Poštnina plačana v gotovini. Posamezna siev. Din 1*— Štev. 44. V Llublfaitl* dne 2. novembra 1933. Leto XVI. 6 P pravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 redništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 3« Dli; u Im* zemstvo razen Amcrikei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 43 Dil. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podrnžnice v Linbliani, it. 10.711. Vzajemna borba proti povodnjim Zadnja leta so povodnji po naših krajih zelo pogoste. Zato je nujna potreba, da presodimo, kako bi se jih otepli v bližnji bodočnosti. Traba bo vzeti to perečo zadevo resno v pretres ter ustanoviti po vseh ogroženih občinah vodne zadruge, kakor jih vidimo s pridom delovati v drugih delih naše države, zlasti v Vojvodini. Po starem reku: Pomagaj si sam in ti Bog pomore, moramo zidati predvsem na lastno delo, ki ga bo seveda podprla država, kolikor bo v njenih močeh. Ne gre tu, zanašati se le na državo, ker so potrebne vsote tako izredno visoke, a dela neodložljiva. Prav podobni smo pri tej naši nevarnosti tistemu nespametniku, ki drži križem roke in gleda, kako se oprijemlje ogenj njegove strehe, češ, saj bodo prišli gasilci. Zlasti v tistih krajih, kjer so reke že regulirane, a so pretrgale povodnji na več mestih nasipe, uničuje vsaka nova povodenj ogromno narodno premoženje. Pisec teh vrst je sam nedavno gledal, s kakšnim zanimanjem so sledili varja in soseda Ignaca Pevca. Ko je prišel tast s petrolejko iz pritličja v prvo nadstropje, že ni bilo napadalca nikjer. Ko sva stopila v spalnico, je Amalija ležala vsa krvava na postelji in še liropla. vaščani nekje, kako je voda počasi kamenček za 1 Poklicala sva na pomoč in prišel je sosed Pevec, kamenčkom krušila nasip. Nikomur pa ni niti na (ki je nato poslal svojega hlapca po duhovnika in misel prišlo, da bi skočil po nekaj vreč, jih na-: po orožnike t Št. Vid. polnil s prstjo in tako preprečil predor nasipa, j Andrej je pripovedoval nadalje, da je naset ki je nato povzročil poplavo razsežnih površin' pod lino ob zid prislonjeno lestvo, po kateri sta obdelane zemlje in prizadejal za težke denarje' po njegovi izjavi splezala oba razbojnika na pod-gkode J strešje. Iz gospodarskega poslopja, je trdil An- ' V Kar čuditi se moramo, če vidimo, s kakšno W S^r0parirkradl\±ri/i°;irnWe10 vnemo se postavijo naši gasilci v bran proti po- f -"ata zapahnjena. Andre ^ 'nenJ najpre , bratimu vode požaru, medtem ko se še doslej da sta se napadalca hotela po.astiit, denarja poni kar nič storilo za obrambo proti še hujši šibi (^eje pa je dejal, da je bil morda kdo neto sel Le, proti povodnji. Nekdo se bo moral tu njegovi poroki z ženo k, je ime* vec domačih resno lotiti dela za snovanje vodnih zadrug. Sodimo, da so baš občinski odbori poklicani, snubcev, on pa je bil iz tujih krajev. Andrej je naslednje dni neprestano jokal. Na dan pogreta je bil s taščo vred pri spovedi in ob- da se lotijo, morda sporazumno z gasilskimi dru- ^ Qb Malkinem pogrebu se je pa spet krče-štvi, čimprej tega važnega in neodložljivega dela, i v . ku Toda ki bo preprečilo milijonske narodove vrednosti. Jugoslovenska nacionalna stranka pa bo podprla vsem svojim vplivom takšna prizadevanja in svak Ivan Hrovat je že tistega dne zabrusil Andreju v obraz: «To je tvoje delo.» pomagala doseči od države čim več podpore v ; Na ta gilni cgjtek se je Andrej samo obrnil in se denarju, delu in nasvetih strokovnjakov. . Izid volitev v Delavsko zbornico Na rednih krajevnih voliščih je bilo volilcev: v delavski skupini 19.165, v nameščenski skupini 4643, neveljavnih glasov 228, skupaj 24.036 volilnih upravičencev. Na obratnih voliščih je volilo v delavski skupini 19.769 volilcev, v nameščenski skupini 1307, neveljavnih glasov 374, skupaj 21.450 volilcev. Pismeno je glasovalo v delavski skupini 2392 volilcev, v nameščenski skupini 216, neveljavnih glasov 135, skupaj 2743 volilcev. Skupno je bilo v delavski skupini 31.326 volilcev, v nameščenski skupini 6166, neveljavnih glasov je bilo 737. Torej je volilo v Delavsko zbornico vseh skupaj 48.229 volilcev. Glasov so dobili: modri v delavski, skupini 12.700, v nameščenski skupini 3606, skupaj 16.306 ali 33.8 odstotka; rileči v delavski skupini 18848, v nameščenski molče odstranil. Nagli razvoj dogodkov je kmalu pokazal, da i se Hrovat ni motil. Policijski organi so namreč ' hitro dognali, da je Andrejev brat zdoma r.a Mali-jevem brdu pri Golniku dva dni pred umorom skupini 1127, skupaj 19 975 ali 41.4 odstotka;' odpotoval na Dolenjsko in da se je po zločinu beli v delavski skupini 9778, v nameščenski sku- vrnil z okrvavljeno obleko in z obrezami na roki pini 560, skupaj 10.338 ali 21.4 odstotka; zeleni domov. Bil je namiren in se je obnašal zelo sum-v nameščenski skupini 873 ali 1.8. Neveljavnih j Ijivo.. Alojzij Hostnik ga je videl ko se je ob ne-glasov je bilo v delavski in nameščenski skupi- kem potoku med Št. Vidom in Litijo izpiral roke ni 873 ali 1.6 odstotka. * krvave hlače. Hostnik jo takoj na o tudi iz- vedel od Pavla Grozdmka, da je nekdo pustil tisto jutro okrvavljeno moško kolo pred gospodarskim poslopjem posestnice Bočičeve v Šmart-nem pri Litiji. Kolo so spoznali za last Andreja Malija. Po teh ugotovitvah so 28. aprila aretirali Antona Malija in ga zasliševali na upravi ljubljanske policije tako dolgo, da je zločin priznal, v Št. Vidu pri bratu v senu skrit cela dva Mandatov so dobili: v delavski skupini nacionalni delavci (modri) 15, socialisti (rdeči) 23, krščanski socialisti (beli) 12; v nameščenski skupini nacionalni nameščenci (modri) 6, socialistični (rdeči) 2, krščanskc-social-ni (beli in zeleni) 2 mandata. Skupno so dobili mandatov: nacionalni delavci in nameščenci (modri) 21, socialistični de-|gji je Šentviški umor pred sodiščem Pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča se je zaključilo zadnje dejanje žalo- igre, kc sta brata Andrej in Anton Mali v Št. Vidu pri Stični umorila Andrejevo ženo Amalij?), rojeno Anžlovarjevo. Poleg obeh bratov se je morala zagovarjati tudi Marija Golmajerjeva z Golnika, ki je bila obtožena, da je oba brata napeljevala k zločinu. IZ OBSEŽNE OBTOŽNICE povzemamo naslednje: V noči na sredo 26. aprila letos ob 3. zjutraj bila Amalija, žena Andreja Malija, umorjena v podstrešni spalnici v svoji postelji, čeprav je poleg nje spal mož Andrej, kateremu pa se ni nič zgodilo. Sodni zdravniki so ugotovili8 da je lavci in nameščenci (rdeči) 25, krščansko-socialni dneva in tri noči ter je pripomogel k temu, da je delavci in nameščenci (beli in zeleni) pa 14. Vseh ^rat Andrej pod krinko razboji ištva umoril svojo mandatov je skupaj 60. ženo. Ko je Tone že vse priznal, je kmalu nato aretirani Andrej Mali na policiji v Ljubljani še vse tajil. Šele preiskovalnemu sodniku v Novem mestu je Andrej priznal, da sta se z bratom Antonom res dogovorila glede umora. Dejal pa je, da je umor izvršil Anton. V preiskavi je Andrej dejal, da je želel postati vdovec, morilec žrtvi najmanj dvakrat prerezal z nožem vrat na levi strani in glavno žilo, kar je imelo za posledico popolno izkrvavitev. Razen smrtne poškodbe je dobila Amalija še 18 drugih lažjih urezov in vbodov. Andrej je bil še tisto dopoldne j £^i*se nato"oženifz Marijo Golmajerjevo, s kapo umoru zaslišan kot priča. Izjavil je med dru-jtero -e ime, že pre- ljubavno razmerje'in je tudi gim: «Zbudil me je krik 91etne Anice, la je spala - pQ poroki po?osto zahajal k njej in sta se skoro v sosedni sobi. Zbudila se je tudi žena. Skočila do umQra yeg fias združevala. sva prestrašena iz postelje. V temi sem skočil proti vratom in že je stal v sobi neznan moški ter zastavil pot Amaliji. Meni nasproti se je na pragu pojavil drugi moški s samokresom v desnici. Planil sem proti njemu in ga odrinil. Tako sem pridobil izhod v gorenjo vežo in skozi vrata na podstrešje, odkoder sem klical na pomoč tasta Anžlo- Andrej in Anten sta se v preiskavi oba izgovarjala s tem. da ju je Golmajorjeva napeljavala k zločinu. Anton je dejal, da mu je Golmajerjeva dala pred umorom 200 Din za vlak in Andrejev samokres, potem pa še nekaj slivovke in masko za obraz, feš: «Masko natakni, da te ne bo nihče spoznal, pa slivovke se napij, da boš bolj korajženb Baje ga je tudi podkrepila z besedami: «To ni nič tako hudega, saj človek nima duše in je vseeno, če Malko ubiješ.