
sestavljen iz najboljšega materiala in opremljen z „GAREF“ motorjem
MODERNA OBLIKA
DVOJNA GARANCIJA
Po ugodnj ceni in na dolgoročno odplačevanje ti ga nudi
Prav tako tudi Tt V.-aparate
in vse ostale potrebščine za dom
ABOGADO
CARLOS S. ODRIOZOLA
Tucumán 1650	le Dpto D
T. E. 40-7636
Vlagajte v Slovensko hranilnico
Alvarado 350, Ramos Mejia Uradne ure ob sobotah od 16—20
Sanmar tnska odseka SDO in SFZ vabita vso slovensko mladino in ostale rojake na
OTVORITEV IN BLAGOSLOVITEV ODBOJKINEGA IGRIŠČA
ki bo v nedeljo, 8. oktobra točno ob 15.
Spored: Pozdravni govori, blagoslovitev športnih naprav; tekma v odbojki med SFZ Moron in SFZ San Martin Slovenci, Slovenke, pridite! Lepo boste postreženi in preživeli boste lep popoldan med slovensko mladino.
f
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno novico, da je Vsemogočni poklical k sebi po zasluženo plačilo našega dobrega prijatelja
VIKTORJA FELETA
Umrl je v nedeljo, 1. oktobra 1961 zvečer, previden s sv. zakramenti, je bil pokopan v torek, 3. t. m. na pokopališču v San Justu.
Vsem, ki so ga poznali, ga priporočamo v molitev.
žalujoči prijatelji iz begunskega taborišča Trani