> Marijo Golmajerjevo so aretirali na njenem domu na Golniku kot pobudnico strašnega zločina. Golmajerjeva pa je tako na policiji kakor tudi v preiskavi trdovratno tajila, da bi sploh imela s katerim Malijem ljubavno razmerje, čeprav je res, da je Andrej pogosto zahajal k njej, ker je na Golniku zidal hišo in ker sta si v svaštvu. Tudi si ni z Andrejem nikoli dopisovala. Antonu ni dajala denarja razen 100 Din, ki mu jih je posodila pomladi in jih je vrnil. Pred kakimi tremi meseci mu je spet posodila 200 Din, ker je želel iti k svojemu dekletu. Počasi je pa Marija Golmajerjeva le priznala ljubavno razmerje z Andrejem. Andrej se je kljub razmerju z njo poročil na Dolenjskem, a ji je kmalu po poroki začel tožiti, da ni srečen, in jo je prosil, naj mu bo še nadalje zvesta. Golmajerjeva je baje zadnji čas pred umorom po svojem bratu pismonoši pošiljala Antonu nekakšne listke, ki jih je ta sproti sežigal. Andrej Mali pa je, kakor trdi obtožnica, gotovo spravil Amalijo s sveta tudi zato, da prikrije zločin krive prisege, zaradi katerega je bil v preiskavi. Obtožnica nato ponavlja že znana dejstva o umoru krošnjarja Smajla Vojnikoviča, zaradi katerega se Ljubljančan Jože Lombar do smrti pokori v ječi. Zanimive so navedbe, kake dobre zveze je imel Andrej z zločincem Lombarjem in zakaj se je toliko zavzemal na razpravi glede umora Vojnikoviča v prid Lombarju Andrej je pred leti celo nekaj časa stanoval pri Lombarju. Ko je bil Jože Lombar že zaprt, ga je zelo presenetilo, ko je z\ edel, da so prignali v zapor Andreja pod sumom, da je sodeloval pri umoru na Zelenici " Nadalje navaja obtožnica tudi nepojasnjeno smrt Janeza Starcta, ki je leta 1927. v Malijevi hiši na sumljiv način izgubil življenje. Dokazano je, da je imel Stare takrat pri sebi okrog 12.500 Din in da je sodeloval pri tihotapstvu okrog 70-kg saharina. Pri tem tihotapstvu sta bila udeležena tudi Andrej Mali in dva njegova brata. Tedaj so v Malijevi hiši začeli očitati Janezu Sta-retu, da so udeleženci tihotapstva sami krivi, da so prišli ob saharin. Grozili so drug drugemu. Izkazalo se je, da je bil Janez Stare ustreljen s samokresom, ki je bil last Andreja Malija. Nazadnje omenja _obtožnica še nastopno zagonetno zadevo, o kateri ljudstvo mnogo govori: Neki Karel Mali je lani usmrtil svojo ženo na ta način, da jo je sani ali pa s pomočjo obeh obtožencev Malijev obesil, medtem ko so pozneje Maliji razširili govorico, da se je ubogi ženski zmešalo in da se je obesila sama. Poizvedbe pa so dognale, da je moral nekdo žensko izvabiti v oddaljeno pastirsko kočo, kjer so jo našli in kamor sama gotovo ne bi šla. Čitanje obtožnice na razpravi je trajalo skoro eno uro. Vsa dvorana je z veliko pozornostjo poslušala izvajanja, ki jih je podajal državni tožilec dr. Rus. Takoj nato so odvedli Antona Malija in Marijo Golmajerjevo iz dvorane in pričelo se je ZASLIŠEVANJE ANDREJA MALIJA Andrej Mali je oporekal, da bi bilo vse resnica, kar navaja obtožnica. Izjavil je dalje, da je nagovoril brata, da je umoril njegovo ženo. Na vprašanja predsednika dr. Josipa Kavčiča je Andrej odgovarjal zelo previdno. Kar mu je bilo neprijetno, tega se enostavno ni spominjal. Iz Andrejevih izjav je bilo razvidno, da je bil načrt za umor storjen že 40 dni pred zločinom. Trdil je DRUGI OBTOŽENEC, ANTON MALI, JE PRI ZASLIŠEVANJU PRAV TAKO PRIZNAL ZLOČIN in ga opisal, a drugače kakor njegov brat Andrej. Dejal med drugim, da ga je k umoru nagovarjala Marija Golmajerjeva, s katero se je večkrat sestal. Opisal je natančno zločin in trdil, da je zamahnil proti Amaliji, ki je stala poleg postelje, trikrat ali štirikrat. Odkod ima druge rane, da ne ve. Pri soočenju z Andrejem je Anton vztrajal na svojih izpovedbah in je pozval Andreja, naj vsaj zdaj govori resnico, češ: «Kar je, pa je!) Ko je Andrej trdil, da je Anton prišel na podstrešje skozi lino, je ta to z vso odločnostjo zanikal. Oba sta vztrajala pri svojem. POSEBNO ZANIMIVO JE BILO ZASLIŠEVANJE MARIJE GOLMAJERJEVE, ki je vse obdolžitve z največjo odločnostjo zanikala. Andreju je pri soočenju v preiskavi povedala v obraz, da laže, ko trdi, da ga je ona nagovarjala k umoru. Bila je vseskozi dosledna v zagovoru in se tudi pri soočenju vseh treh obtožencev ni zapletla v protislovje, nego je Andreju gledala ostro v oči in ga pozvala, naj govori resnico, češ: cNikdar te nisem nagovarjala, da bi kaj napravil, nego sem te svarila in ti priporočala, da bodi dober z ženo. Ti si lagal vedno in povsod in še boš lagal, dokler te ne pokrije črna zemlja!) ZASLIŠEVANJE PRIČ ni posebno izpremenilo položaja glede na ugotovitve, ki so" že zabeležene v obtožnici. Samo nasproti Golmajerjevi so bile priče razbremenilne in so nasprotovale nekaterim trditvam obeh bratov. Tako je dejal Golmajerjeve brat, pomožni pismonoša na Goiniku Andrej Golmajer, da ni obtoženemu Antonu Maliju nikoli nosil zasebne pošte, kakor je ta trdil. Ko je bilo dokazno postopanje končano, so savalo tudi Andrejevo razmerje z Lombarjem, ki letu 1918 Preko kaznjenca Franca Kremžarja je je obsojen v dosmrtno ječo. Andrej je hotel Lom-hotel Lombar dobiti stike z Andrejem. Andrej je j barja rešiti s tem, da je prisegel, da je bil na dan bil izdal Lombarju, da je skupno s tremi fanti v , umora Vojnikoviča 29. septembra lam z Lombar-sorah oropal Janeza Tomažiča za 2000 Din in ga , jem skupaj pri Figovcu v Ljubljani. Ko je pred--................sednik izjavil, da je Lombar v zaporu obdolžil tudi, da ga je k umoru nagovorila Marija Gol- j zagovorniki stavili razne predloge, ki so pa bili majerfeva. Pri zaslišavanju se je nadalje pretre- ^vrnjeni. potem vrgel v prepad. Andrej je najbrže to sam zaupno povedal Lombarju, ta pa mu je razodel umor, ki ga je izvršil nad Vojnikovičem. Tako sta bila oba drug na drugega navezana na molčečnost. Bilo je že ob dveh zjutraj, ko je dobil besedo DRŽAVNI TOŽILEC DR. RUS, KI JE VZDRŽAL SVOJO OBTOŽBO IN ZAHTEVAL SMRTNO KAZEN ZA VSE TRI OBTOŽENCE, Andreja, da je ta ustrelil Vojnikoviča s svojo pu-1 da bo pravici zadoščeno. Golmajerjevo so pri tem ško, je Andrej odločno zanikal to obdolžitev in iz- ' zalile solze. Branilca obeh morilcev dr. Vašič in javil, da je le plod Lombarjeve domišljije. 'dr. Ivanetič sta svoja obrambna govora usmerila Gustav Strniša: 6 Zadnji rokovnjač fč «Vsi cigani morate z nami. O, poznamo vas. Na Gorenji Savi ste ukradli prašiča. Nihče drug ga ni odnesel. Zdaj, ko ste ga požrli, vam bomo ipa privoščili postno jed, da se vam želodci očistijo.) Tedaj je prišla od druge strani stara Donda, ciganska mati. Kakor ris se je vrgla na Martina in ga pričela praskati: «Čakaj, še nam prideš v roke! Zakaj sem te sinoči izpustila izpred oči. Dva cigana sta te hotela zasledovati in ti malo pomagati, da bi danes ne mogel s postelje. Pa sem jima zabranila, ker sovražim pretep. O, žal mi je, da te nisem pustila na meh odreti!) Skaza se je otepal in branil, pa ga je tako opraskala, da je imel ves obraz krvav. Otresel se je je kakor mačka in divje klel. Tovariši so se mu smejali. Nekdo je ciganko sunil, da je padla. Pobrala se je, zažugala še enkrat in odšla pobirat svoje cape. Moški cigani so bili medtem že v joštarskem grmovju. Biriči se jih niso upali zasledovati, saj so vedeli, da imajo tudi cigani nekaj orožja in bi izza grmovja lahko streljali. Če bi Martin vedel, kako bilzu je Veliki Groga, bi najbrž takoj poizkusil svojo srečo in ga šel lovit. Groga je namreč prvi zagledal biriče in šel opozarjat cigane; moškim je svetoval, naj zbeže v hrib, kjer se bodo že več domenili. Cigani so Grogo takoj slušali. Ko so prišli biriči, so moški že odhajali in Martin je opazil samo dva starejša cigana, ki sta se vzpenjala v joštarski hrib. Martin se je bal, da bi se stara ciganka ne izmuznila. Tudi je bil zelo vražast in mislil si je, da se lahko Donda izpremeni v kako žival in pobegne. Starko so privezali za roke k Reziki, ki je imela tudi zvezane reke, kar je Grogo, ki je gledal s hriba, tako razburilo, da bi bil najrajši skočil sam med biriče in jih premetal kaker snope slame. Če bi bili biriči brez pušk, bi vseh pet kar sam napadel, a vedel je, da ni varno. Sicer je pa imel že boljši načrt. Ko so se biriči vračali s cigani in Reziko proti mestu, so cigani v hribu hiteli skozi hosto, jih prehiteli ter so bili £e pred njimi nad cesto, ki vodi proti Kranju. Čakali so preganjalce v soteski nad Savo, kjer je nizko skalovje. Stara ciganka je Reziki takoj šepnila: «Ne boj se, tvoj oče je med našimi. Kmalu bomo proste!) Mirno in počasi so korakali dalje. Starka se je naenkrat zgrudila in se onezavestila. Nekdo je hitel k Savi po vodo. Ko se je zavedla, se je Reziki nasmehnila: «Veš, to je vse samo nalašč, da si naši pridobe časa, kajti prehiteti nas morajo.) Nepričakovano se je prav tedaj prikazal na najvišji skali plečot mož s puško v roki: «Pustite te ljudi, sicer vam bo slaba predla!) Gonjači so kar zastrmeli nad tako predrznostjo. Ze se je oglasil Skaza: «Ti nam boš ukazoval? Poznam te, Veliki Groga si. Zdaj pojdeš tudi ti z nami!) Rokovnjač se je zasmejal, da je kar odmevalo med skalovjem: «Tu me imate, samo po mene morate priti!) Ko je to izpregovcril, je zamahnil z roko. Tedaj je neki berič vanj ustrelil. Groga je bil na vse pripravljen. Spretno je prav tisti hip počenil in krogla mu je zletela preko glave. Birič je svoj strel takoj plačal, kajti za skalo čepeči cigan mu je poslal svinčenko, ki ga je oplazila po desnici, da je kar spustil puško. Tedaj so pričele ženske bežati, a otroci za njimi. Vsi so hiteli v hrib. Biriči so nastavili puške, čeprav niso nameravali streljati v neoborožene ženske. Spet.se je oglasil rokovnjač: «Kdor hoče odnesti zdravo kožo, naj nas pusti lepo v miru! Pet pušk gleda skozi razpoko v skali, a moja je šesta. Preden 'oo kdo treljal, ga bo podrla naša svinčenka.) Biriči se niso upali napasti, saj so bili popolnoma izpostavljeni kroglam, medtem ko so bili nasprotniki lepo zavarovani. Spet je zakričal Veliki Groga: «Da vam ne bo treba preveč premišljati in se obotavljati, pojdete vsi kar čez Savo v Kranj, toda ne čez kranjski most! Takoi morate vsi po-skakati v vodo, gicer pričnem streljati!) na tretjo soobtoženko, ki da je pobudnica in duševna voditeljica umora. Poseono zanimanje je vzbudil OBRAMBNI GOVOR ZAGOVORNIKA GOLMAJERJEVE Zagovarjal jo je dr. Josip Cepuder in z utemeljevanjem zavračal trditve obeh prejšnjih govornikov in državnega tožilca. Točko za točko je dokazoval, da je Marija Golmajerjeva na zločinu nedolžna in da je njena krivda le ta, da je imela Andreja Malija rada. Z ničemer ni dokazano, da je obtoženka nagovarjala k umoru. Priče so se ugodno izrazile o Golmajerjevi, a obtožencema ni verjeti, ker sta izpreminjala svoje izjave in se lagala. Njeno dosedanje življenje ni z ničemer opsovano. Imela je ljubavno razmerje in otroka s Škrjancem, ki jo ima še zdaj rad in je pripravljen, vsak čas se poročiti z njo. Dokazano je, da je Golmajerjeva Andreja pogosto odvračala od namere, da bi se ločil od svoje žene, da skrbno vzgaja svojega nezakonskega otroka in da že nekaj let vzdržuje svojega bolehnega očeta. Zagovornik je zaključil svoj govor: «Bolje je 99 nekaznovanih krivičnikov kakor pa en sam po nedolžnem obsojen. Visokemu sodnemu dvoru predlagam za Marijo Golmajerjevo oprostilno sodbo !> Po govoru dr. Cepudra je predsednik zaključil razpravo in napovedal razglasitev sodbe za torek ob 15.30. OBSODBA. Obsojeni so bili A n d r e j M a 1 i na smrt na vešalih, Anton Mali na 20 let in Marija Golmajerjeva na 8 let robije, vsi skupaj pa še na povrnitev škode staremu Anžlovarjn v znesku 20.600 Din in izgubo častnih pravic. Golmajerjeva je bila obsojena zaradi tega, ker je pomagala pri zločinu s tem, da je dala Antonu pištolo in 200 Din za pot. Politični pregled Francoska vladna kriza je rešena. Vlado jc sestavil radikalni socialist v Albert Sarraut. Nova francoska vlada je po svoji sestavi vlada meščanske levice, kakršna je bila prejšnja Dala-dierjeva vlada. Prevladujejo v njej radikalni socialisti. Francoska notranja in zunanja politika se torej ne bo v ničemer izpremenila. Na rumunski kraljevski jahti na Dunavu sta se v ponedeljek sestala bolgarski kralj Boris in rumunski kralj Karel. To je po vojni prvi sestanek rumunskega in bolgarskega vladarja in mu zaradi tega pripisujejo v mednarodni javnosti veliko politično važnost. Sestanek se je vršil z največjo prisrčnostjo in se mo. e smatrati kot nedavni sestanek jugoslovenskega kralja in bolgarskega kralja za znak tesnejšega zbližanja med balkanskimi narodi in d;žavami. Da je bil sestanek velike politične važnosti, se vidi že iz dejstva, da sta mu prisostvovala tudi oba zunanja ministra, za Rumunijo Titulescu, za Bolgarijo pa ministrski predsednik in zunanji minister Mušanov. Ameriška vlada je te dni sporočila na raz-orožitveni konferenci zastopanim državam, da zaradi japonske napadalnosti ne more omejiti svojega oboroževanja. Sklicuje se pri tem na že izvršeno in še nameravano oboroževanje Japonske ter zastopa mnenje, da se Evropi zaradi tega ni treba razburjati, ker se Amerika nikdar več ne bo vmešavala v evropske zadeve. Dne 5. t. m. se bo pričela v Solunu četrta balkanska konferenca. VS ■ Predsedoval ji bo bivši predsednik grške vlade Papanastasiu in udeležili se je bodo zastopniki Albanije, Bolgarije, Grčije, Jugoslavije, Rumunije in Turčije, ki vzajemno sodelujejo za zbližanje med balkanskimi narodi in za ohranitev miru na Balkanu. GORENJI LOGATEC. O učinku poslednjih ob- činskih volitev se govori različno. Tako govprijo., da so Zibršani prišli ob obljubljeno cesto, ki jim jo je obljubovala gostobesedna opozicija. Take govorice so brezpredmetne. Dolenjelogatčani še vedno praznujejo svojo nacionalno zmago. V Rovtah se pa menda pripravljajo zaradi nerednosti pri volitvah na komisarja. Zavedni rovtarski volilci so bili, kakor se čuje, za časa vo itev osebno ogroženi. Upamo, da bo pristojno oblastvo vse potrebno ukrenilo in zadevo razčistilo. — Nedavno so obmejni organi ustrelili nekega Marušiča iz Zabukovja pri Postojni. Komaj 191etni mladenič se v svoji lahkomiselnosti ni pokoril povelju službojočega obmejnega organa in je postal tako po neprevidnosti žrtev. Tukajšnji g. župnik se je protivil cerkvenemu zvonjenju in cerkvenemu pogrebu, češ, da mora imeti potrdilo, da je bil mladenič pri velikonočni spovedi in da je bil pravi katoličan. To ni prav, ker mladenič ni bil niti samomorilec niti brezverec. Ko so posredovali fantovi sorodniki, je župnik svoje stališče izpremenil. GUŠTANJ. Proti združenim punktašem in marksistom je ostala v Guštanju nacionalna lista Dvignil je puško in biriči so zagledali poleg njega še štiri cevi, ki so se takoj skrile v skalnati razpoki. Biriči so nejevoljni poskakali v vodo. Kmalu so jih zagrnili savski valovi. Rohneči in preklinjajoči so dospeli na drugi breg. Groga se je tako režal, da so ga slišali preko valov. Ko so bili že na drugi strani, se je Martin nečesa spomnil. Udaril se je z roko po čelu in za vpil: •«Mi norci! Morali bi jim zapretiti, da jim takoj postreljamo ženske. Posebno Reziko bi bil moral vzeti na muho, pa bi se stari Groga takoj vdal in vsi bi šli za nami kakor ovCe.> » «Prepozno je po toči zvoniti! Sicer smo pa namerili vanje puške*, je ugovarjal neki tovariš. «Seveda smo jih namerili, a vsi so vedeli, da ne bomo streljali.* «Kranjčani bodo spet lahko dosti govorili!* se je oglasil tenkonogi Primož, ki je bil dober plavač in mu je bilo tisto kopanje v Savi samo nekak šport. «Da, da, nosili nas bodo po ustih in sodnik nas bo zelo vesel!* je odvrnil Martin in se kar zapačil, ko se je spomnil, kako se bo stari sodnik smejal. In res je bilo tako. Kamor je kdo od lovcev prišel v krčmo, so ga takoj pričeli dražiti. Martin Skaza je pa dobil priimek Mokra miška, ki mu je ostal vse življenje. Cigani. Veliki Groga in njegova hči sta izginila. Ljudje so pravili, da so videli rokovnjača na raznih krajih, in različno so sklepali, kaj točnega pa nihče ni vedel. Tisti dan, ko so lovili cigane, je sklenil Groga, da bo ostal le nekaj časa med njimi samo zavoljo Rezike, ki ni marala ciganskega življenja in je kar sama hotela v Kranj na sodišče. Deklica si je mislila, da se bo lahko pred sodnikom očistila, saj je bila popolnoma nedolžna in nihče ji ni mogel ničesar očitati. Oče ji pa ni dovolil. Sumničili so jo,_ da ima zveze z rokovnjačem, in to je bilo dovolj, da se je Groga bal za svojo edinko. Izkušala ga je pregovoriti, pa jo je zavrnil: «Zavoljo mene ne boš posedala po ječah! Ciganov se pa nič ne boj, niti lasu ti ne bo nobeden skrivil, pazil bom nate kakor na punčieo svojega očesa!* In ostala je. Oče ji je ponoči znosil iz koče boljše perilo in nekaj posteljnine. Pod škrinjo v sobici je zadelal luknjo, seveda samo površno, da bi jo lahko takoj odkopal, če bi bilo treba. Cigani so taborili v Selški dolini. Mrak je ležal nad zemljo. Visoke smreke so zamišljeno strmele v cigansko družbo. Cigani niso nikjer dolgo ostajali, ker so vedeli, da jih bodo spet kmalu zasledovali biriči, zato so povsod samo prenočili in spet hiteli dalje. Tisto noč je.jezdil spredaj Veliki Groga, ki je sam poznal vse te kraje. Vedel je za vsak gr- miček. Počasi je jezdil po stezi. Ponosno zravnan je bil videti v mesečini kakor velikan iz pravljice. Grmičje in gošča sta se vrstila. Drevje je v vetru nemirno šumelo. Luna se je skrila za goste oblake. «Dež bo*, je zagodrnjal rokovnjač in se ozrl na družbo, ki je šla kakih dvajset korakov za njim. Sklonil je glavo in se zamislil v dolino pred seboj. Kam je mislil ta nemirni potepuh, človek brez doma in strehe. Njegove misli so bile žalostne. Premišljal je svojo mlado ljubezen, ki se je razvijala v tej samoti, polna lepote, dokler je ni uničila usoda. Kako lepa je bila Seljanova Marička in kako rada sta se imela. Na robu gozda Je stala domačija njenega očeta. Prihajal jo je obiskovat. Štel je tedaj komaj 25 let in niti mislil ni na rokovnja-če, čeprav je bil njegov oče rokovnjač. Služil je v bližnji vasi za hlapca in živel za svojo izvo-ljenko. Pa jo je pregovoril pisar Trobec iz Škofje Loke, ki je imel po vsem Gorenjskem raztresene svoje neveste, saj je vsaki ponujal srce in roko. Fantje šo ga zato večkrat osramotili; enkrat so ga privezali na .jlavo nad kad vode in bi bil skoro utonil, toda zato je ostal vedno stari Trobec in dekleta so ga rada imela, čeprav so vedela, kakšen je. Groga se je hotel nad njim maščevati, pa se je premislil. Trobec je Maričko poročil. Imaš li bolečine v obratu? Po vsem telesu? Potrebuješ li mazilo, ki krepi in jači? Te li muči glavobol, zobobol, trganje? Želiš li najboljše za zobe, kožo, glavo? Si li preveč občutljiv na hladnem zraku? Uporabljaj Elsafluid! taka zavojčka 102 Din pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Doaja, Elsatrg 360 (savska ba-Pravi Fellerjev Elsafluid se dobiva v lekarnah 'novina). in trgovinah te stroke po 6, 9 in 26 Din. Po pošti najmanj en zavojček (9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici) za 58 Din, dva Zapomnite si: Elsafluid ostane Elsafluid! Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, Sp. br. 509 z dne 24./III. 1932. ^ g. Mrkve v manjšini — toda ta manjšina je tako močna, da združeni nasprotniki niso nič veseli. Na volišču za trg Guštanj in okoliško občino Tolsti vrh smo zmagali pristaši JNS z 220 glasovi proti 186, toda odločila je občina Kotlje, kjer so punktaši izrabili med domačini nejevoljo zaradi združitve Kotelj z Guštanjem. Naši volilci se tudi po volitvah krepko držijo, saj vedo, kdo je zmagal v banovini in v državi in da je punktašt\fo' čisto propadlo. Na prvi seji od naših predlagana brzojavka vdanosti Nj. Vel. kralju je bila soglasno sprejeta. V zadrego pa je spravil nasprotnike drugi del resolucije, ki predlaga zaupnieo vladi in posebej še obema slovenskima ministroma. Nasprotniki so v zadregi molčali in čakali, kaj bi... Pa se oglasi marksist g. Luka Juh in ponovi svojo že tolikanj obrabljeno marksistično pe-* sem. Guštanjski marksisti so res smešni, ko mislijo, da bodo mogli štirje njihovi odborniki s svojimi izjavami strmoglaviti vlado in jugoslo-vensko nacionalno vladavino. Tega pa ne pomislijo, koliko lahko s svojimi nesmiselnimi izjavami škodujejo tukajšnji jeklarni, ki njim in tudi vsem drugim daje kruh. Ali nista prav naša dva ministra tista, ki se borita za obstoj slovenske industrije? Ko bo treba zaprositi za to in ono, takrat pa bosta dobra gg. dr. Kramer in Pucelj! Prebivalci Guštanja se niti ne zavedajo, v kakšno nevarnost jih spravlja g. Juh s svojimi izjavami. Da pa ne bo kdo zaradi Juhovih izjav napačno presojal čuvstvovanja pretežne večine guštanjske-ga prebivalstva, poudarjamo, da so tržani, pa naj so delavci, obrtniki ali uradniki, v pretežni večini glasovali za narodno listo g. Mrkve. Za punktaško-marksistično listo je glasovalo v trgu Guštanju le 35 marksističnih delavcev (130 delavcev pa za JNS). Tudi pri volitvah v Delavsko zbornico je vsega glasovalo za nacionalno listo (modro) 138, za rdečo 135, za belo pa le 30 volilcev. Nekateri že 'spoznavajo, drugi pa Dodo še izpregledali. PILŠTANJ PRI KOZJEM. V bivši občini Zagorju ni čez uro hoda v okolici niti ene trgovine kljub okolnosti, da ima Zagorje župno in romar- sko cerkev in okoli 800 prebivalcev. Vsaka malenkost se mora kupiti v oddaljenih trgovinah, kar je zvezano z zamudo časa in stroški. Ali ni nikogar, ki bi odprl trgovino. Lokal bi bil primeren v gostilni blizu cerkve in šole. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Kam pojdemo v nedeljo 5. lfovembra? Vsi v Vuzmetince, kjer priredi Društvo kmečkih fantov in deklet trgatev grozdja in prosto zabavo s šaljivo pošto v To-mažič-Štamparjevi gostilni. Za prvovrstno postrežbo je poskrbljeno. Začetek ob 17. uri. 11. novembra: Šmartno ob Paki, Moravče, Šent-gotard pri Trojanah, Oplotnica, Bučka, Laško, Št. Vid pri Stični, Ig, Cankova, Marenberg, Ormož, Spodnje Gorje, Ponikva, Draškovec. Vrednost denar; a Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem naj se prišteje še premija 28.5%): 1 nizozemski goldinar za 23.10 do 23.22 Din; 1 nemško marko za 13.64 do 13.75 Din; 1 ameriški dolar za 38.42 do 38.70 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 170 do 171 Din; 100 italijanskih lir za 301 do 304 Din. Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8.80 Din. Dolar se prodaja po 48.50 dinarjev s premijo vred. Vojna škoda se je trgovala po 246 Din, investicijsko posojilo pa po 50 do 53 Din. Sejmi 6. S. 10. novembra: Lesično, Brežice, Zabukovje, Nova Cerkev, Braslovče, Beltinci, Rečica ob Savinji, Mengeš, Velike Lašče, Kranj, Št. Jernej, Višnja gora, Vrhnika, Sv. Križ, Sv. Lenart Slovenskih goricah, Murska Sobota, Kropa; novembra; Ljutomer; novembra: Puconci; Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na mariborskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli debeli 3.50 do 4, poldebeli 2 do 2.50, voli za rejo 1.75 do 2; biki za klanje 2 do 3.50; krave za klanje debele 2.75 do 3.50, plemenske 1.50 do 2.25, klobasarice 2 do 2.25, molznice 2 do 2.75; mlada živina 3 do 4, teleta 6 do 7 Din. — Cene mesu: volovsko I. 10 do 12, II. 8 do 10, bikov, krav in telic 5 do 7, telečje I. 14 do 16, II. 8 do 10, sveža svinjina 10 do 18 Din. KRMA. V Mariboru so bile cene: senu po 30 do 33 Din in rženi slami po 25 Din za metrski stot. HMELJ. Cene so nasproti cenam v preteklem tednu ostale neizpremenjene na 60 do 68 Din za kilogram. Pridelovalci imajo neprodanega po cenitvah le se 15 % blaga (okrog 1500 metrskih stotov). KOŽE. Položaj na tržiščih sirovih kož je nadalje prilično čvrst. Na zadnji dražbi sirovih kož Zagrebške mesarske zadruge, je bila dosežena cena 12 Din za kilogram sirove osoljene goveje kože. Blago v Beogradu in v Bosni je cenejše in se sirove kože tamošnje živine plačujejo po 8 dinarjev 50 par za kilogram, ker so slabše kakovosti in manjše. Telečje kože se plačujejo v Zagrebu po 17 do 18 Din za kilogram, ovčje po 17 do 28 Din, jagnječe pa po 10 do 22 Din za kos. T Kratke vesti = Glavni prireditvi Ljubljanskega velesejma v letu 1934. Uprava Ljubljanskega všlesejma poroča, da bosta XIV. ljubljanski mednarodni Vzorčni velesejem od dne 30. maja do 10. junija, jesenski In zdaj se je spomnil, da je srečal Maričko enkrat v Dorfarjih nad Škofjo Loko. Bila je vsa objokana in prosila ga je, naj beži, ker ga povsod zasleduje njen mož, ki je nanj ljubosumen in ga hoče ugonobiti. On se je smejal. Srečal je kmalu Trobca na samem. Oblečene rokave suknje mu je na hrbtu zvezal skupaj in to živo butaro strkljal po hribu. Pa se je Trobec prehitro zapil in je umrl. In tedaj se je Marička preselila v bližino Kamnika, kjer sta z Grogo pričela po malem kmetovati. Porodila mu je hčerko Reziko in umrla. Njega je pa kmalu naznanil sosed, da je rokovnjač. In ušel je, begal po tej hoste, in se jokal kakor otrok. Ko je Groga tako premišljal, se je zdajci stresel in snel puško. Začul je renčeč glas. Pred seboj je zagledal črno liso, ki se je počasi premikala. ^ *• «Kdo je? Streljal bomb zapreti Groga, a odgovori mu renčanje. S puško v roki se rokovnjač bliža črni postavi. In tedaj zagleda na tleh ležečega človeka, a poleg njega mrmrajočega medveda. Groga je prepričan, da je medved človeka umoril in hoče zver ustreliti. Tedaj pa začuje rožljanje verige. Stopi bliže in vidi, da je medved priklenjen. Pograbi ga za verigo in jo gri-veže k drevesu. Tedaj se približajo cigani. Stara Donda takoj spozna ležečega in krikne: «To je vendar Hrvat Matija, ki že leta in leta goni ta mrcino po svetu. Čudno, da ga ne poznaš.* <0, saj Matijo poznam, a na kaj takega nisem mislil*, odvrne rokovnjač raztreseno. «Oslabel je in kar tukaj umrl. Pokopati ga moramo in poklicati duhovna!* «Da, veren človek je bil. Ko pridemo do prve vasi moramo sporočiti župniku*, pritrdi ciganka. Gtoga počohlja medveda po tilniku in zver zadovoljno zagodrnja, ko ji potisne v žrelo kos mesa. Ze so hoteli nadaljevati pot, ko opazijo, da se je navidezni mrlič nekoliko premaknil. , ki je zbudila mnogo zanimanja. Prihodnjič pričnemo objavljati prelepi roman pisatelja Riharda Vossa «Dva človeka* v prav izvrstnem prevodu. Ta povest, ki je zaslovela že po vsem svetu, nam slika usodo dveh mladih ljudi, ki sta se neizmerno ljubila. Kakor ustvarjena sta bila drug za drugega, toda neizprosna usoda jima je prekrižala vse življenjske načrte. Ne bomo vam preveč povedali, da vas ne oropamo užitka, ki ga boste imeli pri tej krasni povesti. Le nekaj vam lahko rečemo: Povesti, kakor bo naš novi roman «Dva človeka*, še niste brali. Da je res izvrstno delo, nam priča dejstvo, da so po njej posneli tudi film. Tisti, ki prebivate po mestih in trgih, kjer imajo kino, ste morda gledali film «Ljubezen in' zaobljuba*. Pod tem imenom je šla naša povest v svet kot film. — «Domovina* je list, ki živi samo od zvestih na- Strac 5 Perilo Vam bo trajalo leta in leta ročnikov. Stroški, ki jih imamo z izdajanjem, so ogromni. Pri tem pa se še dogaja, da marsikateri naročnik, ki list v redu prejema, svojih dolžnosti do lista ne izpolnjuje. Spričo majhne naročnine ne morejo temu biti nikjer krive slabe razmere. Mnogo pa je tudi takih naročnikov, ki bi lahko v redu plačali tistih nekaj dinarjev, ki jim zanje daje cDomovina* vse leto toliko pouka in zabave, Ure in ure trajajoče krtačenje, brezobzirno mencanje uničuje dandanašnje fino, dragoceno perilo. S Schicht-ovim Radiono m, tem samodejnim pomočkom, izgine, kakor bi trenil, vsa nesnaga. Zakaj v raztopini Schicht-ovega Radiona se med kuhanjem (vsaj 15 minut) razvije na milijone kisikovih mehurčkov in poganja milno peno skozi tkanino. Oni spravijo nesnago tudi iz najgostejših vlaken, kjer se z mencanjem in krtačo nič ne opravi. Schichtov Radion stalno v pralnem kotlu, potem bo Vaše perilo prizanesljivo negovano in ostane dolgo, dolgo kakor Protazij Celestinič: Pogumna Katrica «Katrica je doma. Kod si se klatil, da si se šele zdaj vrnil ?> Za Miho je prilezla v hišo še neka druga postava. «Lenka,> je kriknila Gozdnica, «ali sta bila že spet skupaj, salamenska potepina!* Govorila je glasno, da bi Katrica, ki je stala še na zadnji stopnici, takoj vedela, kako je z Miho. «Nikar tako ne vpijte, mati!* je rekel Miha. «la\ bo Katrici, da je prišla prav zdaj domov, saj ne bo imela nikakega veselja s svojim mladim gospodom Gašperjem.* dobrohotno, «kar tako proč vas ne moremo pustiti.* Zadnje vprašanje je rešil orožnik, ki je stopil v graščino. Mladi Primož, ki se mu je stanje izboljšalo, je bil že zaslišan in orožnik je zdaj prišel, da aretira Miho. «Dečko ima srečo, da se je še v pravem času sam javil,* je menil orožnik, :aj pametnejšega ni mogel storiti za omiljenje kazni, ki ga čaka.* Milia je hvaležno pogledal Katrico in Koloburnik je vprašal: «Ali se obeta huda kazen?* Orožnik je skomignil z ramami: «No, ne bo tako hudo. Mladi Klobavs je priznal, da je prvi streljal, a Miha še ni bil kaznovan. Kakšno leto bo Miha dobil.* Koloburnik je dal napreči voz in je poslal orožnika z aretirancem v mesto. Preden je Miha sedel na voz, je podal Katrici roko, češ: «Nikdar te ne pozabim in ti ne pozabi mene. Obljubi mi!* Prikimala mu je in pritisnila predpasnik na oči. Ko pa se je voz odpeljal, -e je spet vzravnala in rekla kuharici, ki je besedičila o hudobnosti tega sveta: «Kaj pa je to! Česa hudobnega Miha ni storil. Da pride zaradi svoje vroče krvi v ječo, ni taka sramota. Vroč mora bit' vsak pravi mož No, Miho bom potem že dr/.ala na uzdi.* * * * Ko je Miha v mestu odsedel kazen, je prtsia Katrica ponj. Prej pa je storila potrebno pri obla-stvih, da se ne bi poroka preveč zavlekla. Veselo sta jo mahala domov zvečer, da ne bi ljudje preveč pasli zijal, ko bi gledali bivšega jetnika. Gozdnik in Gozdnica sta si izgovorila kot in izročila svoje majhno posestvo mlademu paru. Katrica je s sv>jimi prihranki prikupila še nekaj zemljišča. «Zem!jišče bom obdelovala jaz, ti boš pa hodil na delo v opekarno*, je odločila Katrica ko je pri?la 'tan'a s svojim Miho domov. (Konec.) * Starši! Občni zbor društva «Šola in dom» v Ljubljani bo v nedeljo 5. t. m. ob 9. v Delavski zbornici v Ljubljani z običajnim dnevnim redom in s poročili, ki bodo pokazala pomembnost tega društva. Vsem, ki sta jim pri srcu blaginja naše mladine in napredek našega šolstva, naj se udeleže občnega zbora. Članarino bodo plačali pri vhodu v dvorano. * Motorno kolo je treščilo v voz. Enega zadnjih večerov se je zgodila v Rečici ob Paki huda nesreča. Iz Letuša sta se peljala z motornim kolesom Ignacij Bedenik iz Rečice ob Paki in krojaški pomočnik Ramšak iz Dobrovelj. Med Rečico in Šmartnim ob Paki sta zaradi slabe razsvetljave zadela ob voz, naložen s hmeljevkami. Zaradi močnega udarca se je kolo zdrobilo, Ramšak in Benedik pa sta se močno poškodovala. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Ramšakovo stanje je resno * Zopet huda nesreča na savinjski železnici. Na tesnem prelazu med postajama Petrovčami in Celjem je pri vasi Ložnici povozil vlak dva konja, a voz je vrglo čez nasip. Vlak je vozil kakih 100 m dalje, nato pa je obstal. Lastnik in voznik Avgust Žagar iz Ložuice je nesrečo zakrivil po lastni neprevidnosti, ker v temi ni bil pri vozilu, temveč je šel zadaj za njim. * Smrtna žrtev nesreče. 251etnemu hlapcu Ivanu Mohorku od Sv. Lovrenca pod Prožinom sta se nedavno splašila konja, ko je vozil po cesti. Mo-horko je padel pod kolo, ki mu je šlo čez trebuh in ga hudo poškodovalo. Ponesrečenec je kmalu nato v celjski bolnišnici umrl. * Adventisti pričakujejo novega Mesijo. Verska sekta adventistov veruje, da bo prišel na svet nov " Mesija, ki bo ves svet čisto preobličil. Pradomovina adventistov je Amerika. V okolici Zagreba so se začeli širiti pred nekaj leti, medtem ko jih poznajo v Srbiji že izza leta 1909., v Sloveniji izza leta 1906. in v Vojvodini izza leta 1902. Nekaj svojih vernikov ima ta sekta tudi okoli Samobora. Njihov glavni stan za samoborski okoliš je v Farkaševcu, kjer se ti verniki od ostalih vaščanov ne razlikujejo v ničemer drugem nego v tem, da praznujejo sobote in da nimajo v svojih hišah po adventističnih naukih nikakih svetih podob. Sestanejo se vsako soboto in tedaj eden njih čita sveto pismo, čemur sledi globoko-umna obravnava prebrane svetopisemske vsebine. V okolici Samobora je razširil to sekto neki ta-mošnji rojak, ki se je vrnil iz Amerike. Dasi se je sicer zelo trudil, vendar doslej ni dobil za to sekto več nego 20 duš. Najzanimiveje pa je pri tem, da adventisti krstijo svoje otroke v katoliških cerkvah. Tudi adventisti v Zagrebu imajo vsako soboto sestanke pri svojem duhovnem voditelju Šilingerju na Pantovčaku. Nedavno so imeli večji zbor. O čem so na tem zboru govorili, pa nočejo povedati. * Čevljarski prikrojevalni tečaj v Ljubljani priredi banska uprava. Tečaj se prične 6. novembra ob 18. uri. Vodil ga bo obrtni učitelj g .Josipa Steinman. Prijave sprejema do otvoritve referent za pospeševanje obrti, Ljubljana, Stari trg št. 3/1, desno, kjer se dobivajo tudi podrobna pojasnila. * Pogojni odpust kaznjencev. Iz mariborske kaznilnice so zadnje dni odpustili pogojno 24 kaznjencev, ki so se obnašali pri odsluženju kazni zgledno. Večina kaznjencev je bila iz južnih krajev naše države. * Smrtna nesreča mladega trgovca. Te dni zjutraj je izgubil življenje po nenavadnem naključju mladi trgovec g. Ferdo Šoper v naselju Meksiki nad Dolom. Prejšnji večer je naročil gospodinji, naj ga zbudi drugega jutra ob pol 5., češ, da mora odpotovati v Sevnico, da bo tam prevzel slamo, ki jo je naročila hrastniška steklarna za ovijanje svojih izdelkov. Gospodinja je izpolnila njegovo naročilo in ko je bil g. Šoper že opravljen, je stopil še v svojo spalnico, iz katere pa je kmalu potem odjeknil strel. Ko je gospodinja stopila v spalnico, je njen najemnik držal v eni roki samokres, drugo roko pa ji je pokazal precej osmojeno z besedami: cObstrelil sem se!» l^omaj je to izpregovoril, je že omahnil in so takoj poslali po njegovega brata, ki je trgovec v Brnici. Ponesrečenca so z avtomobilom v največji naglici odpeljali k zdravniku g. dr. Neubergerju, ki pa je ugotovil, da je ponesrečenec umrl že med prevozom. Samokres, ki ga je vedno jemal s seboj na trgovinska pota, se je sprožil in ga je krogla zadela v trebuh, kjer je prebila žile in povzročila notranjo izkrvavitev. G. Ferdo Šffper je štel komaj 25 let. * Požar v Hajdošah. V eni zadnjih noči je na-nadno nastal ogenj v hlevu .posestnika Jurija Erlača v Hajdošah. Hlev in svinjak sta bila zidana in s slamo krita, a kolarnica, ki se je držala gospodarskega poslopja, je bila lesena in tudi s slamo krita. Razen gospodarskega poslopja so zgoreli 2000 kg sena in slame, ena telica, 27 kokoši, vozovi, gospodarsko in poljsko orodje in razni stroji, medtem ko so svinje in dve kravi še pravočasno rešili. Zgorela sta tudi dva sežnja drv. Ogenj je prva opazila gospodinja, ki je bila že v postelji, in je hitro poklicala ostale domače na pomoč. Na kraj nesreče je prihitelo tudi gasilno društvo iz Gerečje vasi. Ogenj je najbrž zanetila zlobna roka. Prehodna dekliška doba je med 12. in 17. letom. To je doba, ko mora imeti vsaka mladenka močno in zdravo kri, močne in zdrave živce, izvrsten tek. To daje «Energin» za jačenje krvi, živcev in teka. «Energin» se dobiva v lekarnah. 1 originalna steklenica pol litra Din 35-—. * Na smrtni postelji je priznal zločin. Sombor-ski trgovec in posestnik Rajko Lugomerski je prodal pred 60 leti s svojim bratom Gjurom na sejmu nad 100 volov in izkupil za nje nad 20.000 kron. Ko sta se vračala domov, so ju napadli razbojniki, ki so Rajka zaklali in oropali. Gjuro jim je pa izročil denar brez odpora. Čez tri mesece je bil prijet neki Nagy, ki so ga smatrali za glavnega povzročitelja roparskega umora ter ga obsodili na smrt in obesili. V Somboru so že davno pozabili zločin. Te dni je pa prišla k potomcu umorjenega Rajka Lugomerskega neka starka in mu povedala, da jo pošilja njen svak, ki je na smrtni postelji izjavil, da je sodeloval pri umoru Rajka Lugomerskega. Z naropanim denarjem je spravil skupaj veliko premoženje, toda vest ga je neprestano pekla. Pred smrtjo je sklenil dati potomcem umorjenega 300.000 Din. In starka je res položila pred presenečenega Lugomerskega 300 novih tisočakov, ki jih pa mož ni hotel sprejeti. S solznimi očmi je starka vzela nazaj denar in se vrnila k svaku. * Bitka orožnikov s cigani. Na Dolenjskem, zlasti proti Kočevju in dalje proti Hrvatski, postaja ciganska svojat vedno bolj objestna. Orož-ništvo ima s cigani mnogo posla. Pripeti se, da prihajajo ciganske družbe v vasi, kjer uganjajo vsakovrstna sleparstva, kradejo in ogražajo posameznike in cele družine. V bližini Razloge ob Kolpi je prišlo nedavno celo do spopada orožnikov s cigani, ki so kradli tam okrog in prodajali zlatnino. Orožniki so zalotili 351etnega Jožefa Brajdiča, 281etnega Marka Hudoroviča in njuni priležnici Štefo in Olgo Hudorovičevi v bližini vasi, kjer so prodajali zlato in srebrno uro. Prav tedaj se je približala skupini oroeniška patrola, ki je pozvala cigane, naj ostanejo na mestu in se vdajo. Cigani pa povelja niso poslušali, marveč so se spustili v beg. A na begu so se nekajkrat ustavili in pričeli streljati. Orožniki so seveda takoj vrnili milo za drago. Po pobegu ciganov so našli dvocevno lovsko puško z dvema nabojema, štiri usnjate listnice, ki so jih cigani bržkone kje ukradli, 52 Din gotovine, boljšo črno obleko, sivkast suknjič, razno drugo obleko, cigaretno dozo, dve britvi in še nekaj drugih predmetov. Orožniki so ciganki Štefo in Olgo kmalu dohiteli, medtem ko sta Brajdič in Hudorovič pobegnila, čeprav sta bila obstreljena, in sicer eden najbrž v glavo, drugi pa v rame. Drugi ciganski par, 251etni Jožef Hudorovič in njegova priležnica Mici Hudorovičeva, ki sta bila dolgo časa zaposlena pri pripravljanju gramoza v Polomu, sta pa te dni vlomila skozi okno v Mauserjevo trgovino. Odnesla sta večjo zalogo sladkorja, precej čaja, sveč, sardin, razne obleke, žganja, tobaka in drugih predmetov. Prilastila sta si tudi za 400 Din kovancev. Popihal a sta jo za svojimi ljudmi nekam na Hrvatsko. * Predrzna tatvina. Nepoboljšljiv delomrznik je Stane Zelič, iz Jurkloštra nad Rimskimi Toplicami. Zadnje dni se je potikal po Hrastniku in se vtihotapil v vežo trgovke gospe Rezike Šoper-jeve. Gospa, ki je bila v trgovini, pa je šla prav v tistem času iz trgovine v stanovanje. Srečala je Zeliča na stopnicah, ko je že opravil svoj posel. Skočila je k veznim vratom, jih zaprla in začela klicati ljudi na pomoč. Prihitelo je veo žensk, ki so hotele pridržati predrznega tatu, kateremu se je pa po obupni borbi posrečilo pobegniti. V naglici je odvrgel 435 Din, a 35 Din je odnesel. Pustil pa je tudi čevlje, ki si jih je bil prej sezul v veži ter jo bos popihal v bližnji gozd. Od sobote na nedeljo, pa je nekdo vlomil v gostilno v Sokolskem domu ter odnesel gostilničarki ge. Šentjurčevi 100 Din iz omare za tobak. Ni izključeno, da je imel tudi tu prste vmes Stanko Zelič. * Morilka Divjakova priznala umor moža. Kakor smo že poročali, je po raztelesenju pokojnega viničarja Jakoba Divjaka v Svečini sodna preiskava ugotovila, da je smrt Divjaka nedvomno zagrešila njegova žena sama ali pa s pomočjo svojega ljubčka. Na zahtevo naših oblastev sta bila Kristina Divjakova in Anton Kajzer, ki sta pobegnila v Avstrijo, tain aretirana in izročena mariborskemu okrožnemu sodišču. Preiskovalni sodnik je oba zaslišal in mu je Kristina Divjakova priznala, da je umorila svojega moža s pomočjo svojega ljubčka tako, da je zamesila potico, kateri je primešal Anton Kajzer šest žlic mišnice. Kajzer zaenkrat sokrivdo taji. Zverinski umor se bo razpravljal pred mariborskim velikim senatom še letos. * Pred lastno hišo oklan z nožem. Predzadnjo nedeljo zvečer je bil storjen v Soteski pri Novem mestu zločin, katerega žrtev je postal Fifolt Franc, zaposlen na Auerspergovi žagi v Soteski. Fifolt je bil že delj časa v sovraštvu s 231etnim fantom j A. Z., katerega je nekoč ovadil orožnikom, da mu I je izmaknil na žagi široko plankačo in sekiro. Zato je začel kuhati A. Z. sovraštvo, ki ga je pa spretno skrival in čakal ugodne prilike, da se bo maščeval. Vendar sta še oba med seboj govorila. V nedeljo po volitvah v Delavsko zbornico sta še celo skupaj pila na Polju. Tu je ostal A. Z. še v gostilni, Fifolt pa se je napotil domov. Čez kake pol ure pa je zaslišal zunaj svojega stanovanja pasje lajanje in glasno zabavljanje pijanega človeka. Pijanec je vrgel v psa kamen in je vzel zato. gospodar psa v hišo. Tedaj pa je začel razgrajač tolči po vratih in klicati Fifolta. Ta je odprl vrata in spoznal v nasilnem pijancu A. Z. Pozval ga je, naj gre domov in naj ne dela trušča pred njegovo hišo. Teda pa je planil A. Z. proti Fifoltu, ki je stal golorok na pragu. Napadenec je odrinil napadalca, ki pa je v naslednjem trenutku potegnil nož, s katerim je prizadel Fifoltu sedem nevarnih ran. Sirovež se je potem še celo po-bahal s svojim divjaštvom pri g. Blatniku v Soteski: «Ali vidite nož, ki ga ne morem zapreti? Vsega sem zvil na njem, da bo pomnil.» Junaka noža bo zadela zaslužena kazen. * Ponarejeni 50dinarski kovanci. V neki trgovini v Ljubljni sta bili prijeti dve kmečki ženski, ki sta hoteli plačati nakupljeno blago s ponarejenimi 50dinarskimi kovanci. Trgovinski na-stavljenec je takoj, ko je prijel denar v roko, ugotovil, da gre za ponarejence. Poklical je stražnika, ki je ženski prijel. Obe sta baje z Dolenjskega. * Sin je v razburjenosti ubil lastno mater. V Dolenji vasi pri Ribnici se je 26. junija pri posestniku Francu Zobcu pripetil žalosten družinski dogodek, ki je zahteval življenje 701etne Katarine, matere mladega gospodarja Franca Zobca. Mlademu gospodarju je njegova mati Katarina delala po očetovi smrti neznosne neprilike. Starka je spravila sina in njegovo družino skoro na rob propada, ker je vedno stala na sodišču in vlagala proti sinu tožbe zaradi nesrečnega preužitka. Odvetniški stroški so jeli naraščati in so dosegli že visoko vsoto okrog 100.000 Din, za kar se je moral sin zadolžiti pri raznih denarnih zavodih. Da bi imel mir pred materjo, se je mladi gospodar France napotil v Kanado. Domov je pošiljal svoji ženi in materi vse prihranke, samo da reši domačijo pred propastjo. Ko je že po večini svoj dolg poplačal, se je leta 1930. vrnil domov s precejšnjimi prihranki. Dostojno je skrbel za mater Katarino, ki pa je bila z njim dobra le do časa, dokler se niso njegovi prihranki izčrpali. V hiši je nastal ponoven prepir, ki je bil za družino pravcat pekel. Sinova mati je pričela spet hoditi na sodišče, kjer ga je nazadnje tožila zaradi neke koruze in 100 Din v denarju. Ko je sin materi dokazoval, da ji je to dajatev že odmeril, ga je ženska pričela preklinjati in mu očitati sleparstvo. To je sina tako razburilo, da jo je večkrat pozval, naj bo tiho in naj ga pusti pri miru. Iz veže, kjer je stal% sin pa je bil v sobi, je trikrat odprla sobna vrata, skozi katera je neprestano grdila sina. Ta je-bil baš pri delu in je popravljal koso. Ker pa se mati še vedno ni hotela odstraniti, jo je sin tretjič potisnil skozi vrata v vežo, kjer je padla. Pričela je po svoji stari navadi klicati sosede na pomoč. Ti klici so sina tako raztogotili, da je na tleh ležečo mater udaril z železno koso dvakrat po glavi, in tb s tako silo, da se je še sam vrezal v roko. Videč, kaj je storil, je pohitel k sosedu po Frančiško Bajčevo s prošnjo, da spravi mater v posteljo, kjer pa je starka, ne da bi se zavedla, kmalu izdihnila. Novomeško sodišče, ki je te dni ta dogodek obravnavalo, je obsodilo Franca Zobca na šest mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. * Z ukradenimi listinami se je izdal. Dne 7. septembra sta se napotila guštanjska zasebna uradnika gg. Štangl in Magrič na izlet v Savinjske planine/Prenočila sta v Planinskem domu v Logarjevi dolini. Oskrbnica je ob običajni uri zaklenila vrata doma, a malo po polnoči je prišel neki elektromehanik iz Solčave s kolesom v dom v veliko začudenje še budnih planincev in oskrbnice skozi zaprta vežna vrata kljub temu, da jih je oskrbnica zaklenila. Uganka je bila rešena drugo jutro. V domu se je moral nekje skriti doslej še neizsleden tat. Ko so šli planinci in oskrbnica počivat, je tat z lahkoto opravil svoje delo. V gostilniški sobi sta visela nahrbtnik g. Štangla in aktovka g. Magriča; ker sta oba planinca imela namen prihodnje jutro napraviti krajšo plezalno pot, sta spravila vse, kar bi ju oviralo pri plezanju, v nahrbtnik, tako tudi denarnici z nekaj gotovine, fotografski aparat in razne listine. Tat je ukradel nahrbtnik z vso, vsebino, skozi okno pobral dvema študentoma obleki, zajahal v veži ostavljeno„ kolo glektromehanika in okrog pol 5. zjutraj odjadral proti Sojč^vi. .Naključje je naneslo, da je prišel nedavno zvečer v neko gostilno v Črni pri Preyaljah orožnik in našel tam lepo oblečenega gospoda, ki se mu je videl sumljiv. Pozval ga je, naj le izkaže. Neznanec pa se je izdal z ukradeno izkaznico za Štangla Stanka iz Guštanja. Medtem ko je iskal neznanec listine v aktovki, je orožnik opazil v njej-tudi pištolo. Zategadelj je pozval neznanca, naj mu pokaže še orožni list. In res ga je pokazal, toda le za nošenje lovske puške. Orožnik je odvzel neznancu aktovko in ga pozval, naj gre z njim na postajo. Takoj pa, ko sta stopila iz gostilne, se je mladi neznanec iztrgal orožniku iz rok in izginil v noč. Š t r e k e 1 j ," ki je z največjo ljubeznijo hodil od kraja do kraja in poučeval ljudi, kako je treba negovati sadovnjake in postopati s sadjem, da uspeh ne izostane. Tečaji so se vršili v Lokvici, Radovici, Dra-šičih, Božakovem, Metliki, Podzemlju, Adlešicih, Gradacu, Semiču, Črnomlju, Dragatušu, Vinici in Starem trgu. G. predavatelj je vedno najprej imel predavanje, nato pa je drugega dne podprl predavanje tudi s praktičnimi dokazi in vajami, ki so jim naši sadjarji in tudi drugi kmetovalci sledili z največjim zanimanjem. Udeležba je bila povsod zelo zadovoljiva in bodo mnogi naši gospodarji gotovo pričeli gojiti sadje, kar bi spričo odličnega podnebja Bele' Krajine bilo že davno potrebno. Delo društva «Bele Krajine*, ki ga je podprla banska uprava, je našlo med našim ljudstvom najlepši odziv in si vsi žele še pogosto takih predavateljev. Na posebno plodna tla so letos padle besede predavatelja tudi iz razloga, ker je prav letos prvič v veliki količini nakupila Kmetijska družba v naših krajih sadje in ga odpeljala mnogo vagonov in tovornih avtomobilov v Ljubljano in druge kraje. Tako spoznajo kmetje sadjarstvo, ki se ga potem tudi z večjo vnemo poprimejo. Uspešno začete akcije ne smejo zdaj odločilni činitelji prepustiti usodi, nego kovati železo, dokler je vroče. Belokrajinski kmet ne bi prav nič grešil, če bi nekatere že ostarele vinograde izpremenil zdaj v vzorne sadovnjake, ki mu bodo več donašali kakor trta, ki poleg tega zahteva tudi mnogo več truda in časa. Spričo delavnosti belokrajinskih sreskih oblastev in sreskih kmetijskih referentov smemo verjeti, da bo v dogled nem času sadjarstvo postalo za Belo Krajino prav plodonosna panoga. Ako se bo to zgodilo, bo ta uspeh tudi najlepše zadoščenje društvu .«Beli Krajini* in vnetemu širitelju sadjarstva, nadzorniku g. Štreklju. ■ ' PRVI NASTOP SOKOLA V PIŠECAM Pišece, oktobra. Sokol v Pišecah je priredil 1. t. m. prvi javni nastop, katerega so še v častnem številu udeležila bližnja in daljna sokolska društva ter pri- Po telovadbi nas je združila prijetna veselica na dvorišču in na vrtu staroste brata Jožka Ko-stevca, ki je trajala do poznih ur. Gostom so stregle pišečke dame z mrzlimi jedili in raznim pecivom, ki so ga v obilni meri podarile požrtvovalne hiše v Pišecah in v okolici. Vsepovsod, kjer smo v ta namen potrkali, smo našli lep odziv in odprta srca. Nekateri rodoljubi so podarili po vrhu še lepo število butelk znane pišečke kapljice. Vsem, ki so s svojim trudom in z darovi pripomogli k večjemu gmotnemu uspehu, lepa hvala! Bratom Sokolom in sestram Sokolicam, ki so prihiteli od blizu in od daleč ter pripomogli k uspehu, iskreno zahvalo in krepki zdravo! PREKMURSKI GLASNIK VOZ Z MRTVIM GOSPODARJEM. P o 1 a n a, oktobra. Pretekli petek popoldne se je napotil posestnik Janez Cipot iz Polane z vozom, v katerega sta bili vpreženi dve kobili, v Odrance, da pripelje domov mladega bika, ki ga je pred dnevi kupil. Tam se je zamudil dalje časa, ker je šele krog 23. ure njegova žena, ki ga je čakala doma, slišala, da je voz zapeljal na domače dvorišče. Stopila je na prag in ga poklicala. Ker pa ni dobila odgovora, je stopila k vozu. kjer je v grozi opazila, da leži preko droga pred vozom moško truplo brez znakov življenja. Vsa prestrašena je dognala, da je to njen mož. Poklicala je doma e in sosede, ki so mrtvega Cipota spravili v sobo. Pogled na mrtveca je bil grozen: glava je bila brez kože, reke so bile odrgnjene do kosti in na nogah so viseli odtrgani podplati. Hitro se je med ljudmi razširila vest o nesreči in ljudstvo je bilo prepričano, 'da je bila na delu zločinska, roka. Orožništvo, ki je uvedlo vsestransko preiskavo, je ugotovilo naslednje: . Cipot, ki sp je ponoči vračal iz Odrancev prc i domu, se' je med potjo ustavil v gostilni v Raki-čanu, kjer je popil nekaj vina. To je bilo krog 22. ure. Po kratkem prestanku se je odpravil spet naprej in se še pohvalil, češ: «M-o.ji kobili sta hitri in kmalu bom doma.* IZ POPOTNIKOVE TORBE SADJARSKI TEČAJI V BELI KRAJINI. Stari trg ob Kolpi, oktobra. Na pobudo ljubljanskega društva «Bele Krajine*, ki vedno stremi za povzdigo našega koščka zemlje, se je v drugi polovici oktobra vršilo v Beli Krajini mnogo sadjarskih tečajev. Vodil jih je znani sadjarski strokovnjak, nadzornik g. Josip pomogla k nepričakovanemu uspehu. Ob 15, un. _ ge ,|a nesrefa kmalu odhodu se je razvil veličasten sprevod pn stari s^ n ^ ' bf prišel čimprej domov, je Cipot korakal pod vodstvom načelnika brata Branka, J Lbili v dir,, kar je zanj pos-o Medveda z godbo na celu skozi vso vas na telo- ^ ■>. „ .L.... vadišče. Sprevodu se je pridružila velika množica radovednih ljudi. Na telovadišču je pozdra-f vil-Sokole in občinstvo prosvetar, šolski Vitelj brat Janko Rošker, ter podal besedo starosti brežiškega Sokola bratu dr. Josipu Zdolšku, ki. je v lepem govoru očrtal vzvišeno nalogo Spkolstva za srečno bodočnost naše domovine Jugoslavije.. Koliko važnost polaga kralj na So-;}c.Qlstvo, priča, da je njegov prvorojenec prestolonaslednik Peter starosta Sokola Jugoslavije. Nadalje je izvajal, da mora Sokolstvo prodreti v zadnjo gorsko Vas in ^rekvasiti V sokolskem duhu vso mladino, da bo, če bo kdaj -treba, eno-* dušno branila težko priborjeno domovino tudi z orožjem v roki. Sokol v Pišecah je bil šele lani v juliju ustanovljen. Vidimo pa, da se je lepo razvil, ker je našel dosti navdušenih in požrtvovalnih članov, Zdolškov lepi govor je izzvenel v trikratni zdravo kralju' kot prvemu Sokolu in prestolonasledniku Petru kot 'starosti Sokola kraljevine Jugoslavije. Godba je zaigrala «Bože pravde». Telovadba se je pričela z moško deco in se stopnjevala od točke do točke. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo točno izvajanim va jam. Vsako posamezno skupino je nagradilo i glasnim priznavanjem, češ: Kaj takega še nismo videli v Pišecah. Višek telovadne spretnosti pa so pokazali združeni bratje Sokoli iz Brežic-Globokega in Bizeljskega, ko so na bradlji in drogu izvajali najtežje vaje z vso dovršenostjo in lepoto. Konec telovadbe pa so zaključili bizelj-ski naraščajniki s svojimi delno šaljivimi slikami ter izzvali med občinstvom mnogo smeha in pri- znanja. usodno. Ročica na vozu se jevzrahljala, stranska deska je padla na cesto in bik, ki je bil ob ročici privezan, se je skotalil na tla. Zaradi ropotanja sta se živahni kobili splašili vi začeli dirjati. Ko je bik padel z voza, je Cipot najbrž dobil udarec po glavi, da se je onesvestil in padel naprej na drog, kjer je obvisel. Kakor sledovi kažejo, sta kobili z vozom drveli preko, gramoznih kupov, pri čemer je posestnik dobil smrtne poškodbe. Kje sta kobili tekli s svojim gospodarjem, se je prav dobro-videlo še drugo jutro, saj je krvava sled držala skoro prav. do doma. Kanja 'sta motala nafvso moo drveti, saj sta več k tki* 10 km dolgo pot od kraja nesreče do doma predirjala v dobri pol uri. . Izgubljene reči so našli .drugega: aae raztresene ob poji tja do Rakičana. Bik,- ki-je padel z voza, pa se je drugo jutro pasel na travniku v bližini,, kjer se je zgodila nesreča. Vest, da je Cipot postal žrtev zločinske roke, je neosnovanag n - r-______" ~~ Urad nove občine murskosoboške okolice. Po združitvi občin je nastala nova občina okolica Murska Sobota, ki bo imela svoj sedež v Murski Soboti. Potrebni prostori za pisarno šo že najeti. Urad bo v Cerkveni ulici tik cerkve v hiši, kjer je bil trgovec Erdossy. Huda nesreča pri mlatilnem stroju. Pred dnevi so mlatili pri posestniku Štefanu Sinicu v Kup-Sincih. Pri mlatilnem stroju je bil zaposlen tudi delavec Anton Zokš. Proti večeru, ko so delo že končali, se je Zokš povzpel na stroj, da ga očisti. Iz neprevidnosti je stopil preblizu gorenje odprtine, da mu je spodrsnilo in mu je prišla leva noga med valje. Ničesar hudega sluteča je neka mimo idoča dekla zavrtela baš v tistem trenutku veliko gonilno kolo. V trenutku se je začul obupen krik in padec na stroj. Ko so drugi prihiteli, so našli Žokša vsega v krvi. V obupnem stanju so ga takoj prepeljali v murskosoboško bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. liana je bila grozna. Valji stroja so mu dobesedno zdrobili meso in kosti na nogi, tako da je koža pod levim kolenom bila vsa ohlapna in prazna. Takojšnja amputacija noge mu je rešila življenje, če ne nastopi še zastrupljenje Za kuhinjo Repna juha. Repo operi, olupi in zreži na prav majhne kocke, nato jo skuhaj v slanem kropu. Medtem ko se repa kuha, napravi prav svetlo pre-žganje, ki mu prideni dve kocki sladkorja. Ko je prežganje gotovo' in repa že skoraj kuhana, stresi prežganje k repi in jo po pt irebi zalij z juho ali vodo. Prideni še nekoliko zelenega peteršilja, ki ga drobno zreži, in žlico smetane. Vse skupaj naj vre četrt ure. K juhi daj opečene zrezane žemlje. Smetanov puding. Dobro zmešaj v loncu pol litra smetane (sirove, sladke), 10 dek moke, 4 rumenjake, 8 dek zmletih orehov ali mandeljnov, 6 dek z rumom poškropljenih drobtin in eno v mleku namočeno in dobro stisnjeno žemljo. Malo osoli. Ko si vse to dobro zmešala, stolci sneg štirih beljakov, ga primešaj k zmesi in dodaj še za noževo konico pecilnega praška. Stresi v po-mazan pudingov model, ga zapri in postavi v krop, kjer naj vre tri ure. Ko je kuhan, ga daj takoj na mizo, zraven pa sadni sok (malinovec ali podobno)! Pogačice iz ocvirkov. Sesekljaj ali zmelji na strojčku 25 dek svinjskih ocvirkov, dodaj 30 dek moke, pol osminke litra smetane, pol osminke litra belega vina, dva rumenjaka, malo soli in 2 deki v pol litra mleka raztopljenega kvasa. Naredi testo, ga trikrat razvaljaj in spet skupaj zloži, nato ga postavi na led, da se shladi; potem ga spet razvaljaj en centimeter na debelo, izrezi okrogle oblike in zloži na pomazano in z moko potreseno pekačo, po vrhu pa pomaži z raztepe-nim jajcem; končno potresi še z 1 deko kutina s soljo ter speci v pečic5 Praktični nasvei I Tekočina za kodranje las. V 500 gramih vinskega cveta raztopi šest gramov kolofonije, prilij za dišavo nekoliko bergamotovega olja ali kake druge dišave ter si s tem pomoči lase in jih navij na mavijalke (papiljote). Druga zmes pa je: 20 gramov benzoe-tinkture, 100 gramov 90odstot-nega vinskega cveta, rožmarinovega olja (po potrebi za dišavo) prav tako dobro zmešaj in uporabi kakor sprednjo tekočino. Z belo oljnato barvo prebarvano in z belim emajlnim lakon^ prevlečeno kuhinjsko in tudi sobno opravo osnažimo najbolje z vodo, v kateri smo skuhali pšenične otrobe (mekine). Ta od-cedek naj bo mlačen; naposled zmijemo s svežo vodo. Bolj umazano kuhinjsko opravo pa lahko umijemo z mlačno milnico in prav tako zmijemo 6 svežo vodo. 15, Rue Lafayette, PARIŠ pdpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in ponaj-boljšeni dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-'diji in Luksemburgu sprejema jo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 596?, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 PROGRAM RADIA LJUBLJANE OD 5. DO 12. NOVEMBRA. Nedelja 5. novembra: 8.15: poročila.; 8.30: gimnastika (Lojze Vrhovec); 9.30: orgelski koncert (Rančigaj); 10 00: zdravstveno predavanje o življenjski moči naroda (dr.Petrič); 10.30: radijski orkester in vokalni solo (Sokova in Jelačin, operetna ura); 11.30: slovenska glasba (radijski orkester); 12.00: čas in plošče; 16.00: kmetijska ura o francoskem kmetu (Jerasova); 16.30: «Do-bri vojak Švejk» (člani Delakovega dramskega studia); 17.30: plošče; 20.00: komorni koncert Brandlovega tria; 21.00: radijski orkester; 22.00: čas, poročila in radijski jazz. Ponedeljek 6. novembra: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: gospodinjska ura: naši posli (Govekarjeva); 18.30: oko-pavine: korenje, repa, zelje (profesor Pengov); 19.00: plošče; 19.30: o Slavoniji (Hubert Marja-novič); 20.00: plošče; 20.30: prenos opere iz Beograda (Evgenij Onjegin), vmes čas in poročila. Torek 7. novembra: 11.00: šolska ura: Kako nastanejo naše pisalne potrebščine (Viktor Pirnat); 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas in plošče; 18.00: otroški kotiček (Gabrijelčičeva); 18.30: plošče; 19.00 francoščina (profesor Pre-zelj); 19.30: glagolica, cirilica, latinica (profesorica Zeljeznova); 20.00: glasbeno oblikoslovje II. (dr. Dolinar), ilustrirano z radijskim orkestrom; 20.45: glasba starejših romantiko v (Schumann, Mendelssohn, Chopin; radijski orkester); 21.30: čas, poročila; 20.50: pevski koncert Jožeta Liko-viča; 22.30: angleške plošče. Sreda 8. novembra: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas in plošče; 18.00 komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: radijski orkester; 19.00: tujski promet in naše občine (dr. Brilej); 19.30: literarna ura: Al~na Kalinova (Leni Novi); i 19.50: uvod v opero; 20.00: prenos opere «Pikove j dame* iz Ljubljane, vmes čas in poročila. Četrtek 9. novembra: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas in plošče; 18.00: otrok in odrasli (Marija Kmetova); 18.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 19.00: srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: plošče po željah poslušalcev; 20.00: glasbeno predavanje (Srečko Koporc); 20.30: večer Cajkovskega: samospevi Asejeve in Popove s spremljevanjem radijskega orkestra; 21.30: čas, poročila in plošče. P e t e k 10. novembra: 11.00: šolska ura: pravljice, uganke in šale za dobro voljo (Komanova); 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas in plošče; 18.00: plošče; 18.30: predavanje ZKD; 19.00: sokolstvo (Poharc); 19.30: Izleti za nedeljo (doktor Andrejka); 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila in radijski jazz. Sobota 11. novembra: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas in plošče; 18 00: martinovanje (Viktor Pirnat); 19.00 ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber); 19.30: zunanjepolitični pregled (dr. Jug); 20.00: rapallski večer (Klub jugoslovenskih akademikov); 21.00: radijski orkester; 22.00: čas, poročila in plošče. X Požigalec nemške državnozborske palače je bil orodje drugih. Pri sodni obravnavi zaradi požiga palače nemškega državnega zboia v Berlinu so se dognale zanimive reči. Izoovedi izvedencev so neovrgljivo dokazale, da ni van der Lubbe sam zažgal palače državnega zbora. Dokazano pa je tudi, da je bil le-ta zgolj golo orodje drugih in da ni niti glavni požigalec, temveč da je s svojim imenom in s svojim telesom samo kril druge. Doslej še ni dokazano, kdo so bili poži-galci in bržkone tudi ne bo. Nasprotniki hitler-jevcev smatrajo dognanja za svojo zmago in vidijo v njih nov dokaz za svojo trditev, da so ogenj podtaknili ljudje, v katerih korist je bil požar. To pa so liitlerjevci. Vsi izvedenci se strinjajo v tem, da je bilo za ogenj v glavni dvorani vse pripravljeno, še preden je van der Lubbe prišel tja z vžigalicami — ako je on tu sploh podtaknil ogenj. Izvedenec profesor Jose je izjavil, da so priprave za ogenj v glavni dvorani zahtevale najmanj 20 kg bencina, bencola ali petroleja. Ravnatelj berlinskega gasilskega društva je celo dejal, da požigalci sploh niso uporabljali tekočega goriva. Največjo pozornost je vzbudila razlaga sodnega kemika dr. Schatza, ki trdi, da so rabili požigalci za namazanje goriva neko kemiči,o sestavino, ki celo sama zagori, ako je bila prej v dotiku z določenim vžigalnim sredstvom. Mnenja vseh treh izvedencev se strinjajo v tem, da se van der Lubbe nikakor ni udeležil priprav za požig v glavni dvorani. Če so pri požigu rabili cunje, namočene v bencinu, bi bilo nevarno za požigalce, er bi jih izdal ta močan duh. Ta ugotovitev je važna, ker je v zvezi z obtožbo proti komunistu Torglerju, češ, da je on pripravil ogenj v glavni dvorani. Če je bil ogenj podtaknjen z bencinom, bi bil moral Torgler dišati po njem in to bi bil gotovo opazil vratar, ko se je Torgler zvečer vračal iz državnega zbora domov. Vratar pa to zanika. Tako je tudi izključeno, da bi se takšne priprave mogel udeležiti obtoženec Dimi-trov (Bolgar), ker je bil 26. in 27. februarja v Monakovem. Dr. Schatz smatra za mogoče, da ja van der Lubbe zažgal nekatere zavese v stranskih sobah samo zato, da bi speljal oblastva na napačen sled in s tem odvrnil pozornost od glavnega požara v veliki dvorani. Prav ta čudak van der Lubbe je bil po njegovem mnenju zelo pripravna oseba, ki se je dala uporabiti kot orodje drugih. Nato je van der Lubbe šel tudi po drugih dvoranah državnega zbora samo zato, da bi zbudil domnevo, da je on sam zažgal paiačo in da bi prišel v roke policije. X Nos in spanje. Ze dolgo se govori o tem, v kakšni legi je najbolje spati. Mnogi ljudje lahko spe samo na desni strani. Potreba te lege je posebno nujna, če večerjamo pozno in gremo s polnim želodcem spat. Isto velja, če pred spanjem močno kadimo ali preveč pijemo. V rednih razmerah pa odloča tudi drugi činitelj, zlasti pod-zavedno prizadevanje človeka, da bi lahko v spanju nemoteno dihal. V spanju je namreč dihanje enako važno kakor krvni obtok in izmenjava snovi. Tu pa odloča nos, na kateri strani naj človek spi. Noben človek namreč nima obeh nosnic enakih. Če je desna nosnica večja, rad spi človek na levi strani, da lahko skozi desno nosnico diha, nasprotno je pa pri ljudeh, ki imajo večjo levo nosnico. Zelo važno je, da dobiva človek v spanju dovolj kisika, kajti če ga ne dobi, se začenja nabirati v telesu ogljikova kislina in spanje nima več osvežujočega učinka. Nasprotno, človek se čuti utrujenega, boli ga glava, ko se zjutraj zbudi. Zato je važno, da dajo starši morebitne napake v nosu otrok odstraniti, da lahko otroci v spanju nemoteno dihajo in se dobro odpočijejo. X Pes je preprečil samomor gospodarja. Nedavno jutro so našli ljudje zunaj Dunaja na bregu Donave na tleh ležečega in čisto premočenega 601etnega berača, ki je bil v globoki nezavesti. Poleg njega pa je stal njegov pes in otožno tulil. Pri neznancu so našli pismo, iz katerega je bilo razvidno, da je nezavestni možak 601etni berač Cielek, ki je sklenil izvršiti samomor s skokom v Donavo, da bi tako izginil biez sledu in prihranil človeški družbi še stroške za pogreb. Svoj sklep je tudi izvršil, toda za njim je skočil v valove tudi njegov zvesti pes, ki je bil močnejši od svojega gospodarja, in ga naposled nezavestnega izvlekel na breg. Cielek je pozneje v bolnišnici, kamor so ga prepeljali, pripovedoval, da že tri dni ni ničesar jedel in da ni več mogel prenašati lakote, ki ga je mučila. Listnica uredništva Kočevje. Ne poznamo pogojev za policijsko šolo. Obrnite se za pojasnilo na oblastva. Pesmi. Pesmi ne objavljamo razen ob posebnih prilikah. Zibot pri Pišecah. Ni mogoče objaviti, ker ni za javnost in je tudi tožljivo. v današnjih hudih časih si preskrbi še. najlaže v«ak Ponesrečen poklon. «Oh, gospodična, kako imate ljubke ročice! Kadar zehate, morate gotovo obe roki pred usti držati!* Najprimernejša pesem. Župnik (nevesti): «Katero pesem želite, da vam zapojo pevci po opravljeni poroki?* Nevesta: «Hvala bodi Gospodu Bogu, prosim!* Prijetna vloga. A: cKatero vlogo boš igral v novi igri?* B: «Vlogo očeta.* A: «V čem pa obstaja ta vloga?* B: «V tem, da umre oče deset let pred pri-četkom igre.. .* Pravilen odgovor. Žena: «Ali sem mar za tabo letala?* Mož: