Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 11. MARCA 1993
Bodimo rade ženske!
Rada sem ženska. Ne da bi mi bilo vedno lahko izgovoriti te besede. V vsakem obdobju svojega življenja sem se morala tega na novo učiti: najprej kot mlado dekle, kije šele odraščalo v žensko, nato kot samska in zaposlena ženska, potem kot poročena žena in mati enega otroka.
Povsod po svetu - tudi v deželah, kjer je enakopravnost žensk urejena z zakonom — so še vedno ženska gibanja, ki gredo predvsem v dve smeri: ena skupina poskuša odpraviti razlike med spoloma in usmerja žensko, da bi postala podobna možu. Druga skupina pa v vsem priznava enkratnost ženske. Vsako novo učenje me je vodilo globlje k spoznanju in prepričanju, da sem rada ženska le, če se naučim sprejemati in priznavati njeno enkratnost.
Boj za enakopravnost žensk je seveda upravičen. Toda žal je šlo to žensko gibanje velikokrat po napačni poti, inje doseglo prav nasprotno od tega, kar je hotelo. S presenetljivo naivnostjo je od »vrtnarskega« mišljenja (v nerazvitem svetu ženska še vedno velja za drugorazredno bitje, za neko vrsto njive, na katero mož seje svoje seme, in tako kot je sejalec važnejši od njive, velja mož več kot žena) prevzelo predsodek, da so ženske manjvredne in iz tega sklepalo: Samo tista ženska velja za emancipirano, kije čim bolj moška. Kolikor bolj seji posreči, da izrine, kar je v njej ženskega in postane podobna možu, toliko bolj naj bi ta prilagojena »možača« sebe sprejela in bi jo tudi mož priznal kot enakovredno. A s tem je zatajila, kar je v njej ženskega in izgubila, kar ji je najbolj lastno. Kako naj potemtakem svet drugače ravna z žensko, ki ima tisto, kar je ženskega v njej za manjvredno?
Kaj bi pravzaprav rada povedala ? Predvsem, da mora emancipirana ženska ohraniti svojo ženskost! Kajti ravno ta je nekaj enkratnega: takrat, ko šele začenja slutiti svojo ženskost, ko jo telesno udejanja z moškim, ko doživlja rojstvo drobcenega bitja, v družbi in poklicu, ko je tako edinstvena prav zaradi ženske tenko-čutnosti in razumevanja. Še celo. ko pridejo prvi »sivčki«. je lahko tako. Vendar je to spet čas. ko mora svojo ženskost na novo najti. Več časa bo imela zase. za izpolnitev velikih in majhnih želja, ki so ostale neizpolnjene v času materinstva in aktivnega dela. To je lahko čas, ko ženska postane »ona sama«. Predvsem pa naj stori kaj takšnega, kar ji bo dajalo občutek rasti.
In zgodilo se bo morda kateri od nas kot belolasi dami, ki ji je mlad moški rekel: »Vi ste pa lepi!«... »Zakaj tudi ne.« je prišel odgovor, »saj sem stara 73 let!« ' IVANA SKAMEN
Spominu Antona Breznika
Praznično leto na Križu
Prebivalci KS Križ praznujejo letos 200. obletnico smrti pisatelja domačina Antona Breznika. Organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik KS Križ Ivan Hlade, predsednik je komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic, je ob tem jubileju pripravil kar obsežen in zahteven program slovesnosti in prireditev. Ivan Hlade pa je v njegovem imenu na god sv. Štefana v podružni cerkvi Spreobrnjenja sv. Pavla na Križu razglasil Leto Antona Breznika.
Anton Breznik (VVresnikh) se je rodil 14. junija 1737 oskrbniku kriškega gradu Janezu in Elizabeti, rojeni Žurbi (iz Podgorja), umrl pa 27. aprila 1793 kot bene-ficiat Randlovega beneficija v Žalcu. Znan je - žal premalo! - predvsem kot pisatelj Večne pratike od gospodarstva -»prve prave gospodarske pratike v slovenskem jeziku« (Univ. prof. dr. France Kidrič). Z njo je hotel poučiti tedanje preprosto sloven-sko-ljudstvo, kako vodilni planet v določenem letu vpliva ha človeka, naravo in pridelke, katera opravila jc treba opraviti vsak mesec na polju, v vrtu, v gozdu, v sadovnjaku, v vinogradu, kako paziti na svoje zdravje in s čim se zdraviti, kadar človek zboli, kako zdraviti govejo živino, kadar se prenaje detelje, ter v drugih primerih...
Prvi meni znani in dostopni (v NUK Ljubljana) izdaji Večne pratike (Jan. Frid, Eger, Ljubljana, 1789), je v manj kot 20 letih sledila vsaj šest skoraj enakih ali malce spremenjenih in obogatenih izdaj, od teh pa ena v Celju in Mariboru. To pomeni, da so ljudje Breznikovo pratiko radi brali, predvsem pa potrebovali.
Duhovnika Antona Breznika zaradi njegovega plemenitega namena, z zapisano besedo pomagati ljudem, lahko upravičeno prištevamo k prosvetiteljem slovenskega človeka in prav je, da se ga s hvaležnostjo spominjamo.
Zaradi tega bodo prebivalci KS križ po njem poimenovali novi, večnamenski dom, nanj pa namestili spominsko ploščo. Lepo bi bilo, da bi obnovili tudi njegovo rojstno, spomeniško zaščiteno hišo (Križ št. 17), vendar od tega načrta zaenkrat še ni bilo sadov.
Slavnemu rojaku v spomin, sebi v vedno potrebno zgodovinsko ozaveščanje, obiskovalcem pa kot kulturnoumetniški dar odbor za pripravo slovesnosti v Brezni-kovem letu skupaj z vaščani pri-
Aktualno
Z odlokom proti žveplu
Ali bo odlok o vsebnosti žvepla v kurivih, čigar osnutek je na Idriji seji pretresal kamniški iz-Vršni svet res učinkovito vplival na to, da bomo dihali bolj zdrav *rak. To vprašanje je viselo v zra-*u ob razpravi o sicer dobrem n"rnenu naše občinske vlade.
Z odlokom naj bi se v Kamni-*^za Mariborom drugi v Slove-n.'ji lotili boja proti žveplu v kurilih. Dovoljevali naj bi prodajo in "'urjenje z gorivi, pri katerih energetsko specifično vrednost gorljivega žvepla ne presega 0,7 8>MJ. Tej zahtevi pa bi med domačimi premogi ustrezal le zagorski /0,62 g/MJ/ in morda še velenjski lignit /0,72/. Močno pod
to mejo pa so češki, ruski in avstralski premogi in seveda vsa kurilna olja.
Da to ne bo samo odlok zaradi odloka, kot smo slišali na nedavni okrogli mizi o plinifikaciji, bo treba razjasniti še kar nekaj vprašanj. Zlasti bi morale strokovne institucije, kot je Hidrometeorološki zavod, pojasniti, kolikšen del žvepla in drugih strupenih plinov prihaja iz sosednjih krajev v Ljubljanski kotlini in ali bi bilo smotrno, da bi se za tako omejevanje »žveplenih« kuriv določili tudi v Ljubljani, Domžalah, Kranju in morda še kje. Dalje, ali ne bi morda kazalo s sprejetjem takega odloka spodbuditi ljudi ta-
krat, ko bo na voljo uporaba plina, enega najčistejših virov energije. Vsekakor bo največ težav povzročal nadzor nad izvajanjem odloka. Zlasti, kako preprečiti, da ljudje ne bi »uvažali« slabših in tako verjetno cenejših premogov iz drugih občin. Pa tudi, kako preprečiti kurjenje z raznimi lakiranimi lesnimi odpadki, polivinilom, gumami in podobnimi »kurivi«.
Morda bi le kazalo poleg visokih kazni, predvidenih za kršilce odloka, prisluhniti predlogu, ki ga je bilo slišati na izvršnem svetu, da bi nakup čistejših kuriv spodbudili tudi z raznimi davčnimi olajšavami in morda še na kak drug način. F. S.
pravlja več prireditev. Pokroviteljstvo je že prevzel Izvršni svet občine Kamnik, pomagali pa bodo tudi KS Križ, župnija sv. Petra v Komendi, podružnica spreobrnjenja sv. Pavla na Križu in sponzorji. Pri organizaciji večine slovesnosti kot tudi izvedbi bodo v glavnem sodelovali domačini. Odbor bo k sodelovanju iz drugih krajev povabil le nekatere posameznike, ansamble in druge kulturnoumentiške skupine. Ne gre za to, da bi Križ hotel »blesteti«, ampak za dejstvo, da vaščani živijo z dušo in telesom za te prireditve, da so enkratna priložnost za njihovo uveljavitev kot druge najmanjše krajevne skupnosti v kamniški občini, poživitev kulturnega življenja na Križu in
(nadaljevanje na str. 2)
Str. 4	Anketa V KS Kamniška Bistrica po novem
	
Str. 5	Priznanja planinske zveze Nagrajeni alpinisti in plezalci
	
Str. 12	Iz Društva upokojencev Program izletniških aktivnosti
Naslednja, 6. številka Kamniškega občana bo izšla 25. marca. Prispevke sprejemamo do srede, 17. marca; oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do vključno 19. marca
Panorama Križa
NOVO
V NAPREDKU
Od 15. marca dalje - v blagovnici VELE v Domžalah in v mini blagovnici ZARJA v Mengšu
GOSPODINJSKI TEDEN
Velika izbira domačega in uvoženega blaga. Pri nakupu z gotovino nad 4.000 SIT 10% popusta.
GOSPODINJE, TO JE PRILIKA ZA VAS!
NAPREDEK
A L E
20. marca, ob 10. uri pred blagovnico VELE v Domžalah
NAGRADNO ŽREBANJE ZA FIAT PANDO
Tof in moped shovv. Še je čas za nakupe v Napredkovih trgovinah - za vsak nakup nad 1.500 SIT kupon za žrebanje.
V petek, 26. marca, v hali Komunalnega centra v Domžalah
NAPREDKOV BAZAR Z MODNO REVIJO
od 9. ure dalje ugodni nakupi domačega in uvoženega blaga po znižanih
cenah in s popusti;
ob 16. uri nastop ansambla ČUKI;
ob 19. uri modna revija - vse za pomlad in poletje.
Program povezuje Sašo Hribar.
Za vsakogar nekaj!
Vstopnine ni! Veliko parkirišče!
Novo - PRODAJA AVTOMOBILOV NA LIZING Informacije tel. 721-531, 714-278
V NAPREDKU VEDNO NEKAJ NOVEGA!
Kdo sili kmete v protest?
Praznično leto na Križu
Vest, da bo v mesecu marcu in aprilu prišlo do protestne akcije kmetov, ni več nova. Že kar nekaj časa se pojavljajo v občini sporočila, češ da so kmetje nezadovoljni z ukrepi in neukrepi vlade, precej manj se govori o popolni gluhosti te staro-nove vlade, nič pa se ne govori o bistvu spopada med vlado in kmeti.
Za kaj v bistvu gre?
Tako kot ta vlada in parlament nista sposobna razumeti delavca, da je z minimalno plačo nemogoče preživeti, tudi nista pripravljena razumeti kmeta, da je pred bankrotom. Nočeta razumeti, da ekonomske zakonitosti veljajo v vseh vejah gospodarstva; kmetijstvo ni nobena izjema. Kje so časi, ko je kmetija lahko živela kot zaključena proizvodna enota, samo cesarja in župnika so imeli skupnega, vse drugo so pridelali doma. Ti časi so minili, upam, da za vedno. Danes je tista kmetija, ki si ni uredila stalnega vira dohodka, zapisana propadu. Prodaja mesa - organizirano pitanje, prodaja mleka, ustvarjanje dohodka z lesom ali s kakšno drugo dejavnostjo, so osnovni pogoji za preživetje kmetije. Tisto, kar kmečko gospodinjstvo svojih pridelkov porabi za dom, je postranska stvar.
No, pa smo tu.
Tisto, da te kmetije niso zapisane, ne drži več. Tiste kmetije, ki so tržno naravnane in imajo sodobno organizirano proizvodnjo, so na veliko širši poti v propad v primerjavi s tistimi, ki proizvajajo samo za sebe na star način.
Dokaza za to trditev sta vsaj dva:
1. Prvi je cena. Preden bi razpravljal o ustreznosti in neustreznosti cen, bi rad pojasnil, kako v kmetijstvu pridemo do cene, na katero se lahko sklicujemo.
Kmetijski inštitut Slovenije ali KIS stalno spremlja gospodarjenje na večjem številu dobro vpeljanih in tudi s pomočjo KIS dobro vodenih kmetij. Podatki, ki tu nastanejo, so osnova za izračun cene posameznega proizvoda. Torej se cene ne določajo na pamet. In če kdo misli,, da je možno proizvajati ceneje od tako ugotovljene cene, se hudo moti,
in če je to še kmet, ga bo ta zmota hudo drago stala. Na zgoraj opisani način se lahko zelo natančno določi struktura cene.
V obdobju Peterletove in Drnovškove vlade ni izplačilo za mleko nikoli preseglo 70% tako izračunane cene. Marsikdo bi rekel, da je pač treba tistih 30% žrtvovati v prid države, ki se cvre v krizi, vendar stvar ni tako enostavna. Kmetje smo pripravljeni odstopiti del dohodka v skupno korist, vendar ne vsega osebnega dohodka, zraven pa še sredstev za amortizacijo. V strukturi cene mleka in mesa predstavlja OD približno 16%, nekaj nad 10% je amortizacija, okrog 70% je drugih fiksnih stroškov. Torej nam v najboljšem primeru izkupiček od prodaje pokrije samo fiksne stroške, ostanemo pa brez OD in sredstev za obnovo strojev, poslopij in drugega. S takšnim izčrpavanjem smo lansko leto kmetje v občini Kamnik izgubili približno 80 milijonov SIT.
Kaj to pomeni?
Kmetijstvo v občini je neposredno osiromašeno za to vsoto, posredno pa še za mnogokrat večjo. To je dejstvo. Zakon ekonomije pa je neizprosen, gospodarska enota, ki dela z izgubo, bo prej ali slej propadla. Tistih nekaj milijonov iz občinskega proračuna je kaj slabo nadomestilo za takšno vsoto.
Kot pa sem obveščen, so nekateri kmetje dobili mleko v zadnjem mesecu plačano po 15,00 SIT, to pa je manj kot 50% proizvodne cene. In to mleko bo v trgovini naprodaj po enaki ceni kot tisto, ki so ga plačali po 21,00 SIT. Mnenje kmetov je: če že dajemo mleko skoraj zastonj, potem naj bo skoraj zastonj tudi v trgovini.
2. Drugi vzrok pa je nekontroliran uvoz. V Slovenijo je popolnoma prost uvoz živil, ne glede na to, ali je doma tega proizvoda preveč, dovolj ali premalo. Spet pa se ponavlja ista pesem kot pri cenah, namreč: naj bo nakup uvoženega blaga poceni ali za normalno ceno, cena v trgovini je visoka. Kriv za to ceno je ponavadi naš kmet, ki po splošnem prepričanju proizvaja predrago hrano.
Avstrija subvencionira izvoz mesa s 70%, torej če v Avstriji stane meso 100 SCH, ga naš uvoznik dobi za 30 SCH. Cena v trgovini bo enaka, kot da bi ga plačal po 100 SCH. Dobiček uvoznika je ogromen. To se ne dogaja samo pri mesu, uvažamo tudi mleko, vino, žito, koruzo, zelenjavo itd. Naša vlada je rajši subvencionirala uvoz ameriške pšenice, kot pa da bi z istim denarjem podprla domačo pridelavo.
Nerazumljivo. Kdor je bil na veletržnici, je lahko videl poplavo manjvredne španske, afriške, turške, makedonske in še katere zelenjave, ki jo mi veselo jemo, čeprav je to v glavnem blago, ki ga zaradi nekakovosti zahodni trg zavrača. Na svetovnem trgu je to blago skoraj zastonj, pri nas je drago kot zlato, v sredi pa je sama megla. Čisto razumljivo je, da so pridelovalci in trgovci ob takšnem stanju na trgu mnogo bolj zainteresirani za nakup blaga v tujini, kaj pa se ob tem dogaja z domačo proizvodnjo, ne zanima nikogar.
Odgovor kmetov na obnašanje družbe je temeljit, vendar opazen samo za tistega, ki želi priti stvari do dna. Kaže se na več načinov: eden od teh je, da bi moralo biti v kmetijskih in gospodinjskih šolah vsaj 80 učencev in učenk iz naše občine, če želimo, da bi v prihodnosti vsaj na najboljših kmetijah gospodarili strokovno usposobljeni gospodarji. Danes se jih šola manj kot deset. Katastrofa. Druga oblika odgovora je prodaja odročnih (ali pa tudi ne) parcel za gradnjo hiš in vikendov. Dolgoročno polom za vsako kmetijo, kratkoročna rešitev.
Odgovor je tudi v zaposlitvi članov družine v industriji in s tem jemanje prostora tistim, ki kmetije nimajo. Zaslužek potem vlagajo v kmetijo in jo tako varujejo pred propadom. To ima poleg dobrih strani tudi slabe, o tem ne bi razpravljal, vendar bi veliko teh kmetov — delavcev v normalnih razmerah lahko živelo samo od kmetije, tako pa je vsak od njih prisiljeni delati za dva in s tem odpravljati posledice nesposobne oblasti.
Ko takole razmišljam, kaj naj storimo, pridem vedno do ene ugotovitve. Krepitev kmečko-de-lavske solidarnosti. Interesi delavcev in kmetov so namreč isti. Vsi si s trdim delom služimo kruh in vsi imamo istega nasprotnika, to je gospodo.
Gospoda, nova ali stara, barva ni važna, se v eni stvari strinja; obdržati ali pridobiti priviligiran položaj. Tu se najdejo in tu so pripravljeni na kakršenkoli kompromis - na račun nas kmetov in delavcev. Dokaz je najnovejše ravnanje parlamenta in vlade.
Mi pa se delimo, eni hočemo staro politiko, drugi novo, eni smo radi hlapci, drugi smo hujskači, ker tega nočemo, eni prisegajo na eno zgodovino, drugi na drugo. Skratka, popolno razbitje. Ko sem videl delavca, ko je lepil volilne plakate za stranko, ki ima popolnoma protidelavski značaj, mi je bilo enostavno hudo. Prešeren je zapisal »Kako strašna slepota je človeka«. To velja še dandanes!
V stranki, ki jo vodijo ljudje, ki pripadajo kapitalu, je delavec dobrodošel samo za lepljenje plakatov!
Na koncu bi rad naslovil poziv vsem dobromislečim občanom, podprite nas v naših prizadevanjih, verjemite, gre nam za naše skupno dobro, ne jezite se, če boste imeli v času protesta kakšne sitnosti, zavedajte se, da protest ni naperjen proti vam, ampak za vas, to boste kmalu spoznali.
Ne verjemite vabečim razlagam vlade o dobronamernih prizadevanjih, o rušilnem obnašanju naših vodij, vse to je pesek v vaše oči. Tega bo veliko. In če boste verjeli protikmečki propagandi, potem je velika verjetnost, da bo protest propadel. Zelo hitro ,bo propadel tudi naš kmet in s tem bo naš narod izgubil enega od svojih stebrov. Si tega želite?
Verjamem, da ne, ker je v tem primeru prihodnost črna! Za nas in za vas! Verjemite!
Predsednik SKZ Tuhinjska dolina: ANTON HOČEVAR
S seje IS
Lokalna samouprava v zamudi
Časovna stiska, v katero smo zašli pri nastajanju zakonodaje na področju lokalne samouprave, poraja najrazličnejša razmišljanja, od tega, da bi z zakonom omogočili v sedanjih občinah izvolitev občinskih svetov, do tega, da bi z ustavnim zakonom združili sedanje tri zbore občinskih
skupščin v en zbor, je med drugim dejal Branko Novak, član IS, zadolžen za lokalno samoupravo, ko je na seji izvršnega sveta 24. februarja pojasnjeval informacijo o pripravah na lokalno samou-
pravo v naši občini, ki jo je pripravila delovna skupina.
Izvršni svet je soglašal z oceno, da smo zaradi tega, kar sedanjim občinskim skupščinam že čez leto dni poteče mandat, krepko v zamudi.
Da je še vedno precej temeljnih vprašanj povsem nerazčiščenih, kaže tudi predlog, da bi merila za število prebivalcev v novi občini dvignili od 3.000 na 5.000, mestna občina pa naj bi imela namesto 10.000,20.000 prebivalcev itd. Če bi to obveljalo, potem bi doslej predlagana razdelitev
našega območja na štiri občine padla v vodo.
Izvršni svet se je zavzel za to, naj se pripravi analiza o pristojnosti prihodnjih občin v primerjavi s sedanjimi pristojnostmi. V tem okviru naj bi tudi izpopolnili popis premoženja sedanje občine in določil predlog za njegovo delitev prihodnjim lokalnim skupnostim.
Že ob sprejemanju letošnjega občinskega proračuna bodo pripravili tudi primerjalne proračune za prihodnje občine in oceno deleža   letošnjega občinskega
Naša drevesna dediščina
V zadnjih letih smo delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju v precejšnji meri dopolnili evidenco dendrološke dediščine. Leta 1991 je bil v Kamniškem občanu objavljen prispevek o pomenu starejših in debelejših dreves s prošnjo, naj nas lastniki ali poznavalci opozorijo nanje. Žal so bili odzivi skromni. Ob izdelavi posebnih strokovnih podlag za varstvo naravne dediščine za prostorske ureditvene pogoje lansko leto je bila evidentirana še vrsta dreves širom po občini. Trenutno je v evidenco Zavoda za občino Kamnik vnesenih 124 dreves oz. skupin drevja, od tega 97 večjega pomena, ovrednotenih za naravne spomenike, in drugih 27 vrednosti naravne dediščine. Ob pregledu vrst dreves močno prevladujejo divji kostanji (46) in lipe (38), druge vrste so zastopane v precej manjšem številu: hrast
(8), gaber (7), tisa (5), vrba in jesen (4), brest in rdečelistna bukev (3), oreh in bukev (2), macesen in hruška (1).
Staro jedro mesta Kamnik je zavarovano z Odlokom o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list SRS, št. 42, 7. 11. 1986).
Čeprav Odlok varuje kulturne spomenike, je bil tedaj vanj vključen divji kostanj pred Smoletovim gradičem in zavarovan kot naravni spomenik. Ob pripravi dopolnitve Odloka je bilo vnesenih 20 novih posamičnih dreves oz. skupin drevja večjega pomena:
- divji kostanji na tržnici, pred cerkvijo na Žalah, na desnem bregu Kamniške Bistrice med Žebljarsko potjo in Tomšičevo ulico, na dvorišču Ideje, na Kidričevi 60. Ob Usnjarski ulici in pri paviljonu gradu Zaprice; - li-
pe na Malem gradu, pred cerkvijo na Žalah, ob Muzejski poti in v Novem trgu; - rdečelistne bukve na Kranjski cesti 1, za občino in na vrtu Frančiškanskega samostana - bresta pod obzidjem gradu Zaprice, - hruška in tisa na Šutni, - vrba žalujka pred Metalko in - jesen na avtobusni postaji.
Ker je seznam pomembnejših dreves - naravnih spomenikov - v mestnem jedru še možno dopolniti, se bomo razveselili vsakega predloga.
TEA LUKAN KLAVŽER
KNJIGARNA DUPLICA
proračuna, namenjenega območjem teh občin. Izvršni svet bo sproti obravnaval stanje na tem področju in sprejemal ustrezne ukrepe, da pripravi na novo lokalno samoupravo v naši občini ne bodo zaostajale, seveda pa tudi ne preveč prehitevale.
Vsekakor pa se bo IS zavzel za to, da bo Kamnik postal mestna občina in da se preveri možnost za pridobitev statusa gorske občine v Kamniški Bistrici in v Tuhinju.
Izvršni svet je obravnaval tudi predlog podjetja Impulz NO 1 d.o.o. iz Kamnika za soglasje, da bi v prihodnje preko TV oddajnika na Krvavcu s TV programom pokrival področje kamniške in domžalske občine. Izvršni svet je za območje kamniške občine dal soglasje pod pogojem, da bo tudi v prihodnje v programskem svetu TV programa zagotovljena udeležba občine Kamnik.
To soglasje bo Impulzu služilo kot podlaga za pridobitev frekvence in dovoljenja za oddajanje TV signala preko TV oddajnika na Krvavcu.
Novozgrajeni in nedokončani stražni stolp na Malem gradu bo občina po sklepu IS oddala v najem za 20 let. Spodnji del stolpa bo namenjen razstavam zgodovinskega gradiva o Malem gradu, zgornji del pa gostinski ponudbi visoke kategorije. Sredstva, kijih bo najemnik vložil v dokončanje stolpa, bodo poračunane z najemnino. Upamo lahko, da bo imela komisija pri izbiri najemnika srečno roko in da bo Mali grad po stoletjih znova oživel.
F. S.
(nadaljevanje s 1. strani)
na Komendskem ter predstavitev ' izredno pestre kriške zgodovine. Ker bodo povezane s precejšnjimi denarnimi stroški, so člani Odbora in vaščani še posebej veseli vsake denarne in drugačne podpore ustanov, organizacij in ljudi, ki znajo ceniti delo in pomen velikih prednikov.
Odbor s Križani pripravlja naslednje slovesnosti:
21. marca ob 15. uri - Glavarjev večer v Domu krajanov Antona Breznika na Križu, posvečen zgodovini vasi, cerkva, kapel in gradu ter nekdanjemu in sedanjemu življenju Križanov;
2. maja ob 15. uri - slovesna maša v podružni cerkvi, nato sprevod do novega Breznikovega doma, blagoslovitev plošče, govor in njeno odkritje (odkril jo bo predsednik IS Občine Kamnik Mihael Novak), nato slavnostna akademija v Domu krajanov;
13. junija ob 15. uri - slovesen prenos kipa sv. Florijana v sprevodu iz podružne cerkve do gasilskega doma, odprtje novega, večnamenskega Doma krajanov Antona Breznika, blagoslovitev obeh domov ter svetnikovega kipa, nato gasilski praznik z veselico.
4. septembra ob 20. uri - recital ob razvalinah kriškega gradu;
27. novembra ob 9. uri - simpozij ali zgodovinski posvet ozi-
roma predstavitev Antona Breznika in drugih pomembnih križanov. Križa in njegovih znamenitosti terh zanimivosti;
26. decembra ob 10. uri - slovesen sklep Breznikovega leta z mašo v podružni cerkvi sv. Pavla, blagoslovitvijo konj in njihovo povorko od Komende do Križa.
Slovesnosti se bodo na Križu nadaljevale tudi prihodnje leto, ko bo Gasilsko društvo Križ praznovalo 40. obletnico ustanovitve. V tem letu bo izšel tudi zbornik o Križu, da bo ostal za zgodovino pomemben pisni dokument.
Organizacijski odbor pripravlja v jubilejnem letu še nekaj prireditev (dan grajske kuhinje, srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem, rojenim v bližnjih Mostah, ki je v svojih delih upodobil tudi Križane, literarni večer pesnikov in pisateljev s komendskega, fotografsko razstavo o Križu ..., njih datumi pa še niso čisto določeni. O vseh slovesnostih na Križu, tudi če bo iz utemeljnih razlogov prišlo do časovne ali kakšne druge spremembe, boste pravočasno obveščeni, že sedaj pa vas prireditelji vabijo, da se jih udeležite. Najprej Glavarjevega večera s pestrim sporedom, kjer boste zvedeli tudi veliko novega iz življenja in dela kriške grajske gosposke in pri njej zaposlenih vaščanov.
JOŽE PAVLIC
Sklep IS
Dodatni denar za žičnico
Izvršni svet je 17. februarja sklenil, da bo v letu 1993 zagotovil 2.165.000 tolarjev dodatnih sredstev iz občinskega proračuna za tekoče in investicijsko vzdrževanje žičniškega sistema na Veliki planini
Ta sredstva bodo odobravali na podlagi predračuna za nabavo posameznih rezervnih delov. Iz tega pa so izvzeti plačilo Stolove-ga računa za vzdrževalna dela na tekalnih baterijah sedežnice in na nihalki v znesku 1.438.868 SIT.
Po precej vroči razpravi o tem, ali ima obstoj podjetja Velika planina - zaklad narave v sedanji obliki družbe z omejeno odgovornostjo še prihodnost, če bo v njegovem okviru delovala samo žičnica, ki s svojim sedanjim prometom ne more pokriti čedalje večjih stroškov, je IS zadolžil direktorja in upravni odbor podjetja, da do 5. marca letos pripravita program dela za letos in pogle-
de na razvoj podjetja do leta 1995.
Izvršni svet je ustanovil novo medresorsko komisijo za razreševanje problematike legalizacije posegov v prostor in drugih prostorskih posegov, kot je njen uradni naziv, ali na kratko za probleme črnograditeljstva, ki jo bo vodil občinski sekretar za prostor Janez Stražar.
Kmetijsko-gozdarska zadruga Kamnik bo po sklepu IS iz občinskega proračuna prejela 2 milijona tolarjev kratkoročnega posojila (do 30. 6. 1993) za nakup reprodukcijskega materiala za setev.
Petinsedemdesetim davčnim zavezancem, ki niso mogli plačati odmerjene dohodnine za leto 1992, je IS sklenil davčni dolg odpisati. Gre za zneske od dva do deset tisoč tolarjev. Petim za-vezancemn pa je tak odpis zavr-
nil F. S.
Poročilo IS
Resnica o kaolina
Člani IS SO Kamnik smo 9. februarja obiskali Rudnik kaolina v Črni, ki je trenutno v postopku likvidacije. Vodstvo Rudnika nas je najprej seznanilo z aktivnostmi v zvezi z zapiranjem jamskih del ter z vzpostavljanjem nadomestne proizvodnje v teh objektih, to je gojenjem šampinjonov. V tej zvezi so nam pojasnili nekatere zadeve, ki so razburile duhove med krajani. V zadnjem času sta se namreč v javnosti pogosto pojavljali vprašanji, čemu je bilo potrebno zazidati vhode v Roza rov in jamo v Selih ter ob kilometrih opuščenih rovov v stari jami graditi nove podzemne prostore.
Roza rov in jamo v Selih so zazidali v skladu z 9. členom Zakona o rudarstvu. Po tem zakonu je opuščena rudniška dela treba zapreti, da ne bi prihajalo do nesreč radovednih posameznikov ali otrok (zastrupitve s plini, ki nastajajo z gnitjem lesenega podporja, zrušitve ipd.).
Za izdelavo novih rovov kljub obstoječim pa so se odločili iz dveh razlogov. Prvi je v tem, da se v diabazih in tufih, v katerih so v glavnem rovi stare jame, pojavljajo veliki hribinski pritiski, ki delajo škodo na podzemnih objektih. Rove za novo gobišče kopljejo sedaj v nadaljevanju starega skladišča eksploziva v bližini separacije kaolina. Tukajšnji triasni apnenci so povsem stabilni, tako da podzemna dela niti ne zahtevajo podporja. Drugi vzrok za izdelavo novih rovov pa je v tem, da so rovi v stari jami za gojenje gob preozki.
Opisane objekte smo si zatem tudi ogledali. Na osnovi pojasnil vodstva Rudnika kaolina ter videnega ugotavljamo, da ni nobenega vzroka za sum, da bi v Črni deponirali jedrske ali kakršnekoli druge odpadke. Pisanje Slovenskih novic o tej zadevi ocenjujemo kot neobjektivno iskanje senzacij, škodljivo za kamniško občino kot celoto. Menimo, da bi tako občutljiva tema vsekakor zaslužila bolj profesionalen novinarski pristop.
Okrogla miza (II.)
S plinom do boljšega zraka
Čeprav vemo, da v podobnih primerih na začetku ni velike pripravljenosti, ko ljudje vidijo, da je stvar dobra, bi se vsak odločil zanjo. To smo imeli priložnost videti pri telefoniji. Seveda pa je res, da tisti, ki s° prvi zraven, nosijo največje bre-me. Ponekod to rešujejo tako, da so stroški vzdrževanja za »prvopri-stopnike« nižji, cena priključka pa Je praktično enaka za vse. Seveda Pa bo v projektu treba veliko pozornosti nameniti organizacijskemu problemu, kako organizirati delo, da bo bolj teklo po tržnih načelih *9' Pa po »ukazovalnih«.
, Občan: Kakšni problemi se pri Ovajanju plinifikacije znajo pojavi-I1 s prostorskega vidika. Ali obstajajo za to že vsi potrebni prostor-skoizvedbeni akti?
J. Stražar: To še ni konkretni Projekt. Lahko rečem, da je prostorska situacija pokrita tudi na tem področju. Le za posamezne mikro-lokacije, kot npr.za plinske postaje, se bo Še treba dogovoriti. Toplovod je že zgrajen. Plinovod pa ne predstavlja obremenitve vidnega prostora. Toplovod ali plinovod? Te dileme ni. B oboje, tam, kjer je zgrajeno. Gre samo za smotrno in racionalno rabo tega, kar je že zgrajeno. Da ne bi podpirali nekih novih večjih individualnih kurišč Pri večjih porabnikih, ki so bili že Po prvotnem programu predvideni za priključitev na toplovodno omrežje. Toplovodno omrežje je namreč že prilagojeno tem porabnikom. Ker niso vsi priključeni, nastopajo problemi pri cenah. Zato ho treba dosledno spoštovati dogovor, da se tudi drugi predvideni porabniki priključijo na to že zaključeno omrežje.
B. Novak: Ker govorimo za bralce Kamniškega občana, predlagam, da poskušamo vse dogodke v zvezi s plinifikacijo časovno opredeliti. Bralci bodo gotovo vprašali, kdaj bomo dobili primarni razvod plina, katerega leta lahko pričakujemo, da se bo v posameznih delih občine dalo priključiti na plinsko omrežje (npr. Šmarca, Duplica). Celotno zadevo bi morali tudi ovrednotiti, ker iz mariborskega problema vem, 2^ ... cena velika ovira pri plinifikaciji. Vem iz lastne prakse, ker živim v bližini Titana, da se deset metrov levo in desno od plinovoda ne sme graditi ničesar. To pa ni 'ako enostavno, kot je prej omenil stražar, namreč, treba bo najti trase za plinovod.
P. Ocepek: Koridor se upošteva na osnovi veljavne zakonodaje od trenutka, koje plinovod zgrajen, za vse novogradnje, medtem ko se pri obstoječih zgradbah plinovod prilagaja objektom; gre lahko tudi bliže, seveda pa mora biti pri izvedbi upoštevana večja varnost. Občina ima sicer precej prostorskoizvedbenih aktov že pripravljenih, ker mora že Pp zakonu voditi kataster podzemnih naprav, le-ta pa bo neposredno uporabljen pri izdelavi lokacijskega načrta plinovodnega omrežja.
Za izvedbo projekta plinifikacije ho velika spodbuda tudi pričakovani zakon o varstvu okolja, ki bo določal maksimalne količine pri onesnaževanju zraka. Tu se bo pokazala prednost tega čistega energetskega vira.
Občan: Izvršni svet je lani junija, *° je obravnaval to problematiko, menil, da bi morali biti prihodnji "Porabniki plina ČIMPREJ SEZNANJENI Z OKVIRNO CENO PLINSKEGA PRIKLJUČKA in z drugimi splošnimi pogoji, pod katerimi se bodo lahko priključili na Bov vir energije. Ali je mogoče že znan kakšen vsaj približen podatek o tem?
. M. Malovrh: Ko bomo imeli pro-lekt, bomo lahko šli v akcijo in šele na osnovi števila naročnikov govori o cenah. Mislim, da cene ne moremo »streljati na pamet«.
B. Novak: V Sloveniji merimo v zraku samo žveplov dioksid in SaJe, drugega nc. Iz Maribora je nPr. znano, da posamezna kurišča Prispevajo v ozračje 61% žveplove-8a dioksida. Glede drugih strupc-n'h snovi, ki so tudi kancerogene. Pa po svetu ugotavljajo da je njihov 'Zvor v 50-60% iz individualnih *urišč. Zaradi tega moramo ljudem na vse načine povedati, kako slab *rak dihamo. Tu bi morali bolj kot "Oslej sodelovati tudi z zdravstvenimi delavci. Glede na to, da so indu-s|rijska kurišča glavni onesnaževal-? in da plinifikacije še ne bo jutri, le treba ljudem povedati, da se da tudi v tem času še marsikaj storiti Za čistejši zrak. Veseli me, da se že uela na tem, da tudi v Kamniku ne
bi več prodajali premoga, ki ima previsoko vsebnost žvepla. Pomembno je, da ljudi poučimo o tem, kako naj kurijo, da jih opozorimo na eventualne slabe dimne naprave in na potrebo po boljši toplotni izolaciji.
M. Logarjeva Vse te aktivnosti, ki jih je omenil g. Novak, že potekajo. Tudi zdravstvena služba ni več nema, pač pa se že dogovarjamo o načinih sodelovanja. Zal pa se pojavlja vprašanje denarja. Smo preveč neučakani. Potrebne bodo daljše raziskave zdravstvenega stanja kot posledice onesnaženega zraka, čeprav zdravstveni delavci že sedaj opozarjajo na bistven porast obolenj dihal, še posebej pri otrocih. Zdravstveni delavci bodo kmalu predložili načrt, kako bi spremljali zdravstveno stanje ljudi v tem pogledu v celotni občini. Vendar je problem v pomanjkanju kadra, usposobljenega za spremljanje zadevne problematike, in pomanjkanje računalniške opreme. Ravno sedaj čakajo prek Zavoda za zdravstveno zavarovanjena prvo opremo. Za to so potrebna velika sredstva. V prvi polovici letošnjega leta predvidevano sprejetje občinskega odloka, ki bo urejeval vsebnost žvepla v gorivih. V Mariboru, kjer so sprejeli ta odlok, ugotavljajo, da je že po eni kurilni sezoni koncentracija žvepla občutno padla. Velik poudarek moramo dati
Kdo kuri lesne lakirane odpadke, ki jih pripelje iz Stola in podobno.
Mislim, da se ne bi smeli lotevati akcij vsak po svoje, pač pa bi moralo biti to informiranje občanov bolj povezano in organizirano.
B. Novak: Da ne bi morda napak razumeli, kar sem dejal glede vloge zdravstvenih delavcev. Mislil sem, da je treba ljudem odkrito povedati o škodljivosti onesnaženega zraka. Zato ni treba nekih meritev, ker so v svetu že zdavnaj narejene. Pač pa je treba k temu pritegniti zadosti avtoritativne osebe. To pa zdravniki gotovo so. Da bodo tudi oni javno zastavili besedo, daje v plinifikacijo treba iti.
P. Ocepek: Soglašam z g. Malovrhom, ki pravi, da je treba biti z odloki previden. Bolje bi bilo počakati zakon o varstvu okolja, ki bo te stvari legaliziral na državni ravni, in takrat dodati naš odlok. Imel bi povsem drugačen odziv, kot pa sedaj, ko nimamo nobenih možnosti za njegovo izvajanje. Če govorimo tudi o toplifikaciji, menim, da je dobra tam, kjer uporabljamo odpadno toplotno energijo. Zelo neracionalno pa je s kvalitetnim energetskim virom proizvajati toplotno energijo, ki jo potem z izgubami pripeljemo do mesta porabe.
Čene plina? Plin je cenovno primerljiv zmesni ceni drugih goriv. To pomeni, da je od 5-7% dražji ali tudi ne. Ta cena je namreč pod-
Vsekakor je zanimiva primerjava toplotne energije, ki jo za isto ceno dajeta kurilno olje in zemeljski plin. Liter ekstra lahkega kurilnega olja odda pri izgoretju 38.522 KJ, m3 zemeljskega plina pa 34.450 KJ.
Ker je trenutna cena litra ekstra lahkega kurilnega olja 25 tolarjev, je, upoštevajoč gostoto in kalorično vrednost obeh goriv, ekvivalentna cena 15 m5 zemeljskega plina 22,35 tolarjev. Zadnji izračun dejanske cene 15 m zemeljskega plina na nekaterih odjemnih mestih, ki že uporabljajo plin, znaša okrog 20 tolarjev. Torej je plin trenutno nekoliko cenejši od kurilnega olja.
tudi svetovanju o tem, kako in kaj naj kurimo, kako vzdržujemo dimne vode. Pogovarjamo se tudi z g. Malovrhom, ki na republiški ravni vodi energetsko svetovalno službo in ki je o problematiki pripravil že nekaj člankov. Izdali jih bomo v obliki zloženke s slikovno oprem-no kot prilogo Kamniškemu občanu, pred naslednjo kurilno sezono. Hkrati pa bi izpeljali tudi akcijo na CATV. Tudi na občini naj bi enkrat ali dvakrat na teden v določenih urah občani lahko dobili ustrezne nasvete.
J. Stražar: Ko sem se pripravljal na ta razgovor, sem ugotovil, da so nekatera vprašanja tudi malo provokativna, in mislim, da je prav tako. Vendar menim, da je na nekatera konkretna vprašanja težko konkretno odgovoriti, ker je čas še prezgoden. Vsi pa smo videli pozitivno stran tega pogovora, namreč naj začnemo z informiranjem ljudi o tem vprašanju. Gre za to, da bi akcijo tudi v obliki stalnega obveščanja vodili naprej. Vrnili se bomo na tisto, kar je načel g. Branko Novak, ni namreč problem v prostorskoizvedbenih aktih. Mi ne jemljemo tega z levo roko, kot ste me nekateri razumeli. Temeljna prostorska dokumentacija, to je srednjeročni plan občine vsebuje koncept preskrbe z energijo. To upoštevamo tudi v vseh izvedbenih aktih; v ureditvenem načrtu K 1 Center npr. piše, da se Kamnik oskrbuje s plinom. Predvsem pa mislim, da bo treba upoštevati to, kar je dejal. g. Ocepek, ozavestiti ljudi, da ne bo prišlo do ozkih lokalnih interesov, čez mojo parcelo pa ne. To pa lahko podraži naložbo, ker bi se bilo treba izogibati določenih parcel. Na ceno bo zelo vplivalo število priključkov. Občina bo morala določiti, kot je to storila pri kanalizaciji: če se v nekem naselju gradi kanalizacija, je za vse prebivalce tistega naselja priključek nanjo obvezen.
M. Malovrh: Po mojem so razni odloki o omejevanju vsebnosti žvepla v kurivih (npr. mariborski 2%) odloki zaradi odlokov. To ne prinaša praktičnih učinkov. Tak premog iz Amerike pripeljati je zelo drago. S tem odlokom bi bilo treba počakati. Morda bi ga kazalo sprejeti tik preden bi šli v plinifikacijo, ko bi lahko že ponudili plin.
Na republiški ravni imamo projekt o energetskem svetovanju v Sloveniji. Izobrazili smo 25 svetovalcev. Morda bi tudi v Kamniku to organizirali. Kamnik ima tak položaj, da se vsa svinjarija iz ljubljanske kotline ustavi tu in pride do smoga. Ko se v sončnem dnevu sprehodim po Kamniku, točno vidim na dimnikih, kdo slabo kuri.
vržena državnemu nadzoru; hkrati pa ima plin za približno enak odstotek boljši energetski učinek.
M. Logarjeva: Glede odloka o vsebnosti žvepla v gorivih moram reči, da bi ga lažje izvajali s stimulacijo za prodajo kvalitetnejšega goriva. Neosvinčen bencin, npr., ki je nekoliko cenejši, kar »tankajo«, ne glede na to ali imajo ljudje za to prirejen motor ali ne. Lahko bi povečali ceno slabšemu gorivu, ki bolj onesnažuje okolje. Imeli smo že pogovore s trgovskim podjetjem Kočna, kje so se bili pripravljeni odločiti za nekaj podobnega. Ko pa so slišali govoriti o odloku, pa niso za to, ker pravijo: Mi smo trgovci. Za stimulacijo pa bi bili.
Občan: Slišati je, daje cena plinskega priključka v Ljubljani okrog 1.000 DEM, prav toliko stane notranja instalacija, medtem ko plinska peč stane okrog 2.500 DEM, torej skupaj 4.500 DEM ali okrog 280.000 tolarjev. To pa je za povprečnega državljana kar precejšen zalogaj. S kolikšno udeležbo je moč računati s strani občinskega proračuna oz. drugih virov, npr. iz ekoloških sredstev?
F. Štebe: Krajane bo predvsem zanimala cena. Popolnoma jasno je, da cena v blokih, kjer imamo za 300 stanovanj eno kurišče, ne bo taka kot drugod. Vem, da nc moremo danes reči: 1.000 DEM bo priključek. Lahko pa bi že začeli razpravo, kako ljudem s kreditom pomagati, da bodo do tega prišli. Predvsem bo posojilo potreboval lastnik zasebne hiše ali pa, če sta dva upokojenca v stanovanju. Torej obvezen priključek da, vendar za primerno ceno. To je glavno vprašanje, vsaj dokler se gospodarske razmere ne bodo popravile. To pa še ne bo jutri. Glede stimulacije, ki naj bi jo dobilo trgovsko podjetje, bi dejal, da jo bo na koncu plačal potrošnik.
A. Jeglič: Menim, da bi morali sklicati čimprej tak pogovor, kot je današnji, vendar v širšem obsegu. Da ne bo vse skupaj zaspalo. Vsa akcija mora teči organizirano.
Občan: Ali so morda že kakšna razmišljanja o tem, kdo bi bil investitor te velike naložbe, da se ne bi tudi tu srečali s takimi zapleti, kot npr. pri telefoniji? Ali bo to posebno javno podjetje ali kaka druga oblika gospodarske družbe?
M. Novak: Za to, kako »zapreti« finančno konstrukcijo, obstaja več možnosti, npr., da bi razpisali in podelili nekomu koncesijo za več let in bi na ta način del naložbe lahko pokrili tudi s ceno plina v več letih. Vem, da se Italijani že dobesedno pehajo za tem, da bi prehiteli Petrol in dobili koncesijo in naložbo financirali. Druga možnost je,
da bi bil investitor neko javno podjetje, ki bi preko cene z razširjeno reprodukcijo ta denar vrnila. Če bi dali določena sredstva iz proračuna, jih bi morali tudi prej ali slej plačati vsi. Zato je bolj pošteno, da ne obremenjujemo proračuna.
Občan: Ali so poleg tega, kar smo že slišali, možne še kakšne ekonomske in druge spodbude za to, da bi prebivalci Kamnika in okolice svoje kotle za centralno kurjavo že v prvi fazi v čim večjem številu priključili na zemeljski plin?
M. Novak: Smatram, da bi morala biti na ravni države taka energetska politika, ki bi pospeševala vire, prijazne okolju.
Cenovno razmerje med posameznimi viri mora biti stalno, dolgoročno. Ko gre za varstvo okolja, bi morale stalne kalkulacije, kaj se trenutno bolj splača, kaj pa ne, od-pasti. Splačati se nam mora tisto, kar je zdravo. Na vire energije, ki imajo večjo vsebnost škodljivih snovi, bi moral biti uveden davek. Če bi bil tako plin cenejši od drugih virov, bi gotovo še bolj pritegnil ljudi.
M. Malovrh: Kot dolgoletni projektant sem prišel do zaključka, da je bistveno zagotoviti vir energije in nato ceno. Bojim se skakanja na glavo v prazen bazen; da bi npr. kar vse hiše priključili na plin, jutri bi pa Rus stopil na ventil, pa bi bili tam. Zavedati se moramo, da je precej teh držav na politično nestabilnih območjih, tako Alžir kot Rusija. Čeprav me to dejstvo sploh ne obremenjuje, ker je plina sorazmerno dosti. Gre pa tudi za to, da projektanti, ki smo ponavadi bolj Črnogledi, predvidevamo tudi to možnost. Brez elektrike ne smemo ostati. Na vsa ta vprašanja naj bi dal odgovor projekt.
Glede cene pa še to. Vprašanje je, ali gre iz moje denarnice direktno preko cene ali pa gre posredno preko občinskih davkov. To je zame čisto vseeno. Bistveno je, da so ta sredstva pravilno porabljena. Potreben je nadzor nad porabo tega denarja. Če občina predpiše obvezno izgradnjo plina in jo zavaruje z ustreznim odlokom o varstvu zraka, s tem prepove kurjenje slabih goriv, potem mora ljudem tudi zagotoviti pomoč, da bodo to lahko speljali.
Glede rokov bi rekel, da se do konca maja ne bo nič takega dogajalo, kar bi bilo za občane zanimivo. Šlo bo za strokovne razprave. Čez poletje bomo imeli čas, da bomo do septembra lahko pripravili usklajen program za predstavitev projekta javnosti preko javnih občil. Čeprav vem, da se v Kamniku veliko govori o tem vprašanju. Nekdo recimo pravi: Kaj naj zdaj storim, ko imam star kotel, ali naj kupim novega ali naj čakam. Tisti, ki ima res tak položaj, naj po mojem stori, kot je storil Sitar v Pnevmatik centru, da za prehodno obdobje priključi na nov plinski ali kombiniran kotel plin iz jeklenke.
Občan: Kaj bi še svetovali prebivalcem, ki jih bo plin najprej dosegel, recimo na Duplici, Bakovniku, pa so pred vprašanjem: zamenjava dotrajanih kotlov?
P. Ocepek: Težko je dati nasvet, ki bi veljal za vse. Vendar je ena od variant tudi dvonamenski kotel, ker se pri tem kasneje samo doda oz. zamenja gorilec. Tak kotel je možno dobiti na trgu.
M. Malovrh: Če bo kdo prišel v zagato zaradi zastarelega kotla, se lahko obrne tudi na Gradbeni center v Ljubljani, Dimičeva 9, kjer so nasveti vsak torek in četrtek od 14.-17. ure.
S. Uhan: Najnovejša informacija o merjenju stanja zraka jc, da obe novi postaji na severu in na južnem delu Kamnika kažeta enake podatke, torej gre za enako onesnažen zrak na celotnem območju Kamnika.
M. Logarjeva: Moram dodati še pojasnilo, zakaj je bila najvišja dovoljena koncentracija S02 v decembru presežena le dvakrat. Vzrok je mila zima in veliko več vetra kot prejšnje zime. S Hidrometeorološkim zavodom smo se dogovorili, da bomo dobivali mesečna poročila o stanju zraka v Kamniku, ki jih bomo objavljali v Kamniškem občanu.
M. Malovrh: Rad bi povedal še to, da, ko bo odbor za plinifikacijo dobil v roke celotno gradivo, ko bodo zadeve pripravljene za javnost, bomo o tem obvestili Kamniški občan kot tudi druga javna občila.
Pogovor vodil in zabeležil: FRANC SVETELJ
O pravicah iz naslova brezposelnosti (lil.)
Brezposelnost ni nekaj trajnega
To, kar vemo, je kapljica, to, česar ne vemo, je morje!
In ne brezizhodnega! Tako trdijo strokovni delavci republiškega Zavoda za zaposlovanje in dodajajo, da je brezposelnost le neprijeten trenutek v življenju, ki ga je potrebno čim kvalitetneje izrabiti Kako?
Z izpopolnjevanjem in pridobivanjem novih znanj, sodelovanjem v programih javnih del ali pa s prvimi koraki na poti v podjetništvo.
Čas brezposelnosti — čas iskanja nove zaposlitve!
Že res, da so denarne pravice v času brezposelnosti življenjsko pomembne, so kratkotrajne in minljive, in nas ne rešujejo pred usodo v prihodnosti še posebno, če je pred nami dolga pot do jeseni življenja. Svojo brezposelnost torej moramo izrabiti za nenehno aktivno iskanje nove zaposlitve.
Poti iskanja je veliko in so zapisane v številnih drobnih knjižicah, ki jih ima tudi kamniški Zavod za zaposlovanje. Ponujajo vrsto možnosti za dodatno izobraževanje ali prekvalifikacijo, tako za iskalce zaposlitve, ki imajo dokončano osnovno šolo, kot tudi za vse tiste s III., IV., V., VI. in VII. stopnjo izobrazbe. Treba se je le odločiti: Ali v resnici narediti ali samo govoriti, da bomo naredili. Na Zavodu svetujejo, da je prva odločitev boljša, kajti z njo je konkurenca manjša.
Katalog usposabljanja in izobraževanja
Paleta usposabljanja in izobraževanja je živopisna in zanimiva. Tako se iskalcem zaposlitve z dokončano osnovno šolo ponuja usposabljanje za enostavna dela v gradbeništvu, kovinarski proizvodnji, lesni industriji, skladiščih, gostinstvu, živilski predelavi, vrtnarsko-cvetličarskih delih, popravilu oblačil; lahko se odločite za usposabljanje za telefoniste, točaje, gospodinje, čuvaje in vratarje, voznike viličarjev. Ponudba vsebuje tudi prekvalifikacijo že kvalificiranih delavcev v poklic prodajalca, tiskarja, strojepiske; strojnika centralnega ogrevanja, za delo s težko gradbeno mehanizacijo, za delo na CNC obdelovalnih strojih, za vodenje poslovnih knjig za obrtnike. V ponudbi so tudi začetni in nadaljevalni tečaji knjigovodstva z računalniško podporo ter začetni in nadaljevalni knjigovodski tečaji brez računalniške podpore. Zanimiva so tudi usposabljanja za pridobitev temeljnih znanj o površinski obdelavi lesa s praktikumom, usposabljanje za obnovo in ohranjanje starega pohištva, za delo plastika — orodjarja, usposabljanje za površinsko obdelavo kovin in celo usposabljanje za hišnega mojstra je možna. Ponudba zajema tudi prekvalifikacijo delavcev s V. stopnjo izobrazbe. Tako so na voljo tečaji za komercialiste, vodenje poslovnih knjig v zasebnem podjetju, za trgovanje z vrednostnimi papirji, trženje in finance v zasebnem podjetju, poslovne sekretarje. Možno je tudi usposabljanje za finančno-računovodska dela z osebnim računalnikom, usposabljanje vzgojiteljic za andragoško delo s starši, usposabljanje za demonstracije izdelkov. Ne manjka celo usposabljanje za samostojno delo v fitnes studiu ali kozmetičnem salonu. V ponudbi je tudi več vrst računalniških tečajev in tečajev tujega jezika. Programi za iskalce zaposlitve s VI. in VII. stopnjo ponujajo: usposabljanje za pridobitev pedagoško - andragoške izobrazbe, za poslovne sekretarje, za izdelavo načrtov z osebnim računalnikom in za CAE tehnologijo na področju elektrotehnike ter za področje arhitekture in geodezije.
Zanimivi so tudi programi za samozaposlitev: domača obrt (tkanje, klekljanje, pletenje) in uporabna umetnost (slikanje na svilo, oblikovanje keramike, izdelava patemvorka).
A to še ni vse! Obrtnik, podjetnik
Je vaša dolgoletna želja, da bi že končno uresničili neko lastno zamisel? Imate poklic, ki vam omogoča samostojno delo?
Imate tudi bogate delovne izkušnje? Ste dolga leta študirali in obvladate svoje področje?
Imate hobi, ki vam zapolni prosti čas?
Ste v prejšnji organizaciji kar naprej ugotavljali pomanjkljivosti, pa vas nihče ni bil pripravljen poslušati? Imate radi ljudi?
Imate veliko znancev in prijateljev?
Če ste si odgovorili vsaj na katero od vprašanj z DA, potem vam na Zavodu svetujejo, da začnete razmišljati, da bi ustanovili lastno obratovalnico ali podjetje!
A ne le svetujejo, obljubljajo vam, da vam bodo stali ob strani in vam nudili pomoč. Za začetek je to brezplačni seminar PODJETNIŠTVO ZA ZAČETNIKE. Našli boste odgovore na vrsto vprašanj: kako ustanoviti podjetje ali odpreti obratovalnico, kako preveriti svojo poslovno zamisel, kako preveriti svoje podjetniške sposobnosti, izvedeli boste marsikaj o tržni analizi in marketingu, računovodstvu in financah v malem podjetju.
V vseh številnih programih vam bo svetovalec na Zavodu za zaposlovanje pomagal poiskati pravo rešitev, po resni odločitvi pa tudi sofinacirati vašo pot k zaposlitvi.
Sprejmite izziv aktivne politike zaposlovanja!
IVANA SKAMEN
PREDTRG, d.o.o., Šoštanj,
Florjan 20, tel. (063) 882-885, 882-742
PREMOG NEPOSREDNO IZ RUDNIKA VELENJE
Akcijska prodaja premoga VELENJSKI LIGNIT (kosi, kocke) po ugodni ceni, vključno s prevozom:
- kosi 6.400 SIT/tona
- kocke 5.800 SIT/tona
pri količini nad 5 ton dodaten popust; najmanjša količina 3 tone.
Možnost plačila s čekoma z odlogom.
KAMNIŠKI OBČAN
pisma, mnenja, stališča, anketa
11. MARCA 1993.
Anketa
V KS Kamniška Bistrica po novem
V KS Kamniška Bistrica so se v zadnjih letih ubadali s številnimi problemi in težavami. Vse to se je poznalo pri uresničevanju nalog, v medsebojnih odnosih, pa tudi v počutju krajanov.
Nedavno tega je bilo izvoljeno novo vodstvo sveta KS Kamniška Bistrica, zato smo želeli slišati mnenja krajanov o problemih in nerešenih vprašanjih, o dosedanjem delu. Slišati smo hoteli tudi vprašanja, ki žulijo krajane in seveda njihovo misel, kako naprej. Na zastavljena vprašanja so nam odgovarjali:
1. Stane Drčar, Zg. Stranje
V krajevni skupnosti je kar precej odprtih vprašanj. Zelo pomembna se mi zdi nujnost izgradnje pločnika od Tinača do šole oziroma mostu. Otroci, ki hodijo v šolo, so v stalni nevarnosti zaradi slabe ceste in zelo gostega prometa. Opazoval sem ga dve
uri in naštel več kot 30 tovornjakov, pa še veliko število osebnih avtomobilov in drugih vozil. Ocenjujem tudi, da je povezanost stranskih poti z glavno cesto zelo slaba. V KS nismo bili seznanjeni s porabo sredstev, zato pričakujem, da bo novo vodstvo delalo drugače. Za reševanje konkretnih zadev smo krajani pripravljeni prispevati dodatna sredstva in udarniško delati. 2. Milka Kuhar, Zakal
Do sedaj je bilo sodelovanje v KS zelo dobro. Sam predsednik sveta se je močno trudil zlasti pri odstranjevanju posledic povod-nji. V nekaj zadnjih letih je bila cesta obnovljena, v lanskem letu pa smo dobili tudi telefon. KS je znala prisuhniti potrebam in zahtevam krajanov. Za novo vod-
stvo, ki je bilo pred časom izvoljeno, bi želeli, da bi imelo enak odnos, zlasti do naselij zunaj središča KS. To pričakujemo upravičeno, in mislimo, da ne bi smeli spreminjati dosedanjega načina reševanja problemov. Novemu vodstvu priporočam, da v celoti prisluhne krajanom in se odločno loteva rešitev problemov. 3. Ivan Erjavšek, Županje Njive Problemov je v naši KS zelo veliko. Marsikaj smo že rešili. Ljudje radi sodelujejo pri skupnih akcijah. Dosedanje vodstvo je imelo posluh za probleme krajanov. Ceste smo kar dobro uredili, pa tudi marsikaj drugega smo rešili.
Sedaj je izvoljeno novo vodstvo. Kdo je predsednik ne vem. Želel bi, da bi tudi novi ljudje na čelu KS imeli vsaj toliko posluha za naše probleme, kot ga je bilo do sedaj. Pri novem vodstvu pričakujem vsaj tako učinkovitost dela, kot smo ga bili navajeni.
4. Angelca Kregar, Stahovica
Problemov pri nas nikoli ne zmanjka. Posebno pereč je prah, ki prihaja iz kamnoloma kalcita. Prahu je veliko, zlasti kadar mi-
nirajo. Menim, da to škodljivo vpliva tudi na vodno zajetje Iver-je. Prahu je nekoliko manj, ko sd montirali posebne naprave. Cesto na našem koncu so sedaj obnovili. Do sedaj je KS premalo upoševala naše potrebe, zato pričakujemo od novega vodstva več sodelovanja in pripravljenosti.
Kakšni bodo rezultati dela sedanjega vodstva KS, pa bomo kmalu videli.
S. Anton Vider, Županje Njive.
Na našem koncu v spodnjem delu naselja nimamo javne razsvetljave, čeprav bi bila nujna. Tudi pot v delu naselja ni varna, pa je zato potrebno napraviti ograjo oziroma oporni zid. Na dosedanje delo Sveta KS nimam posebnih pripomb. Naj povem, da smo dolga leta plačevali samoprispevek, od tega pa na naše področje ni prišlo ničesar; asfalt
smo morali plačati sami. To ni bilo pravilno.
Novo vodstvo KS, ki ga vodi Karel Repanšek, bo moralo pokazati veliko posluha. Želim, da bi vodstvo KS delalo uspešno in seveda pošteno.
gih vprašanjih smo razpravljali na zborih krajanov in svet KS je zahtevam in predlogam skušal ugoditi. Posebnih težav s cesto, kanalizacijo ali drugim nimamo. Predsednik novega sveta KS je Karel Repanšek. Prepričan sem, da bo novi svet KS svoje delo zastavil na novih temeljih in da bo tudi znal zadeve reševati. Predlagam, da vodstvo dobro prisluhne potrebam celotne KS in stori vse, da bi naloge pravočasno in uspešno rešili. 7. Mirko Potočnik, Stahovica
Sredstva, ki so se v KS zbirala namensko, so se uporabljala za različne namene. V zadnjih letih na našem predelu ni bilo nareje-
6. Miha Golob, Zg. Stranje
Moram reči, da smo bili z delom sveta KS zadovoljni. O trmo-
nega skoraj ničesar. Pri nas je problem pobiranja smeti oziroma je to urejeno na različne načine. Nekateri odvoz plačujejo, drugi ne. Z delom dosedanjega sveta KS nismo bili zadovoljni.
Novega vodstva sveta KS ne poznam, zagotovo pa vem, da bo moral močno zavihati rokave in pokazati, kaj zna. Le po opravljenem delu ga bomo ocenjevali. In kako naprej?
Anketiranci so povedali svoja mnenja, posredovali nekaj svojih predlogov, ocenjevali so delo dosedanjega Sveta KS in pokazali kje je osnovno področje aktivnosti novega Sveta KS v Kamniški Bistrici. Slika življenja in dela v tej KS ne bi bila popolna brez zaključnih ocen in brez programa bodoče usmeritve. S predsednikom Sveta KS Karlom Repan-škom se bomo prihodnjič pogovarjali. Vsem nam zlasti pa krajanom KS Kamniška Bistrica bo razgrnil poglede Sveta KS do postavljenih in drugih vprašanj, ki so osnovnega pomena za harmonijo in sožitje krajanov.
STANE SIMŠIČ
Osti
s Komendskega
Na Komendskem, kjer na razne načine oživljajo spomin« na slavnega rojaka Petra Pavla Glavarja ter se trudijo za dvig pro-svete, bi človek pričakoval večjo kulturno raven prebivalstva. Dogaja pa se, podobno kot drugod, da ljudje najprej skrbijo za svoj »Žclodčck« in »imidž«, šele potem segajo tudi po duhovni hrani.
Nekega dne, ko je prišla v ko-mendsko »novo naselje« gospa z raznovrstnimi kakovstnimi knjigami, se je dogodilo tudi tole. Pozvonilo je pri novi hiši, lesketajoči se v marmorju, pred njo pa avtomobil najboljše vrste. Gospe, ki ji je odprla, jc povedala, kakšne opravke ima. Ko je zvedela, za kaj gre, je gospa zavzdihnila in jo odpravila, da ne morejo kupiti nobene od knjig, ker imajo pri hiši »komaj za kruh«. Verjeti ji jc, da je tako, kajti njihovo vozilo in marmor sta veliko stala, vzdrževanje »imidža« pa tudi. Precej jih je žal »obsedenih« od njega, sicer pa ne pozabimo, da se blizu, v Lahovčah, začenja »prava Gorenjska«, Slovenci pa smo učljiv narod in hitri v posnemanju. Žal tudi slabega.
No ja, nočnega lokala res še nimamo na Komendskem, sicer pa »ne kliči zlomka«, da ga res ne bo, kajti nekaj govoric je žc bilo, pa tudi gostilne pridno »nabirajo nočne nadure«. Tolažba v kozarcu sicer nekaj stane, je pa »pri roki« in učinkovita, marsikateri gostilničar, še prej gostilničarka, pa po sili razmer igra tudi vlogo psihologa, psihiatra, pravnika.
zakonskega svetovalca...
Na Križu, kjer je zadnje čase slišati le o pratikarju Antonu Brezniku, prireditvah v njemu posvečenem letu ter nekdaj slavnem kriškem gradu, ki so ga partizani požgali med drugo svetovno vojno (kaj bi šele bilo, če bi še živeli graščaki in grad stal, sicer pa bi se nekaterim imenitnejšim Komendčanom kar lepo prilegal plemiški naslov), si je zlikovec ali hudomušnež privoščil »negrajsko šalo«, ki nima nič skupnega s plemenito tradicijo Apfaltrernov.
Pod gradom je bil nekdaj lepo urejen ribnik, ob katerem sc je baronica Irena še pred drugo svetovno vojno sprehajala po poteh, posutih z belim peskom, in posedala na klopcah v romantičnem okolju ter prijetni druščini, pozimi pa so na njem sekali led in ga spravjali v grajsko ledenico. Danes je »bajer« pozimi prijetno drsališče, poleti ne preveč varno kopališče, pa tudi kakšna riba se ujame na trnek.
Neznani »brihtnež« pa si je izbral vlogo »sejalca« ter šel in po-sul ves led s peskom. Drsalci, zlasti številni otroci, ki so se s takim veseljem poganjali po ledu, so imeli pokvarjeno zimsko veselje in rekreacijo, nedrsalci zabavo, ko so opazovali sunkovite trzljaje drsalcev, »hudomušnež« pa se je mogoče nekje samozadovoljno muzal ob svoji kratkotrajni dovtipnosti. Veselje mu je namreč pokvarila prehitra odjuga. Tako jc pač s podobnimi »podvigi«. ORATAR
Odraščanje s knjigo
V Matični knjižnici Kamnik je Beti Trunkelj končala diplomsko nalogo na Filozofski fakulteti z naslovom Odraščanje s knjigo - Raziskava o bralnih interesih osnovnošolcev (od 4.-8. razreda) - obiskovalci pionirskega oddelka v Matični knjižnici Kamnik. Menim, da je naloga zanimiva tudi za širšo javnost, zato naj vam Betino diplomsko nalogo na kratko predstavim.
Naloga v svoji zasnovi prehaja od splošnega vedenja o obravnavanem problemu (razmerje knji-ga-bralec) h konkretnemu primeru (opazovanje, anketiranje bralcev) in od tod zopet h kompleksnejšemu pogledu glede na dobljene rezultate.
Knjiga je, kot kaže naše vsakdanje življenje, še naprej ostala dovolj atraktivna, potrebna in koristna, čeprav se je v zadnjem desetletju marsikaj spremenilo in novi mediji nenehno povečujejo svoj obseg in vpliv.
Eno je govoto - da branje in knjiga ne moreta biti niti posamezniku le zunanji okras niti dekorativni pripomoček v družbi, marveč mora ta človekova aktivnost puščati bolj ali manj vidne posledice v bralcu in v družbi kot celoti.
Glede na posebnosti knjige je tudi vzgoja na tem področju dosti zahtevnejša in odgovornost toliko večja - zahteva veliko znanja in pripadnosti, če hočemo, da mlade generacije knjige ne bodo zavračale, marveč potrebo po knjigi globoko zakoreninile v svoje  življenje. Posamezni
vplivni dejavniki (knjižnica, šola, okolje...) morajo delovati povezano in se dopolnjevati.
Sociolog R. Escarpit pravi, da je knjiga »duhovni kruh in velika človekova zmaga nad neznanjem, ki ga neznanje poraja... Njena glavna naloga je vzpostavljanje neomejene, trajne in vedno nove komunikacije med ljudmi. Ko knjiga ne izpolnjuje več te naloge, je, ne glede na zunanjo lepoto in vzvišeno vsebino, samo mrtva kopica papirja in zaklad brez odmeva.« Vseskozi moramo imeti v zavesti dejstvo, da knjiga mora postati neločljiv del življenja vsakega človeka - »življenjska spremljevalka«. To misel naj argumentiram takole: pomembno je, da bralec bere dejavno in da besede ne drsijo zgolj mimo njega - fo pomeni, da postavlja vprašanja, razlaga, povezuje in razčlenjuje. O prebranem se ne sprašuje - »kaj pravi«, marveč tudi - »kaj in kako pomeni«. Gre torej za vprašanje smotrnega branja in v zvezi s tem usmerjanje bralca od preprostega hlastanja za vedno novimi zgodbami do poglobitve k idejnim in estetskim kvalitetam knjige.   SAŠA KOS
KROVODAJALSKA AKCIJA
Občinska organizacija RDEČEGA KRIZA KAMNIK vabi v ponedeljek, 15. marca, na krvodajalsko akcijo. Odhodi avtobusov ob 6., 8. in 10. uri.
VABLJENI!
Javni razpis
Kdo bo najemnik stražnega stolpa?
Stražni stolp na Malem gradu gre v najem
Stražni stolp je kulturnozgodovinski spomenik posebnega pomena z izjemno lego na zavarovanem kompleksu Malega gradu v Kamniku.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik išče najboljšega najemnika omenjenega objekta.
Posredujemo naslednje pogoje:
1. Predmet ponudbe so dvoetažni prostori v stružnem stolpu:
a) Spodnji del je zidan s kamnitim zidom (deloma so zgodovinski ostanki prejšnjih objektov). Spodnja etaža je namenjena razstavno galerijski oz. muzealski dejavnosti, multiviziji (dokumentacija Malega gradu in zgodovinskega jedra Kamnik) - ca 60 m2, sanitarijam za obiskovalce in garderobi zaposlenih - 15 m2, manjšemu skladišču - 12 m2, drugo površino pa zavzema stopnišče v drugo etažo.
b) Druga etaža pa je pretežno lesena, namenjena gostinski dejavnosti visoke kategorije, kombinirani s kulturnimi aktivnostmi (razstave, glasbeni večeri, pesniški večeri itd.).
2. V objektu je potrebno izvesti vse izolacije, finalne obdelave, instalacijska dela, komunalno infrastrukturo in neposredno ureditev okolice.
Za gradbena, obrtniška in instalacijska dela je potrebno po naročilu prihodnjega najemnika izdelati projekte PGD in PZI, na osnovi izdelanih arhitekturnih študij in načrtov, ki bodo usklajeni z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju.
Načrti morajo biti pregledani in potrjeni s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju po predhodnih konsultacijah in grafičnih idejnih študijah.
Isti zavod mora izdati tudi soglasje k izvedbenim projektom opreme in ob tehničnem prevzemu objekta opraviti ogled o usklajenosti izvedenih del s projektno dokumentacijo.
Za vložena sredstva v gradbena in obrtniška dela ter instalacije se prizna (20) dvajsetletna amortizacijska doba, za opremo pa (10) desetletna amortizacijska doba.
Osnova za določitev vloženih sredstev je obračunska knjiga.
Najem se sklene za dobo (20) dvajset let.
Od ponudnikov pričakujemo:
- natančnejši opis celovitosti ponudbe
- višino sredstev, ki jih namerava vložiti v ureditev omenjenih prostorov
- terminski plan izvedbe investicije
- jamstvo za uresničitev razpisnih pogojev.
Ponudbe pošljite do 12. 4. 1993 na naslov: Skupščina občine Kamnik, IZVRŠNI SVET, Titov trg 1, KAMNIK, pod oznako »STRAŽNI STOLP«.
Izvršni svet bo najugodnejšega ponudnika izbral v roku (20) dvajsetih dni in ponudnike obvestil o izbiri.
Obvestilo bralcem
Izvršni odbor Društva invalidov Kamnik vabi člane na letno skupščino, ki bo združena s proslavo mednarodnega dneva invalidov. Dobimo se v soboto, 20. marca, ob 15. uri v mali dvorani kina Dom v Kamniku. Po proslavi in letni skupščini bo zabava z bogatim srečelovom.
Člane naprošamo, naj čimprej poravnajo članarino za leto 1993. Oglasite se v naši pisarni (stari zdravstveni dom) na Zavodu za zaposlovanje ob ponedeljkih od 9. do 11. ure, ob sredah od 15. do 17. ure.
Ob tej priliki obveščamo člane, da bo izlet v Avstrijo v četrtek, 1. aprila. Prijavite se lahko v pisarni društva. VABUEN1?
11. MARCA 1993 '
o planinstvu in naših gorah
KAMNIŠKI OBČAN
Sprehod po Poljanski planoti (II.)
IZRABA PLANIN S PREPAŠO ŽIVINE
Podatki povedo, da se je število velike in male živine, ki je bila na prepaši na Poljanski planoti v tem stoletju, ob izjemnih dogodkih (prva in druga svetovna vojna; svetovna gospodarska kriza v začetku tridesetih let tega stoletja; kriza, ki je sledila nacionalizaciji pašnih pravic...) precej spreminjalo. Da si bomo ustvarili o tem kolikor toliko jasno sliko, navajam v nadaljevanju podatke za leto 1940 in 1992, najprej skupno za Poljansko planoto z obrobjem in nato za posamezne Planine.
Leta 1940 je bilo na vsej Poljanski planoti z obrobjem 944 glav velike živine (514 goveje jalovine, 410 molznih krav in 20 konj), okoli 300 ovac in več kot 90 prašičev; leta 1992 je bilo na istem področju 697 glav velike živine (417 goveje jalovine, 377 molznih krav in 3 konji), 24 ovac 'n 10 prašičev ter nekaj kur. V primerjavi z letom 1940 je bilo v lanski pašni sezoni na Poljanski planoti 605 ali 45,3% manj živine, to pa je podatek, ob katerem se upravičeno lahko globoko zamislimo.
V okviru teh števil je delež posameznih planin naslednji:
Velika planina
Planina leži v višini 1400-1600 m in obsega 557 ha. Na Veliki planini je bilo leta 1940 59 pastirskih koč, danes pa jih je 61. Po vrsti živine je bila Velika planina tja do leta 1925 brczmlečna planina, torej planina s prevladujočo mlado jalovo živino. Pasli so le toliko krav, kolikor so potrebovali pastirji mleka za prehrano. Od tega časa dalje je bilo na planini vse več molzne živine, dokler se okoli leta 1934 obe vrsti nista izenačili. Leta 1925 je bilo na prepaši vse živine 781 (od tega 484 velike živine in 297 ovac) in leta 1940 564 (od tega 414 velike živine in 150 ovac). Sicer pa je bilo do druge svetovne vojne povprečno vsako leto na planini do 170 krav, 210 jalovine, kakih 20 konj, 130 ovac in 20 prašičev. Lansko leto je bilo na prepaši 281 živine, torej dobro polovico manj kot 1940. (od tega 110 krav, 166 jalovine, 1 konj in 4 ovce), poleg njih je bilo na planini še 5 prašičev m manjše število kokoši; pastirji pravijo, da je bilo še pred nekaj leti na planini tudi do 60 glav več živine. Lansko leto je na Planini skrbelo za živino 19 pastirjev.
Mala planina
Planina leži v višini 1430 -1550 m in obsega 201 ha. Na Mali planini je bilo leta 1940 26 pastir-kih koč, prav toliko jih je tudi danes. Isti dan kot na ostalih planinah Poljanske planote so Nemci proti koncu druge svetovne vojne požgali pastirske koče tudi na Mali planini; nepoškodovani sta ostali dve, ker sta bili pod snegom. Že pred 1940. letom so gonili na Malo planino izključno samo govejo živino, od katere je bilo skoraj pol molznic. Po podatkih za leto 1928 je bilo na Mali planini 202 glav goveje živine, kar predstavlja maksimum možne pašne izrabe, leta 1940 170 (poleg njih v vsaki koči vsaj po en prašič) in leta 1992 110, od tega 48 molznic in 62 jalovine. Za živino je v lanski sezoni skrbelo na planini 11 pastirjev.
Glede na do sedaj objavljene članke je tukajšnja vsebina nekoliko drugačna, temelji na konkretnih (statističnih) podatkih in manj na predpostavkah. V ospredju bo torej živina in krajši opis prostora, ki nudi le-tej možnosti za prepašo. S tem smo se posredno dotaknili še ene in v Občanu manj obdelane tvarine, namreč naravnih danosti, kar pa naj bi bila naloga enega od prihodnjih prispevkov.
Kisovec
Planina leži v višini 1200-1280 m in obsega 76 ha. Kisovec je bil včasih senožet, živimo pa so pasli le na obrobju; danes je to pred-planina Mali planini in je v okviru njene agrarne skupnosti. Zaradi nižje in prisojne lege priženo živino na Kisovec 14 dni prej kot na Malo planino; prejme pa do 100 glav. Na Kisovec kmetje ne gonijo vse živine, namenjene na Malo planino - saj za vso tudi ni prostora - in tudi ne odženo vse naprej; sicer pa se je lansko leto paslo na Kisovcu v pašni dobi 35 glav jalovine. Za živino skrbi en pastir, ki ima stan ob skupnem velikem hlevu za živino, medtem ko tri oziroma štiri koče uporabljajo vikendaši.
Gojška planina
Ker se pod imenom Gojška planina vodi statistika za Zgornjo Gojško planino ali Stolniški stan, Spodnjo Gojško planino in Mar-janine njive, bomo obravnavali zato v tem poglavju skupno vse tri planine. Po površini sta Gojška planina (219 ha) in Mala planina skoraj enaki. Gojška planina se najviše vzpne v Bukovcu, 1552 m, kjer poteka tudi tromeja z Veliko in Malo planino. Sicer
pa se strmo pobočje Gojške planine izravna prvič na višini 1400-1440 m, odkoder se ozemlje ponovno prevesi preko strmih rebri in se drugič izravna na višini okrog 1200 m, kjer je planina Marjanine njive. Na Zgornji in Spodnji Gojški planini je bilo leta 1940 20 oziroma 22 koč ali skupno 42; danes jih je 11 oziroma 25 koč ali skupno 36 in poleg tega na Marjaninih njivah 7.
Kot na Veliki in Mali planini je tudi na Gojški planini močan delež molznih krav. Podobno je bilo pred drugo svetovno vojno, ko je bilo na planini v okviru velike živine povprečno vsako leto 120 molznih krav poleg 150 glav ja-lovcev. in kot posebnost do 100 ovac in približno toliko prašičev, kot je bilo pastirskih koč. S tem številom je bila Gojška planina druga največja planina v Kamniških in Savinjskih Alpah in tako velika kot največje' planine na Gorenjskem (Ža Jamniki, Gore-Ijek, Jelje in Kranjska dolina). Lansko leto (1992) je bilo na prepaši skupno na vseh treh planinah 102 molznih kravi in 117 ja-lovcev ali skupno 219 pašne živine, od tega 29 na Zgorni Gojški planini, 130 na Spodnji Gojški planini in 60 na Marjaninih njivah; ovac niso pasli, bilo pa je 5 prašičev (1 na Zgornji in 4 na Spodnji Gojški planini). Za živino je skrbelo 21 pastirjev: 5 na Zgornji Gojški planini, 13 na Spodnji Gojški planini in 5 na Marjaninih njivah.
Konjščica
Planina leži na severnem območju Poljanske planote, njena višina okoli 1500 m pa se v glavnem ujema z višinami Velike in Male planine. Paša jc deloma na krčevini, večidel pa v redkem gozdu. Pred drugo svetovno vojno je število živine redko preseglo 30 glav velike živine. Ovac na planini niso pasli, pasli pa so najprej konje, odtod planini tudi ime Konjščica. Leta 1940 so bili na planini dva hleva, v katerem je bilo prostora za vso živino, in pa lesena koča za dve majerici. Danes so na Konjščici 4 pastirske koče in dva vikenda (zraven enega vikenda je pastirska koča). Še pred okoli desetimi leti je bil na planini stalni pastir, ki je pasel do 25 glav živine, zadnja leta, ko se pastirji menjajo celo med pašo, pa je živine le nekaj nad 10; v lanski sezoni 13, od tega 6 molznih krav in 7 jalovcev.
Dol
Kljub sorazmerno veliki pašni zmogljivosti planino malo izrabljajo. Pred drugo svetovno vojno se je na Dolu paslo le do 40 glav velike živine in običajni prašiči, lansko leto pa 43 glav, od tega 11 molznic, 30 jalovcev in dva konja. Podobno kot na Konjščici so tudi na Dolu najprej pasli konje.
Proti koncu druge svetovne vojne so Nemci tudi tu požgali kočo.
Danes sta na Dolu dve koči in en večji hlev (1308 m), tam je tudi stanovanjskih del za pastirja.
Rzenik
Planina Rzenik pomeni za Dol predplanino za prepašo mlade jalovine, predvsem pa ovčjih čred, ki najdejo v višini od 1600-1800 m v ruševju in golinah dovolj paše. Planina, na kateri je koča v višini 1654 m, prejme do 20 glav jalovine in do 50 ovac. Lansko leto na planini ni bilo jalovine, pasel pa se je trop 20-ih ovac.
Kočo, ki je nekoč prehodno služila pastirju, imajo danes v najemu vikendaši.
In kako naprej?
Težko je reči. So pa pastirji - lastniki optimisti in pravijo, da upadanja števila živine v prihodnje ne pričakujejo več. Pri tem računajo, da jim bo oblast kmalu vrnila odvzeto pašno pravico skupaj z gozdom, ki sodi k planini, kar bi imelo zanje izjemen pomen, da si gospodarsko opomorejo. Z njim bi pridobili sredstva za najbolj žgoče zadeve, med katerimi sta na prvem mestu voda za živino (in tudi za ljudi) in kanalizacija.
DR. MARKO ŽEROVNIK
Opozarjamo na...
Zimske razmere v gorah
Letošnja zima je močno varljiva. Snega v dolini ni, v gorah, ne samo Kamniških, ga je pa komaj za vzorec. Zato so pa temperature čisto zimske. Kljub soncu se spustijo še globoko pod ničlo. Učinek mraza je še toliko večji, čim močnejši je veter.
Iz doline se vidijo gore skoraj take kot poleti po kakšni nevihti, ko vrhove pobeli sneg. In to marsikoga prevara in premami, da gre v višave brez prave opreme in pravih izkušenj. Zato naj tu še enkrat opozorim na nekatere reči.
V gorah je zima, pa čeprav iz doline tega ni videti tako očitno in čeprav je Velika planina čisto kopna. In to zima, ki je bolj zaguljena od tiste z obilico snega. Res je, da praktično ni nevarnosti plazov, dokler ni novega snega, vendar preži nevarnost drugod. Največja je v obiskovalcih samih, ki te zime in gore enostavno ne jemljejo dovolj resno in jih podcenjujejo. Če nekaterim uspe priti kdaj brez težav v copatah na Kamniško sedlo, drugi že mislijo, da to ni nič posebnega in da si lahko privoščijo enake ture kot poleti, saj je snega malo in so tudi deli poti povsem kopni. Toda tam preži zamrznjena zemlja, preži zmrznjen sneg in gladek led in brez cepina in derez ni varne hoje. In še ta je varna samo takrat, če človek uporabo cepina in hojo z derezami resnično obvlada. Vsak zaplet, zatik ob gamašo ali kaj drugega lahko pomeni nesrečo. Smrtno, kot je bila na Jalovcu ali, če ima človek veliko sreče in tudi znanja, samo s poškodbami, kot je bilo na Brani, obe, in še precej drugih, pa sta bili že letos.
Trenutno je res največja nevarnost zamrznjena zemlja, zmrznjen sneg in led, in to ne samo nad 2000 m. Ko se ozračje ogreje, se vrhnja plast zemlje, a tudi snega na prisojnih legah omehča, vendar ne globoko, samo kakšen centimeter. Ko se ozračje ohladi, pa vse to zmrzne. Na zmehčani
ali pa na zmrznjeni zemlji je zdrs lahko zelo hiter. In to se ne dogaja samo nad gozdno mejo, ampak tudi še globoko pod njo. iTam pa preži še dodatna past. Led na poti prekrije suho listje, in ko nič hudega sluteči planinec stopa po poti, prepričan, da se mu ne more nič pripetiti, mu kar naenkrat zmanjka tal pod nogami: led pod listjem. Ta past je nevarnejša pri sestopu. Zato se nam je letos že nekajkrat zgodilo, da smo dali dereze dol šele globoko v dolini, ko že nikjer ni bilo več snega.
Druga stvar je orientacija. Čeprav je snega malo, je večina markacij pokrita, sneg je pa napi-han in spihan, tako da se ne more vedno slediti poti ali pa je pot nakazana celo tam, kjer je v resnici ni. Kjer je poleti čisto enostaven prehod, je sedaj pogosto strmo, poledenelo pobočje. Kjer vodi pot skozi rušje, je sedaj lahko rušje pot prekrilo, drugod se pa razmaknilo, in to ravno toliko, da človek misli, da gre pot tam. Če bi bilo snega več in bi bilo rušje popolnoma prekrito, bi se dalo laže orientirati. Sedaj ga je pa ravno toliko, da lahko pri manj izkušenih in nc tako dobrih poznavalcih naredi pravo zmedo. To sta doživela tudi dva planinca, ki sta pri sestopu s Srbrnega sedla na Korošico in nato čez Presedljaj v Kamniško Bistrico kar nekajkrat zašla in tako porabila za pot, za katero so porabili reševalci, ki so ju iskali, dobre tri ure in pol, kar debelih 10 ur.
Še dobro, da ni bilo megle, ki bi stvari bistveno otežila. Takrat si morajo še tako dobri in izkušeni hribovci pomagati s karto in kompasom. Vse postane belo in človek enostavno ne ve več, katera smer je prava. Kdor ni vešč uporabe karte in kompasa, ki pa ju mora seveda imeti s seboj, je izgubljen. In to ne samo v visokih gorah. O tavanju v megli bi lahko veliko povedal že marsikateri obiskovalec Velike planine, in to ne samo pozimi.
Tudi sončno vreme je lahko za marsikoga past.dokler sije sonce in ne piha veter, je na južnih pobočjih prav prijetno toplo. Ko se pa sonce skrije ali pa zapiha veter, se temperatura občutno zniža, in če ni takoj pri roki tople zaščite, so posledice lahko hude: od prehladov do omrzlin ali celo česa hujšega.
Po drugi strani bodo jasni, sončni dnevi prinesli še eno nevarnost, predvsem za tiste, ki so vso zimo tičali doma, sedaj pa jih bo pomladansko sonce zvabilo ven in bi se radi nadihali čistega zraka, ki ga je nekaj samo še v višjih predelih. Kakor se je prijetno po eni strani prepustiti toplim sončnim žarkom, da nam pogrejejo od zime leno kri, tako nas taisti žarki lahko pošteno opečejo. Posebno rado se to zgodi ob kakšni krpi snega, pa tudi suha, svetla trava in ^ele skale povečajo učinek sonca
Če bo zapadlo še kaj snega, bo potrebna še dodatna pazljivost. Sedanji zamrznjeni sneg, pa tudi suha, poležana trava, je s svojo gladko površino idealna podlaga za plazove. Samo da pade nekaj centimetrov snega, že se bo lahko speljal v globino. Takrat postanejo nevarna tudi pobočja, za katera običajno mislimo, da so varna. Tako bo po snežnih padavinah hoja v gore nekaj časa še posebno nevarna.
Če že greste v gore, se podajajte na take ture, ki ste jim kos, nikakor pa ne v nepoznani svet. Imejte primerno opremo, ki pa jo morate znati tudi pravilno uporabljati. Posebno še primerno obutev, cepin in dereze. In pred turo povprašajte koga od izkušenih, ki so skoraj vsak teden v gorah, po razmerah. Še bolje pa je, če imate kakšnega takega s seboj. Pa tudi doma točno povejte, kje boste hodili, da vas bo v primeru nesreče moč hitreje najti. Pa brez zamere in veliko užitkov v višavah. B.
Sto let Planinskega društva Kamnik (III.)
Narodno prebujanje in prvi pristopi v gore
Narodi-ljudskc skupine, ki hočejo ohraniti obeležje posebnega naroda, so prisiljene, da se udej-stvujejo predvsem na dveh področjih obrambnega značaja: braniti morajo svojega človeka Pred nevarnostjo, da ga ne »od-narodijo« narodi-sosedje, in pariti, da jim sosedje ne zmanjšajo Prostora narodnega gospodarjenja. Enako kakor pred sto leti velja tudi danes.
Vsekakor je ideja svobode, posledica francoske revolucije, vzdramila vse manjše narode in začela prodirati tudi med Slovence. Predvsem izobraženci, ki so začeli gojiti ljubezen do slovenskega jezika, so bili prepričani, da mora jezik postati njihovemu Preprostemu ljudstvu ne samo sredstvo, temveč tudi vir izobrazbe in hkrati možnost za gospodarsko napredovanje. Na žalost Pa je bil nemški jezik uradno žc tako globoko zakoreninjen v naših šolah, uradih in v splošni rabi, da so bili napredni narodnjaki skoraj nemočni. Prednost, ki so jo imeli tujci, je ogrožala naše kraje že z nalašč oblikovanimi napadalnimi organizacijami, kot sta bila nemški Schulverein, ustanovljen na Dunaju I. 1880, in
nemški, za nas zloglasni Sudmark, osnovan 1889 v Gradcu. Slovenski vodilni krogi so ustanovili šolsko družbo Ciril in Metod z nalogo, da bi reševala slovenske otroke iz krempljev germanskega in latinskega potuj-čevanja. Organizacije, ki bi naperjena proti odtujevajnu slovenske zemlje, torej proti delu Sudmarke, pa Slovenci ob svoji gospodarksi šibkosti nismo zmogli. Tu ne smemo pozabiti, da je šele leta, točno 24. junija 1892 mestni občinski svet Ljubljane sklenil dvojezične ulične napise zamenjati s slovenskimi, kar pa je deželna vlada prepovedala. V takem političnem boju so se začele porajati nove misli, rodoljubom odpirati oči tudi glede drugih vprašanj, predvsem razmišljanje: Kako to, da jc po vseh slovenskih hribih, kamorkoli jih pelje pot, videti le tuje delo? Tuja roka zaznamuje pota, postavlja koče in napravlja na naših slovenskih tleh le nemške napise in kažipote. Komu? Delajo tako, da bi se nemški planinci počutili v naših planinah kot doma, da bi bili prepričani, da hodijo po nemških tleh, po nemških poteh, in se hranijo in spijo v nemških
kočah. To bi se skoraj uresničilo, če ne bi prelomno leto 1893 preusmerilo toka nemškega pritiska v korist slovenstva. Še so hodili v naše gore, toda vse bolj kot turisti. Geslo Svoji, k svojim se je začelo uresničevati, kar pa je vrnitev in pogled nazaj v zgodovino slovenskega planinstva. Zanimanje za naravo in gore
se je pri Slovencih pojavilo že v času prosvetljenstva. Janez Vajkard Valvazor omenja v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske I. 1689 zeliščarje, ki so visoko v gorah, kakor na Krmi, Stolu, Bistriških (kamniških) in snežniških planinah, nabirali zelišča in korenine. Vsekakor pa so bili lovci, kožarji in pastirji, sloji pre-
Staničeva koča pod vrhom Triglava (zavetišče) 1895, prej Dežurna-nova koča, zgrajena 1887. leta, prešla v last SPD 1919
težno kmečkega prebivalstva, prvi pristopniki v naše gore. Že iz te dobe so* znane poti planšarjev na planine, saj so bili le-ti prvi, ki so se med premori povzpeli na bližnje vrhove. Zapisani so vzponi planšarjev v Kamniških planinah. Stari Tine Zlatnar (Slatnar)-Bos je plezal v severni steni Planjave, v Brinškovem kamnu, Jer-manova vrata in na vrhove od Kompotelc do Ojstrice z južne strani. Povod za vse te vzpone ni bil izrazito planinski. Planšarje in lovce je v skale gnal bolj gospodarski interes, npr. zastreljen gams ali izgubljena ovca. Torej o nekem zavestnem planinstvu in odkrivanju gora ne more biti govora. To so začeli šele posamezni izobraženci, med njimi zdravnik in naravoslovce Baltazar Hacqu-et, ki se jc zavedal razsežnosti prostora in začel raziskovati gore.
Med prve pristopnike v naših planinah moramo šteti botanika Antona Scopolija, ki je bil žc leta 1758 na Storžiču in leta 1759 na Grintovcu. Za njim je obiskal te vrhove Franz VVulfcrn, med najbolj znanimi turisti tistega časa pa je vsekakor grof Franc Ho-henvvart, ki seje leta 1793, točno pred dvesto leti povzpel na Planjavo. O teh obiskih v gorah pričajo redke vpisne knjige, med katerimi je znana knjiga iz Lo-
garske doline z letnico 1862.
Kasneje so se na Slovenskem z organizacijo planinstva začeli pojavljati društva in klubi, toda žal nobeden ni bil slovenski. Leta 1874 sta se združili v enotno društvo organizaciji s področja Avstrije in Nemčije v Deutscher und Oesterreichischer Alpenvercon ali kratko DOcAV. Prodiralo je bolj v Julijske Alpe, opiralo pa se je na svojih pet sekcij, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Beljaku in Trstu. Tako je DOcAV skupaj z društvom Sudmarke razširili svoje lovke po slovenskem ozemlju. V letih 1883-1886 so dobili svoje sekcije še Rogaška Slatina, Bled, Postojna, Gorica, Laško, Lošinj in Opatija. Vse te sekcije so hitele z delom in do I. 1886 so stale njihove koče pod Triglavom, Mangartom, Grin-tovcem in Ojstrico, v Zajczcrih, pod Zabrcškim Stolom in Kaninom. Kranjska sekcija (Ljubljana), Slovencem popolnoma nedostopna, je 1. 1877 postavila kočo Marija Tcresija Hiitte, kasnejši Aleksandrov dom, ki pa ga jc kasneje prodala avstrijskemu turist clubu OcTC, osnovanem na Dunaju I. 1869, ki pa med Slovenci ni bil tako osovražen.
A. S. (se nadaljuje)
Stari grad - čudovita turistična točka
V četrtek, 11. 2. februarja, je bilo slovesno odprtje delno prenovljenega gostiSča na Starem gradu. Ob povabljenih gostih je bilo tudi precej novinarjev.
Po uvodnih besedah upraviteljice gostišča g. Majde Kosič je prevzel besedo podpredsednik Turističnega društva Kamnik dr. Niko Sadnikar in povedal: »Na strmem hribu nad mestom Kamnikom, visoko nad Bistrico in Nevljico, se pravzaprav začenja srednjeveška zgodovina Kamnika. Ta gora je imela več imen. Stoletja se je imenovala gora Oberstein (Zg. Kamnik), potem je nosila ime Kriška gora, pa Bergantov hrib in šele nazadnje so jo imenovali Stari grad. Najbolj verjetno so tečeli zidati graščino na Starem gradu z graditvijo Bergfrieda (obrambni stolp) že konec 11. stoletja, zagotovo pa je bila pozidana graščina že v začetku 12. stoletja. Listina iz leta 1143 že omenja Karola iz Kamnika, ki je bil ministerial te graščine. Prvi fevdalci — graščaki, ki so imeli oblast nad Kamnikom in posestvi na Kranjskem, so prišli iz Nemčije. Prva rodbina je bila Weimar — Orlamunde. Ta rodbina je v Kamniku zgodaj izumrla in graščino so dobili grofi An-dech - Meranski z Bavarske od Ameriškega jezera. Najstarejšo do sedaj znano listino so našli v arhivu v Vidmu (Udine je iz leta 1202, v njej pa je opis naselja in graščine na tem hribu. Oberstein je bil center oblasti in posestev Andeške familije. Oberstein je bil tudi rezidenca bodisi graš-čaka ali njegovega namestnika ministeriala. Stari grad je imel posestva v Slovenjgradcu, v Starem trgu so bili zidani postopoma. Na srečo je ohranjena listina v državnem arhivu v Gradcu o inventarju te graščine. Inventar je tako natančno opisan, da bi bilo moč Stari grad po njem ponovno
Bakrorez iz knjige Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvazorja okrog leta 1860.
pozidati, takšen, kot je bil v srednjem veku. Sedež oblasti in upravljanja nad posestvi je bil na Starem gradu več kot 500 let. Upravitelji so se v stoletjih menjali. Po Andeških so prišli Or-tenburžani pa Galenbergi, nato Lambergi. Ob katastrofalnem potresu na Kranjskem 26. marca 1511. leta je bil lastnik Starega gradu že Vid pl. Thurn, nato njegov sin Franc in okrog 1574. leta je bil že lastnik Ahacius Thurn, ki mu je strela 1576 ubila hčer prav v graščini. Ker je turška nevarnost pojenjavala, se je odločil, da bo zapustil garščino in se preselil v graščino Mekinje, potem v mesto Kamnik. Ahacius je zidal graščino na Križu pri Mostah. Ko je bila vseljiva, se je preselil vanjo, s tem pa je bila preseljena tudi sodna oblast s Starega gradu na Križ. Na Starem gradu je ostal pl. Bremsfeld. Graščina je vidno propadala. Leta 1670 so se udrle strehe. Ostala je samo grajska kapela, kjer so frančiškani iz Kamnika vsako leto maševali na Janeza Krstnika. Zadnja maša je bila 1749. leta.
Ko je Valvasor pripravljal knjigo o Vojvodini Kranjski, je prišel
na Stari grad in narisal že zapuščeno razvalino s podrtimi strehami. Ta slika je edina o graščini na Starem gradu.
Razvaline so v 323-ih letih, odkar je bil grad zapuščen, tako propadle, da se danes vidijo le ohranjeni temelji poslopij na zahodni in južni strani, vse drugo je uničeno.
Po drugi svetovni vojni so kamniški planinci dobili zapuščen leseni bunker v sami razvalini. Po osvoboditvi 1945. leta so planinci iz bunkerja začeli graditi leseno postojanko, ki je bila dograjena 1950. Zanimanje obiskovalcev Starega gradu je bilo tako veliko, da so v letih 1955-56pozidali sedanjo zgradbo, ki pa se na žalost ne vključuje v okolje razvalin.
Gostišče je prehajalo od leta 1959 iz rok v roke, potem pa je bilo vrsto let popolnoma zapuščeno. Gostinec iz Trzina je leta 1986 ponovno restavriral gostišče, in to samo spodnji del
Na pobudo Turističnega društva kamnik je občinski IS osnoval komisijo za sanacijo Starega gradu. Že 16. januarja 1992 je bil komisijski ogled na samem gradu
in komisija je sestavila program sanacije. Gostišče je bilo po dveh letih spet odprto ob petkih, sobotah in nedaljah. Okrog razvaline se je začelo odstranjevanje vegetacije in pri odstranjevanju dreves in grmovja smo odkrili zidov-je povezovalnega hodnika med graščino in okroglim obrambno-opazovalnim stolpom. Ta stolp je služil posebno za opazovanje in javljanje turških vpadov na Kamnik in okolico. Ker je na kraju, kjer je nekoč stal stolp, najlepša razgledna točka, je komisija predlagala, da se postavi nov stolp, ki bo služil turistom. Na vrhu stolpa bi postavili daljnogled. S' to postavitvijo bi Stari grad postal še večja turistična zanimivost.
Izvršni svet, Skupščina občine Kamnik, Turistično društvo ter Zavod za spomeniško varstvo, zavedajoč se turističnega pomena, se trudijo, da bo turistična ponudba Starega gradu postala ena prvih ponudb, ki naj bi bila dokončno urejena.
Stari grad ima izredno lep razgled po Mengeško-Ljubljanskem polju vse do notranjskega Snežnika, po Gorenjskem kotu s panoramo Julijskih Alp, po delu Tuhinjske doline in s prečudovitim pogledom na panoramo Kamniških planin. Z vrha gradu pa vidimo s ptičje perspektive mesto Kamnik.
Naj bo to le kratek zapis ob promociji Starega gradu z željo, da bi gostišče ubralo novo pot pod novimi upravljalci, da bi kamniški turizem pripomogel tudi k ureditvi ceste do gostišča, vzdrževanju okolice vrha Starega gradu in z gostinsko ponudbo privabil čim več turistov in gostov na Stari grad.«
Podpredsednik TD: DR. NIKOLAJ SADNIKAR
Varstvo narave in okolja
O človeški kulturi
Živimo v času, ko vse bolj po-udarjemo zdrav način življenja. V ta okvir uvrščamo tudi zdravo in čisto okolje. Kamniški planinci se intenzivno vključujejo v vse tiste aktivnosti, ki lahko prispevajo pomemben delež za zdravo okolje.
Našteti je mogoče več konkretnih primerov.
Obiski v gorah so vsako leto
številnejši. V prelepo naravo prihaja vedno več planincev in tudi priložnostnih turistov. Kljub temu pa danes lahko ugotavljamo, da so naše gore čistejše. Ob nenehnem opozarjanju obiskovalcev, naj ne odmetavajo odpadkov, ampak naj jih odnašajo nazaj v dolino, se je dvignila zavest obiskovalcev in naše gore so postale zanimivejše in lepše. Le
Gledališki abonma
Kralj Lear
Že vrsto let so naši dijaki resni obiskovalci abonmajskih predstav v Drami. Tradicija je že dolga. Začelo se je v poznih petdesetih in šestdesetih letih, vendar je bil ogled abonmajskih predstav takrat obvezen. V tistem času so bile abonmajske predstave v Kamniku, kajti takrat je bil »kamniški oder še živ«. V Kamniku so gostovala tudi gledališča iz Celja, Maribora, Nove Gorice, Trsta in MGL. Potem je gledališko delovanje v Kamniku počasi zamrlo in od leta 1974 veliko dijakov obiskuje Dramo v okviru abonmaja. V zadnjih desetih letih se število abonentov nenehno veča, čeprav obisk ni več obvezen. Lansko leto jih je bilo 450, letos pa že kar 600.
Odločili smo se, da si nekatere predstave ogledamo tudi za vas. KRALJ LEAR na odru Cankarjevega doma
Prva predstava letošnjega abonmaja v Drami je bil Shakespearov Kralj Lear. Zgodba o kralju Learu je splošno znana, vendar pa so bila v tej uprizoritvi opazna nekatera odstopanja. Predvsem pomembno je bilo, da med gledanjem predstave nisi iskal konkretnih podobnosti z originalnim Shakespearovim Kraljem Learom. Predstava je bila zelo dobra (tudi po ocenah kritikov), navdušila pa je zlasti s svojo kostumografijo in koreografijo. Iz predstave smo lahko potegnili predvsem nauk:
»Odpovej se vsemu, če hočeš, vendar ne pričakuj, da te bo to osrečilo, ker te verjetno ne bo.« Ta nauk se uresniči prav ob kralju Learu, ki kljub svoji nedolžnosti in dobroti tragično konča. Iz vsega skupaj pa lahko razberemo še misel, da tisti, ki je brez moči, privablja napadalca. To nam dokaže nepremišljenost kralja Leara, ki hoče, tudi po tem, ko razdeli hčerama kraljestvo, ohraniti dostojanstvo in sloves. Po mnenju kritikov je to predstava za razočarane, nesrečne, uboge, bolne, žalostne in majhne ljudi, a tudi za ljudi, ki znajo ohranjati svojo dobroto. Torej, Kralj Lear je predstava za ljudi, ki so podobni kralju Learu.
Barbara Iskra, Bojana Klemene novinarski krožek SENŠRM
redki še niso dojeli svojih dolžnosti. Odpadke, ki se naberejo v planinskih kočah, pa vozijo v dolini.
V obeh planinskih kočah, na Kamniškem in Kokrškem sedlu, ne uporabljajo več kemičnih pripomočkov za čiščenje prostorov in pomivanje posode, škodljivih za okolje. Posteljnino, ki je je kar precej, pa redno vozijo prat v dolino.
Odpadne vode in fekalije niso onesnažene. V obeh postojankah pazijo, da ne bi prihajajo do posebnih izvlivov, ki bi škodovali okolici. Odpadne vode s Kamniškega sedla ne prihajajo v Kamniško Bistrico, o čemer je bilo v lanskem letu nekaj vesti. Naši bralci so gotovo spominjajo, da je posebna analiza, ki jo je opravil Institut za geologijo, geotehniko in geofiziko v Ljubljani, ugotovila, da vode s Kamniškega sedla odtekajo v Logarsko dolino v Rinko.
Meritve so napravili z barvanjem vode, ki se je pretakala preko greznice. To sicer ne pomeni,
KNJIGARNA DUPLICA
da ne bodo v obeh kočah tudi v naprej nadvse skrbo pazili, da ne bi prihajalo do kršenja veljavnih norm.
Pomembno nalogo na ekološkem področju so kamniški planinci opravili tudi s povečano uporabo sončne energije za razsvetljavo. Generatorje, ki so jih uporabljali zlasti večernih urah. sedaj skoraj v celoti nadomešča sončna energija. S tem so zmanjšane količine izpušnih plinov, bistveno pa je zmanjšan tudi ropot, zlasti v nočnem času. To je pomemben prispevek kamniških planincev za zdravo okolje in ohranjanje nepoškodovanih planinskih točk. Za ureditev teh naprav so bila potrebna velika finančna sredstva in tudi veliko prostovoljnega dela.
Hoja v hribe postaja vse bolj zanimiva, zdrava in osvežilna. Planinci bodo še naprej skrbeli, da bi posamezne napake, ki niso izključene, zmanjšali na najmanjše možno mero. S tem bodo zagotavljali lepšo prihodnost vsem. obiskovalcem gora in dosledno izpolnjevali 100-letno tradicijo, naj gore ostanejo take, kakršne so nekoč bile. Gore so in bodo dajale vzpodbudo za zdravo in bogato življenje. Planinci pa bodo te in še druge dolžnosti dosledno izpolnjevali in ohranjali lepoto gora.
STANE SIMŠIČ
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
10.-25. marca
Razstavišče Veronika, Kamnik MARINA BAHOVEC: MOJI POGLEDI Risbe in slike
Razstava je odprta ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne
PETEK, 12. marca, ob 18. url
Avla OS Stranje KONCERT
glasbenih skupin osnovne šole Stranje PETEK, 12. marca, ob 20. uri
Srednja ekonomska in naravoslovna šola R. Maistra (Novi
trg), Kamnik
KONCERT
v počastitev jubileja, 80-letnice skladatelja, glasbenega pedagoga, organista in zborovodje VIKTORJA MIHELČIČA Nastopajo:
Otroški PZ OŠ F. Albrehta, Kamnik
MoPZ SPD V. Poljanec, Škocjan (avstr. Koroška)
MePZ Titan, Kamnik
Žepz DKD Solidarnost, Kamnik
MoPZ DKD Solidarnost, Kamnik
SOBOTA, 13. marca, ob 19. url
Kulturni dom, Komenda
IVAN MRAK: PROCES
Gledališka predstava v uprizoritvi KUD »Franc Jelovšek« iz Mengša
TOREK, 16. marca, ob 17. url
Dvoranica Matične knjižnice, Kamnik
Besedne igrarije za najmlajše: IGRAJMO SE
- SPOZNAVAJMO SVET...
Tokrat: POMLAD
SOBOTA, 20. marca, ob 20. url
Športna dvorana, Kamnik
Velika zabavnoglasbena koncertna in plesna prireditev VESELO V KAMNIKU 93: PLANINSKE ŠTORIJE
Ob Mestni godbi Kamnik nastopa še šest narodnozabavnih ansamblov, Slovenski oktet, vokalni in instrumentalni solisti, planinci, planšarji in bajtarji z Velike planine
SOBOTA, 20. marca, ob 20. url NEDELJA, 21. marca, ob 16. url
Kulturni dom, Komenda
Zaključni (14. in 15.) predstavi gledališke igre o življenju in
delu Petra Pavla Glavarja
NAJDENČEK
v uprizoritvi gledališke skupine Kulturnega društva Komenda
Režija: Franc Štebe
ČETRTEK, 25. marca, ob 18. uri
Dvorana Veronika, Kamnik
BESEDA IN PESEM NA MATERINSKI DAN
Koncert Moškega noneta Svoboda Črna in učencev osnovne šole Stranje
VLJUDNO VABLJENI!
Mladi za kulturo
Ob oživitvi KPD v Šmarci
Mladi rod je do sedaj živel v veri, da je glasnik prihodnosti. Zato mlad človek še nikoli ni v tolikšni meri iskal samega sebe, nikoli ni čutil tako silne življenjske odvisnosti od svoje kulture kakor ravno v teh časih.
Zato smo se sredi decembra lansko leto zbrali v prostorih, Kulturnega doma v Šmarci vsi tisti, ki smo pripravljeni delati na tem področju. Prvi uspehi novoustanovljenega dramskega društva so bili vidni ob kulturnem in državnem prazniku 8. februarja, ko je bil pripravljen obsežen program, od tega dramatizirana Krst pri Savici in Povodni mož. S to izvedbo je dramsko društvo prebilo led, sedaj pa že pripravlja daljše dramsko besedilo, ki pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Hkrati pripravljajo program za materinski dan konec marca. Pripravljajo tudi program, namenjen jubileju - desetletnici delovanja Gasilskega društva Šmarca!
Mladi Šmarčani na svojem odru
Kultura se je v Šmarci že pisala z veliko začetnico. Če smo popustili, smo krivi sami. Naša naloga je, da popravimo krivice, storjene kulturi in njenim delavcem. Za ohranitev tovrstnega dela pa je potrebna ljubezen do kulture, skupno sodelovanje vseh članov ter, kljub ama-terstvu, neprestana težnja po boljšem in popolnejšem. Samo tako bomo dosegli želene cilje, ker, namreč, ne gre za vprašanje, ali bo še obstajala kultura, pač pa za to, kdo bo nosilec njenega jedra. Pri tem pa se mi postavljajo tudi vprašanja, kot na primer:
Kakšna je naša pripravljenost za delo na kulturnem področju, kako povezati tradicijo z današnjim delovanjem in kako pritegniti tudi izobražence tehničnih smeri v delo kulturnih skupin?
Odgovorov ni vedno lahko najti, tudi sam jih nimam* vendar nekaj je, tako menim, resnično: Nihče, posameznik ali skupina, ki se oklepa le preteklosti in ni odprt v prihodnost in se ne podaja na tvegano pot iskanja novega, ne more biti nosilec novega. Pred to odločitvijo stojimo tudi mi. Začeli smo se zbirati, treba bo iti naprej. Še nekaj se mi zdi pomembno: Nobene kulturniške skupine ni mogoče organizirati od zgoraj, z dekretom. Nove skupine bodo nastajale le iz naše lastne iniciative in našega skupnega in trdega dela. Zato na koncu ne sme manjkati vprašanje, ki si ga moramo postaviti: Znamo prisluhniti bitju srca v kulturi?
P. S. Zgodovinski podvigi rastejo iz osebnih dejanj!
TONE RAKAR
Pogovor z dekanom Viktorijanom Demšarjem
TRPKA POVOJNA
LETA V KOMENDI (VI.)
Poleg dušnopastirskega dela ste ves čas delovanja v Komendi dokaj podrobno pisali župnijsko kroniko.
Tošb pisali že moji duhovniški predniki v Komendi. Kroniko pisati v tistih težkih povojnih časih, ko so bile v župnišču razne preiskave, ni bilo lahko. Treba je bilo biti zelo previden, kaj boš zapisal in česa ne. Žal veliko stvari nisem mogel zapisati va: njo. Živele so v ljudeh, vprašanje pa je, koliko so še ostale v njihovem spominu. Kar se je za kroniko zanimivega dogodile, sem shranjeval in kolikor je bilo mogoče, tudi zapisoval. Sedaj sta praktično polni dve knjigi. Prvo so začeli pisati duhovniški predniki, nato pa sem jo večinoma sam napolnil z raznimi župnijskimi in drugimi zanimivostmi, da bi ostale zapisane za poznejše rodove.
Zelo ste skrbeli za obnovo cerkvenih spomenikov in gradnjo ter ureditev novih cerkvenih in župnijskih prostorov. Pri tem ste sodelovali s priznanimi slovenskimi arhitekti?
Pri meni je bil večkrat na obisku arhitekt Jože Plečnik, potem tudi arhitekt Tone Bitenc. V Komendo je kot študent prihajal
prof. dr. Nace Šumi. Plečnik in Bitenc sta sem pošiljala študente, ki so hodili preučevat župnijsko cerkev, njene znamenitosti in arhitekturo, slike, Glavarjevo knjižnico. Slavist prof. Alfonz Gspan je vanjo pošiljal razne mednarodne pa tudi domače delegacije, da so videle to vaško znamenitost. Prihajali so ameriški profesorji pa tudi strokovnjaki od drugod. Večkrat so prišle tudi skupine iz Ljubljane. Sicer pa je v knjižnici knjiga obiskovalcev, iz katere je mogoče videti, kdo jo je že obiskal.
Vsa obnovitvena in druga dela v notranjščini in na zunanjščini cerkve smo izvajali pod nadzorstvom Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane. Opravljali so jih za to usposobljeni delavci. Pri tem pa velja pohvaliti tudi požrtvovalne in darežljive ko-mendske župljane, ki so pomagali z delom, denarjem in hrano. Zlasti veliko je bilo to vredno po koncu druge svetovne vojne, ko je bilo treba toliko stvari popraviti, pa se ni dobilo materiala, težko pa je bilo tudi z denarjem in živili. Vsega, kar smo obnovili, ne bi mogli, če ne bi bili ljudje tako solidarni z nami in pomagali, kolikor je bilo mogoče.
Najprej smo leta 1948 obnovili notranjščino cerkve, nato pa leta 1954 še zunanjščino. Treba je bilo popraviti dotrajano, preperelo streho zvonika, zamenjati pločevino, da ne bi še naprej propadal. To so bili še časi obvezne oddaje oblasten, zato so ljudje še težje pomagali kot sicer. Enkrat je eden prinesel hrano, drugi drugič, pa je šlo.
Velik del vašega časa in talentov ste posvetili Petru Pavlu Glavarju. Kaj vas je pritegnilo pri tem znamenitem Komendčanu?
K študiju Petra Pavla Glavarja sta me najprej spodbudili sliki v komendski župnijski pis.arni, iz katerih sem lahko razbral podobnost med komendatorjem Petrom Jakobom Tastaferrato in Petrom Pavlom Glavarjem. Še bolj sem se zanj začel zanimati, ko sem dobil ključe Glavarjeve knjižnice in župnijskega arhiva, ki je bil nekdaj nad zakristijo. Ni se mi zdelo varno, da bi še naprej ostal tam. Zato sem ga preselil v župnišče.
Ko sem začel študirati Glavarja in prebirati njegova dela, sem videl, kako sposoben, vsestranski in razgledan duhovnik in znanstvenik je bil. Ni mi bil čisto neznan, saj sem že prej poznal
Podobnost ni naključna; Peter Jakob Testaferrata in Peter Pavel Glavar
posvet Ivana Preglja Odisej iz Komende. Pisatelj Pregelj je bil tudi moj razrednik in profesor slovenščine. Ko sem prišel v Komendo, je v meni oživel spomin na to povest, na Pregljeve besede, ko nam je govoril tudi o Petru Pavlu Glavarju in Komendi.
Glavni razlog za študij Petra Pavla Glavarja in pisanje o njem pa je bil ta, da sem hotel prikazati slovenskega duhovnika v pravi luči. V povojnem času so duhov-
nika slikali kot ničeta, nepotrebnega, nazadnjaškega človeka, zapostavljali vernike, se delali norca iz Cerkve kot nazadnjaške ustanove. Pozabljali so na duhovnikove zasluge za slovenski narod. V Petru Pavlu Glavarju sem dobil trdno oporo in zgled, da je to krivično početje, ter zagledal duhovnika v pravi luči. Vedel sem za Glavarjevo ulico v Ljubljani, dokaz, da že tedaj le ni bil čisto neznan. Odkrival in
spoznaval sem, kako je svoj čas versko, kulturno, znanstveno in socialno deloval med ljudmi. S sedaj že pokojnim profesorjem Jožetom Gregoričem iz Stične sva se dogovorila, da ga bova odkrivala in slovenskemu človeku približala vsak iz svojega zornega kota.
JOŽE PAVLIC (nadaljevanje prihodnjič)
Na bosku pri skladatelju Viktorju Mihelčiču (II.)
Življenje z glasbo je bogato življenje
Bili ste partizan, skladatelj, pa tudi kristjan... Kako ste previ-hrali vse viharje, ki so desetletja pretresali naš narod?
Tako da sem se v vsaki družbi držal svojih načel in da nisem nikoli zatajil svojega prepričanja ali tistega, v kar verjamem. Lahko povem primer, ko sem bil partizan v brigadi na Dolenjskem. Pred božičem leta 1944jc vladalo zatišje in tako so me preplavila čustva, v meni pa se je porodila želja, da bi na božični večer zaigral na orgle. Odšel sem v Dolenjske Toplice, kjer so me cerkveni pevci postrani gledali, saj sem na kor prišel s puško. Videl sem, da za orglami ni nikogar, pa sem jih vprašal, kje je organist? »Ga nejmamo.« so zapeli kar V en glas. »Če lahko, bom pa jaz igral,« sem jih še pobaral in sedel za inštrument, ki je v tisti cerkvi molčal že pol leta. To je bil zame eden lepših večerov med vojno, saj je cerkev molčala v spoštljivi tišini, orgle so bučale, pevci pa so mi odgovarjali z zagnanostjo, čustveno in prizadeto, česar ne bom nikoli pozabil.
Vaščanom ste tisti večer prinesli luč v njihove domove. Ste se srečali tudi z župnikom?
Ko se je maša končala in sem Prihajal s kora, me jc župnik že čakal pred cerkvijo. Zahvalil se mi jc in me povabil v župnišče na čaj. Vabilu pa se nisem upal odzvati, saj nisem želel ustvarjati vtisa, da sem aktivno povezan S cerkvijo. To je bilo namreč v tistih časih sila nevarno. Na drugo vabilo, naj pridem igrat tudi k dopoldanskemu obredu, pa nisem zmogel reči - ne! In res, zjutraj sem jo primahal k poide-seti maši. Nezaupljivih pogledov Med krajani ni bilo več, zato pa Jc bilo v mojem srcu toliko več tesnobe. Napet sem se vrnil v bri-Sado, kmalu za mano pa so iz vasi prišli še ljudje s petimi polnimi jerbasi hrane in pijače, v znak zahvale. Pogostil sem soborce, "led obredom pa je k meni pristopil komisar in izrekel le tri besede, ki so mi odvalile kamen °d srca: »Še boš igral!«
Pa so vas res še pustili igrati v cerkvi?
Že za novo leto sem zaigral v Zvirčah, takrat celo s komisarjevim dovoljenjem.
Po njej ste vodili številne zbo-
re, posebej ženski in moški zbor Solidarnosti, Planiko, Mladinski šolski zbor in druge. V njih so prepevali naši stari starši, več generacij Kamničanov. Kakšne so bile med vami človeške vezi?
Ko sem prišel v Kamnik na gimnazijo, je bilo organizirano petje še v povojih, mladih in nadarjenih pevcev pa, kolikor bi jih hotel. Vsi so želeli peti, tudi tisti brez posluha. Najprej sem ustanovil pevski zbor dečkov in deklic do dvanajstega leta, kasneje pa še mladinski zbor. V njem so prepevale Dolenčeva Nataša. Prodnikova Ema, Kordaševa Helena, Pucljeva dekleta, pa Škorjančečva Martina in druge. Izredno dobro smo se razumeli, saj sem jim bil bolj oče kot učitelj. Vsako leto smo imeli šolski koncert, na katerem smo zapeli po petindvajset pesmi. Program iz leta 194 7, ko smo prvič gostovali, v Motniku, hranim še danes.
V pogovoru ste večkrat omenili, da je bila pred vojno in po njej ljubiteljska amaterska kultura močno razvita in da so ljudje z velikim navdušenjem spremljali raZne prireditve. Bi lahko potegnili črto vzporednico z današnjimi časi.
Pred vojno ni bilo radia, in če so ljudje hoteli slišati ubrano zapeto pesem, so morali vsako nedeljo v cerkev ali pa na koncert. Zato se ne gre čuditi cerkvenim pevcem, ki so bili in so še odlično uvežbani, saj imajo vsako nedeljo »koncert«. In ker ni bilo televizije, so odlično uspevale tudi igralske družine. Danes pa je življenjska naglica izredno huda. ljudje si ne morejo vzeti več toliko časa za razne družabne aktivnosti kot nekdaj. Kljub temu opažam, da vsaj zborovsko petje v Kamniku spet pridobiva na veljavi, ljudje se obračajo od televizije nazaj k prireditvam, pri katerih lahko tudi sami aktivno sodelujejo, bodisi kot pevci ali pa poslušalci. Slabše pa je na šolah, po vsej Sloveniji, saj je vedno manj peskih revij za najmlajše pevce, pa tudi po radiu otroških zborov skoraj ni več slišati.
Morda je tega krivo tudi to, da je v osnovnih šolah glasbeni pouk postavljen nekako na stranski tir?
Nekoč so celo inšpektorji hodi-
li po osnovnih šolah in ocenjevali delo učiteljev glasbe; šolski zbori v občini pa so redno tekmovali, kateri bo zapel boljšo in težav-nejšo pesem. To pomeni, da so že osnovnošolski zbori peli tri ali štiriglasno, na leto pa so se naučili tudi do petindvajset novih pesmi. Danes pa na žalost vse prepogosto poslušam enoglasno petje ob spremljavi harmonike.
Kako so inšpektorji ocenjevali vaše delo?
Dvakrat sem dobil oceno »se posebno odlikuje,« tretjič pa mi je ravnateljica dejala: »Viktor, če boš nehal hoditi v cerkev, boš dobil še pomembnejše priznanje.« In potem se je smejala, ko sem ji rekel, da bom hodil v cerkev, pa tudi v šoli bom učil!
Po vojni je bil »čas velikih dejanj, duhovnike so odstranili z šol, kljub temu da so učili tudi to — kako postati dober človek!
Bili so časi velikih sprememb, saj so nekatere učiteljice rohnele in spraševale, kdo hodi v cerkev in kdo k verouku, duhovnikom pa so kaj hitro prepovedali poučevati v šolah. Spominjam se, ko je prišel gospod župnik Kljun v šolo čakat učence, da bodo po pouku šli k njemu, pa je prišel učitelj in jim ponudil žoge, da so šli na igrišče. Pa niso bili vsi taki, kar je dokazovala tudi slaba volja takratnih sindikalnih voditeljev, ki so rohneli: »Še imamo take, ki hodijo v cerkev!«
Spregovoriva še o vašem skladateljskom opusu, ki obsega na stotine skladb, napisanih od medvojnih časov dalje. Praktično danes ni slovenskega zbora, ki ni naštudiral vsaj kakšne izmed njih. Najbrž s ponosom gledate na svojo življenjsko pot?
Najraje sem pisal za otroške zbore, ki sem jih tudi največkrat poučeval. Otroci so mi navadno prenesli kakšno besedilo iz Cicibana in me prosili: »Tovariš, a boste napisal?« Tako sem včasih kar med šolsko uro napisal enoglasno skladbo, ki smo jo naslednjo uro že prepevali. Tako sem napisal čez šestdeset pesmi za mladinske in otroške zbore, okrog petdeset pesmi za moške zbore, vsaj petnajst za ženske in deset za mešane zbore. Vsaj četrtino teh pesmi sem zmetal stran ali raztrgal, spet pri drugih dal iz rok kar original, saj precej časa
svojega dela nisem cenil. Tako se že vsaj petindvajset let dogaja, da po radiu poslušam svoje pesmi, kijih nimam nikjer zapisanih.
Več kot pol stoletja ste preživeli v Kamniku, precej oddaljenem od rodne Metlike. Pa vam Bela krajina kljub temu prav gotovo ni odzvenela v srcu, saj ste vse svoje kamniške zbore vodili tudi med bele breze in med svoje ljudi...
Belo krajino še imam v srcu, vendar brž ko dva ali tri dni pre-
živim v Metliki, me to isto srce neustavljivo potegne nazaj, v Kamnik. Tukaj je moj dom, tukaj sem si ustvaril družino, tu žive tisti, ki mi največ pomenijo.
Res pa je tudi, da sem vodil svoje zbore na rodno grudo, najprej otroške zbore, potem pa vsaj trikrat tudi moški zbor Solidarnosti, kije za razliko od otroških obiskal tudi vinske gorice in združil prijetno s koristnim.
Stari ste osemdeset let. Mnogi pri teh letih uživajo le še sadove
nekdanjega dela, vi pa še ustvarjalno delujete, vaša duša pevca in muzika je še živa!
Pred približno pol leta sem napisal nekaj otroških pesmi, ki pa prav gotovo niso bile zadnje. Čutim namreč, da sem z glasbo neločljivo povezan in dokler BO Viktor Mihelčič, bo tudi ta živela v njem. Hvala!
Pogovarjal se je MATIC ROMŠAK
Spomini na »Liro« iz tridesetih let (V.)
6. Pred koncertom
Koncert je bil napovedan na osmo večerno uro, vendar se je pričetek že praviloma zavlekel za 10 ali 20 minut, pa čeprav je bila dvorana že ob napovedani uri vedno polna. Že zaradi običaja, kajti nekateri od tistih »najpomembnejših« so prav tako praviloma in načrtno vedno zamujali ...
To je bila menda rak rana prav vseh zborovskih koncertov kjerkoli v Sloveniji, z edino izjemo Maroltovega akademskega zbora, kjer se je, menda leta 1939, dogodil pravi »mali škandal«.
France je bil glede točnosti na sploh sila natančen in dosleden, najprej do samega sebe, in tudi do drugih. Letni koncert, kije bil za tiste čase »dogodek leta v Ljubljani«, se je vedno pričel brez zamujanja. Ob tej uri je zahteval, da se vhodna vrata zapro, zaklenejo in da do prvega odmora nihče od zamudnikov nima dostopa v dvorano. Za to je bil zadolžen kar sam lastnik takrat največje ljubljanske Unionske dvorane gospod ing. Kham, sicer nepevec, a dober in zvest prijatelj, menda tudi eden pomembnejših mecenov Akademskega zbora.
In tistega leta se je pač dogodilo, da jc bil ob osmi uri sedež takratnega bana Slovenije še vedno nezaseden. France jc nervozno pogledoval na veliko čebu-lasto uro, in ko se je minutni kazalec premaknil na dvanajsto, jc dal znak. da se vrata zapro. Nesrečni Kham je sicer naglo interveniral, vendar neuspešno.
»Kar zunaj naj počaka,« mu je ostro odgovoril. Ban Natlačen, ki je zamudil komaj dobrih 5 minut, je tako obsedel pred zaprti-
mi vrati. Kham se mu je sicer vljudno opravičeval ter mu na njegovo prošnjo le toliko odškr-nil vrata, da je lahko mirno poslušal prvi del koncerta pred zaprtimi vrati...
Pevci smo bili že slabo uro pred osmo zbrani za zaprtim odrom. Večina njih je že pozno popoldne ali pa šele neposredno pred prihodom popila po nekaj surovih jajc, kajti tiste čase je veljalo splošno prepričanje, da so sveža jajca najboljše zdravilo za lep, čist in zveneč glas.
Bili smo v najboljših oblekah, vsaj približno enotno napravljeni, saj tiste čase ni bilo niti misliti na kakšne enotne uniformirane mondure. Medsebojno smo si popravljali kravate in metuljčke, ki so bili tistikrat na sploh v modi. Le Ciril in pa stalni, nepogrešljivi solist-baritonist Pepe Grčar sta imela velike umetniške mašne (samoveznice). Tisti z Grabna so si pozorno ogledali Mejačevega Petra, kajti ta pritlikavi mož je imel - to žensko navado, da sije tega dne ustnice obarval z rdeči-lom. Kar »od šuba« so mu jih razmazali in ga, sicer upirajočega se, odvlekli pod vodovodno pipo.
In medtem ko smo se razmeša-li na praktikablih, širili ali pa ožili razdalje do svojih sosedov, kot je to znova in znova popravljal Ciril pred nami, se je iz dvorane že zaslišalo ploskanje...
V zadnjem hipu je pritekel ta ali oni naših prijateljev, češ: »Zadnji čas je..., zadnji čas jc.... vse je nabito polno.... v prvi vrsti je tudi Zorko Prc-lovec...«
Ciril jc z očmi še enkrat preletel vse štiri vrste-pevcev, z dvignjenim prstom zadnjič opomnil
»tretarje« in dal znak, naj se oder dvigne.
7. Koncert
Dvorana nas je huronsko pozdravila.
Ciril se je priklanjal levo in ' desno, mi smo pričakovali, da se bo obrnil, intoniral prvo pesem.
Približal se je pianinu, intoniral vsak glas dvakrat, trikrat, nato udaril prvi in drugi akord, pa spet preskočil na intoniranje vsakega od tenorskih in basovskih glasov. Vendar pa s tem še vedno ni bil zadovoljen, še vedno ne-prepričan, da je prava intonacija pri pevcih že pravilno »sedla«, kot je temu rekel. V skrbi, da bi se že na samem začetku izognil nečistosti ali pa celo kakršnikoli zgrešenosti, je pristopil h glasovnim skupinam - običajno le »tre-ferjem« in znova poltiho zapel intonacijo. Šele, ko je bil prepričan, da imajo skupine svoj glas trdno »pod kapo«, je polagoma dvignil obe roki, znova pogledal po zboru...
Zadoneli so začetni akordi uvodne skladbe. Prva plast ledu je bila s tem prebita. Mogočna sozvočnost jc polagoma polnila prostor dvorane, se ovijala okoli avditorija, odbijala od stropa in sten. se vračala nazaj k pevcem. To je bil vedno dober znak za nas vse. pričakovano prepričanje srečnega zadovoljstva se je pojavljalo na naših obrazih, v izrazu in preciznem Cirilovem dirigiranju, se nato kot počasno pretakajoči fluid polaščalo ljudi, ki so nemo in v polni tišini sledili našemu petju, in se od pesmi do pesmi, od skladbe do skladbe vse bolj oplajali z lepoto vsebine in spevnosti predvajanih skladb.
CENE MATlClC (se nadaljuje)
8
KAMNIŠKI OBČAN
šport, nekaj za vas, otroci
11. MARCA 1993
Odbojka
Novi Graniti z drugega mesta v razigravanje
Po ligaškem delu se je ekipa OK Novi Graniti uvrstila na 2 mesto in s tem dosegla več, kot smo od nje pričakovali. Uspeh je toliko večji, če pogledamo na ekipe, ki so se uvrstile za njimi: OK Pionir, OK Olimpija in OK Fužinar. Vse te ekipe imajo po nekaj državnih reprezentantov. Po kvaliteti je sicer najbolj izstopal OK Salonit, vendar pa so bili Kamničani takoj za njimi.
Kamniška dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička in z velikim navdušenjem so gledalci spremljali derbi vodilnih moštev OK Novi Graniti Kamnik in OK Salonit. Prvi niz so domači, predvsem z dobrim sprejemom in dobrim servisom, gladko osvojili. Vendar se gostje niso dali in po zaslugi odličnega podajalca Vukoviča in napadalca Bašeloviča, ki ga Kamničani niso znali zaustaviti, so brez težav osvojili drugi niz. Pravi boj se je razvil v tretjem nizu, saj sta obe ekipi prikazali vrhunsko odbojko. V vseskozi izenačeni igri domači niso znali izrabiti treh zaključnih žog. Zadnjo zaključno žogo so izgubili zaradi napačne postavitve, kar je vneslo zmedo v njihove vrste. V četrtem nizu so imeli domači rahlo pobudo predvsem zaradi menjave Vukoviča. Po njegovi vrnitvi sta se moštvi menjavali v vodstvu vse do konca niza. Domači spet niso znali izrabiti treh zaključnih žog. Tako je končna zmaga (1:3) šla rutiniranim gostom. Res pa je, da bi Kamničani s kančkom sreče lahko premagali oslabljeni Salonit.
Proti ekipi OK Granit Preskrba v Slovenski Bistrici Kamničani niso imeli težkega dela. Z dobrimi akcijami in blokom so v pičlih 45 minutah premagali gostitelje z rezultatom 3:0 in vknjižili novi dve točki.
Po pričakovanju so Kamničani zanesljivo dobili z OK PROM Žirovnica, čeprav so v prvem nizu naleteli na močan odpor. Gostje so pod vodstvom podajalca Bujaka silovito začeli. Domači so delovali nezbrano in so prelahko izgubljali točke. Tako so gostje povedli z rezultatom 5:12. Kamničani so se le zbrali, predvsem po zaslugi Koprivca, in zaključili nit. Nadaljevanje je ilo za goste porazno. Tako so v drugem in tretjem nizu delovali povsem izgubljeno in dosegli skupno le še 5 točk.
Zadnjo tekmo pred končnico so Kamničani igrali v Ljubljani proti ekipi OK Olimpije. Ker je bilo drugo mesto v ligi zagotovljeno že pred to tekmo, je bila tekma bolj prestižnega pomena. Na žalost sojo Kamničani izgubili, vendar so imeli boljšo razliko v nizkih in tako osvojili drugo mesto pred OK Pionirjem in OK Olimpijo.
Kamničani v končnici igrajo proti ekipi OK Salonit. Prva tekma je bila 6. marca, drugo pa bodo igrali v Kamniku 13. marca. Vabljeni!
JOŽE JANKOVIČ
Tekmovanje za najboljše ŠŠD v občini Kamnik
Kot vsako leto tudi letos poteka merjenje športih sposobnosti kamniških osnovnošolk in osnovnošolcev v številnih športnih panogah pod skupnim imenom TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠE ŠŠD V OBČINI KAMNIK, do sedaj so sc pomerili žc v sedmih športih, in sicer:
- v jesenskem krosu - malem nogometu - dvoranski atletiki
- streljanju - odbojki in - rokometu.
Pred občinskim prvenstvom v rokometu so pri fantih najuspešnejši športniki OŠ Marije Vere z Duplice, ki so doslej zmagali v štirih disciplinah, in sicer: malem nogometu, dvoranski atletiki, odbojki, in streljanju, pred Stranjami, ki so bili prvi na občinskem prvenstvu v krosu, in OŠ Frana Albrehta, ki so bili prvi na občinskem prvenstvu v košarki.
Pri dekletih jc boj za najboljše ŠŠD bolj izenačen, saj so dvakrat zmagale le športnice TOMA BREJCA, in sicer v košarki in odbojki, po enkrat pa so občinske prvakinje postale:
Stranjanke v krosu, Dupličanke v dvoranski atletiki in športnice »Frana Albrehta« v streljanju.
Prihodnjič pa podrobneje o posameznih prvenstvih.
ACO KRAMAR
Nogomet osvaja dekleta
Nogomet je bil že od nekdaj rezerviran samo za moške. Toda čas vedno opravi svoje in z emancipacijo se tudi ta moška igra vedno bolj uveljavlja med ženskami. Že pred dvajsetimi leti se je kar nekaj kamniških deklet odločilo za nogomet in imajo še sedaj lepe spomine na potovanja in nogometne tekme v ekipi ŽNK Domžale in pozneje v ŽNK Ljubljana.
Ženski nogomet je osvojil že vso Evropo in tudi širši svet. Pred letom in pol je bilo na Kitajskem prvo uradno svetovno prvenstvo, kjer jc zmagala reprezentanca ŽDA pred Norveško, Švedsko in Nemčijo. V predtek-movanju se je pomerilo kar 43 ekip z vseh celin. Evropskih prvenstev je bilo že kar nekaj in letos sc je prijavilo za to tekmovanje 30 evropskih reprezentanc. Slovenija, ki tokrat nastopa prvič samostojno, bo igrala v predtek-movalni skupini skupaj z Anglijo. Belgijo in Španijo.
Na priporočilo NZS in pod pokroviteljstvom ŠRC Polževo se tudi v Sloveniji pospešeno usta-
navljajo ženski nogometni klubi za tekmovanje v prvi ligi, tako da bo selektor, nekdanji nogometaš Rudi Corn, lahko izbral dobro reprezentanco.
Tudi v Kamniku so se odločili, da vstopimo v to tekmovanje, še posebej zato, ker v naši občini ni niti ene ženske ekipe v kolektivnem športu v igri z žogo, ki bi zastopala naše barve. Nekaj deklet že pospešeno trenira, in vabimo še druge, tudi žene, ki jih nogomet privlači ter imajo smisel za to zanimivo igro, naj se nam priključijo. K organizaciji in treningom vabimo vse bivše nogo-metašice, naj t svojim znanjem prispevajo k boljši uigranosti ekipe.
Treningi so začasno ob torkih in četrtkih ob 18. uri v dvorani krajevne skupnosti Mekinje nad nogometnim igriščem NK Kamnik, ko bo topleje, pa na travnatem igrišču.
Pokličete lahko tudi po tel. 714-253 ali pišete na p. p. 94 Kamnik.
STANE BENKOVIČ
Romarski shodi na Svetem Primožu
Tradicionalnih romarskih shodov na Svetem Primožu nad Kamnikom, ki potekajo 3.. 4. in 5. postno nedeljo, sc vsako leto udeleži veliko stalnih in drugih obiskovalcev. Organizator letošnjih slovesnosti in nedeljskih naš 14.. 21. in 2S. marca je kamniška župnija.
Enak romarski shod bo tudi v soboto, 1. maja, organizirala mekinjska župnija. Maše bodo ob 10.30 V. MEJAČ
Priznanje Planinske zveze
Nagrajeni odlični alpinisti in plezalci
V torek, 23. februarja letos, ja bila v dvorani SMELTA v Ljubljani svečanost ob 30. obletnici ustanovitve podjetja SMELTin 30. obletnici začetka delovanja KOTG (Komisije za odprave v tuja gorstva) pri PZS. Na tej slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja za delo v KOTG najboljšijn slovenskim alpinistom in plezalcem in pa najpomembnejšim sponzorjem slovenskih alpinističnih odprav.
KOTG (komisija za odprave v tuja gorstva) je bila ustanovljena PZS predvsem z namenom spodbujati, organizirati in pomagati pripravljati pomembnejše akcije naših alpinistov v tujini. Njen prvi načelnik je bil Pavle Šegula, sledil mu je Aleš Kunaver, po njegovi smrti pa jo vse do danes vodi Tone Škarja. Delo KOTG je bilo izredno uspešno, in to predvsem po zaslugi njenih načelnikov, saj ji je uspelo v tem času pripeljati sloven-, ski ekspedicijski alpinizem v sam svetovni vrh, s Česnovim vzponom čez južno steno Lhotseja pa postaviti enega od zgodovinskih mejnikov v alpinizmu. Tako lahko danes rečemo, da Slovenija v alpinizmu ni nikakršna provinca, ampak eden od svetovnih centrov.
Priznanje PZS ob 30. obletnici delovanja KOTG sta dobila njen prvi načelnik Pavle Šegula in njen sedanji načelnik TONE ŠKARJE, ki je član kamniškega AO že od vsega začetka svojega alpinističnega delovanja...
Najboljša alpinista in plezalce so izbrali na osnovi ankete, ki so jo izpolnili posamezni alpinisti. Izbirali so najboljše alpiniste in najboljše alpinistične smučarje. Na osnovi najboljših dosežkov v športnem plezanju pa je komisija za alpinizem določila najboljše športne plezalke, članice in mladinke in najboljše športne plezalce, člane in mladince.
Tudi pri najboljših alpinistih in plezalcih imamo Kamničani svoj delež. Prvo mesto med alpinisti je bilo izglasovano Slavku Svetličiču iz Soškega AO, drugo mesto pa so prisodili MARKU PREZLJU iz Kamniškega AO za njegova alpinistična dejanja v preteklem letu. Med športniki plezalci, v mladinski kategoriji, je bil pa proglašen za najboljšega UROŠ PERKO, ravno tako član kamniškega AO za deveto mesto na mladiskem svetovnem prvenstvu in za več vzponov z oceno 8a + .
Edino pri sponzorstvu v Kamniku niso dobili priznanja. Res
.je, da da je kamniška občina, kamniško gospodarstvo, do sedaj
kar precej podpiralo slovensko alpinistično dejavnost, za kar
upamo, da se bo dogajalo tudi v prihodnje, vendar je bilo nekaj
drugih v Sloveniji, ki so to delali še bolj aktivno in še bolj
materialno. _
Boje
Šahovski utrinki
OBČINSKO MOŠTVENO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL
Tekmovanje je bilo odigrano v Komendi 30. januarja. V skupini starejših dečkov je zmagala ekipa osnovne šole Frana Albrehta, Kamnik: Hajrudinovič, Petek, Markelj, Leveč (4 meč točke in
7 šahovskih točk), drugo mesto je osvojila ekipa OS Marije Vere na Duplici. V skupini mlajših dečkov je zmagala ekipa OS Moste I: (Jerovšek, Krmavnar, Smole, Podbelšek (12 meč točk 23 šahovskih točk). Nastopilo je 7 osnovnošolskih ekip; po dolgem obdobju je na občinskem ekipnem prvenstvu nastopila tudi kompletna ekipa deklic, in sicer iz OŠ Komenda: Crnkovič, Urh, Barle, Žabret. 2. mesto je osvojila ekipa OŠ Moste II (10 meč točk in 17 1/2 šahovskih točk), 3. OŠ Komenda (7 meč točk in 14 šahovskih točk). Za zmagovalne ekipe je Športna zveza občine Kamnik prispevala pokale.
TRADICIONALNI POČITNIŠKI TURNIR KOMENDA 1993
je bil odigran v času šolskih počitnic od 1. do 4. februarja v prostorih Šahovskega kluba v Komendi. Nastopilo je 15 igralcev, ki so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu, hitrost igranja je bila 60 minut na igralca. Turnir je bil dokaj močan, saj so nastopili ena mojstrska kandidatka, štirje drugokategorniki, pet tretjekategornikov in pet četrtokategornikov. Zmagovalec turnirja je bil Robi Bergant. Končni vrstni red je bil sledeč: 1. Robi Bergant, 8 1/2 točk; 2. Bojan Hribar,
8 točk; 3. Petra Ipavec, 7 1/2 točk; 4. Boris Herceg, 6 točk; 4. Matej Seliškar, 6 točk; 6. Primož Podbelšek, 6 točk. Na tem turnirju je Matej Seliškar osvojil III. šahovsko kategorijo.
2. REGIJSKO MOŠTVENO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL ZA STAREJŠE DEČKE
Tekmovanje je bilo odigrano v Ljubljani v soboto, 13. februarja.
V konkurenci desetih osnovnošolskih ekip ljubljanske regije je občino Kamnik uspešno zastopala ekopa OŠ Frana Albrehta, ki je v močni konkurenci osvojila III. mesto. Na tekmovanju je zmagala ekipa OŠ Ledina (16 meč točk in 29 1/2 šahovskih točk), 2. mesto pa je osvojila ekipa OŠ Danile Kumar (14 meč točk in 22 šahovskih točk). Za ekipo OŠ Frana Albrehta so uspešno igrala Hajrudinovič, Petek, Markelj, Mlakar in Svetic
XI. MEMORIALNI TURNIR IVA SONCA
Tekmovanje je bilo odigrano v Domžalah od 5. do 13. februarja.
V konkurenci 28 igralcev (1 mojster, 11 mojstrskih kandidatov, 6 prvokategornikov 5 drugokategornikov) so uspešno nastopili igralci iz naše občine: 7. mesto je osvojil Tone Trebušak, 6 točk; 8. Robi Bergant, 5 1/2 točk. (Robi Bergant je izpolnil pogoje za napredovanje v kategoriji). Na turnirju je zmagal Srebernič s 7 točkami.
FRANC POGLAJEN
OPRAVIČILO!
Pri pisanju članka SKAKALNICA V ŠMARTNU sem nenamenoma storil napako. Lastnik zemljišča, na katerem stoji skakalnica, jc MILAN MALI in ne Milan Pančur, kot je bilo navedeno.
Milanu Maliju iz Šmartna se za napako opravičujem in zahvaljujem za razumevanje ter njegov prispevek k razvoju smučarskih skokov v Tuhinjski dolini.
JOŽE ARKO
I Nekaj za vas, otroci!
Priznanja za poznavanje slovenskega jezika
V petek, 19. februarja, smo imeli učenci osnovne šole Toma Brejca kulturno prireditev, ki smo jo posvetili Francetu Prešernu. Obletnica Prešernove smrti je ob osamosvojitvi postala državni praznik. Na naši šoli pa na ta dan podeljujemo Brejčeva priznanja nagrajencem za poznavanje slovenskega jezika.
V uvodnem delu prireditve sta brata KRT zaigrala posodobljeno obliko Zdravljice. Govor gospoda ravnatelja nas je usmeril v razmišljanje o pomenu kulturnega praznika za Slovence. Učenci sedmega razreda so doživeto recitirali Prešernove Vrba in sonete iz Sonetnega venca.
Ob prijetni glasbeni spremljavi sva brali razmišljanja o Prešernu, njegovem delu, življenju, pome^ nu za naš narod. Gospa Jeseni-kova je v nagovoru tekmovalcem za Brejčevo značko iz slovenskega jezika iskreno čestitala in nam skupaj z gospodom ravnateljem podelila knjižne nagrade in priznanja.
Tekmovanja za Brejčevo značko se je udeležilo skoraj 50 učencev, med njimi jih je 12 doseglo preko 100 točk. To so bili: Iva Hafner, Polona Rizman, Maruša Kožman, Maja Berlec, Špela Kraševec, Uroš Razpotnik, Majda Šapran, Jank Golob, Andrej Komatar, Janja Jerič, Mateja Potočnik, Tina Jeras. Prejeli so knjižne nagrade.
Priznanja so dobili: Andreja Zupane, Sneža Mihajlova, Ana Podpečan, Tanja Klemene, Simon Berlec, Marta Zupančič, Jernej Čebulj, Metka Krznar, Milena Kodra, Boštjan Kralj, Ti-
na Berlec, Ela Mali-Tonin, Šonja Čebulj, Sebastjan Vrhovnik, Miran Hribernik, Tina Gorjup, Luka Klemene, Bernarda Svetec, Peter Hočevar, Boštjan Brumen, Damjan Klemen, Dunja Cvek, Sabina Srovin in Darinka Novak.
Tekmovanje je letos potekalo že četrto leto. V prvem delu smo pisali spise na dve aktualni temi: Mladost v senci nasilja in mamil, kjer smo se lotili vojnih grozot in odvisnosti mladih od mamil. Druga tema: Nekoga moraš imeti rad je nasprotje prvi temi in govori o medsebojni ljubezni.
V drugem delu tekmovanja smo pokazali teoretično znanje iz slovnice.
Po govoru gospe Jesenikove so sledili odlomki iz nalog tekmovalcev. Vsak posameznik je v teh spisih razodel svoje mišljenje o svetu, v katerem živimo.
Proslavo je sklenila glasbena točka bratov KRT. Prireditev je bila dobro organizirana in je pokazala odnos nas mladih do kulture.
Po končani prireditvi so učenci delo nadaljevali v razredih. Peti in šesti razredi v likovni delavnici, sedmi in osmi pa z anketo o kulturi okrog nas, v Kamniku, na šoli.
Morda je končno tudi do nas mladih seglo spoznanje, da brez Prešerna nc bi bili tam, kjer smo. Vodi nas v spoznanju: Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas. Zato spoštujmo slovensko besedo.
MAJA BERLEC, ŠPELA KRAŠEVEC
V Matični knjižnici
Najbolj brane knjige na pionirskem oddelku
Delež domače literature v primerjavi s tujo je dokaj enakovreden. To je opazno zlasti v okviru leposlovja, ker šola za šolske obveznosti, kot sta domače branje in bralna značka, upošteva pretežno leposlovne knjige. Ne smemo pa prezreti tudi deleža leposlovja, izposojenega iz osebnih nagibov mladih.
Prav tako je delež slovenske produkcije razveseljivo visoko zastopan v okviru drugih zvrsti branja (strokovne knjige, slikanice). V okviru leposlovja (vključno s poezijo) se pojavljajo znana domača imena, kot npr. France Bevk, Tone Seliškar, Prežihov Voranc, Fran Šaleški Finžgar, Fran Milčinski, Josip Vandot, Leopold Suhodolčan, Anton Ingolič, Ivo Zorman, Oton Zupančič, pa tudi Ela Peroci, Branka Jurca, Kristina Brenkova, Tone Pavček, Kajetan Kovic, Miroslav Košuta, Niko Grafenauer, Svet-lana Makarovič, Saša Vegri, Janez Bitenc in mnoga druga.
Najbolj izstopajo dela dveh avtorjev (pojavljata se v vseh starostnih stopnjah) — to sta France Bevk in Anton Ingolič. Njuna dela so izrazit primer, kjer je fabula oblikovana skozi akcijo mladih junakov. Najpogosteje so bile izposojene naslednje Bevkove knjige: Grivarjevi otroci, Pastir-ci, Lukec in njegov škorec, Pestr-na, Učiteljica Breda.
Bevk se je vključil v naše leposlovje kot soustvarjalec slovenskega  psihološko realističnega
izraza v mladinskem leposlovju. Podobno pozornost deli z Bevkom tudi pisatelj Anton Ingolič v mladinskih leposlovnih delih (npr. Tajno društvo PGC).
Na višji stopnji, t.j. v 7. in 8. razredu, pa so zanimiva Ingoliče-va dela z izrazito mladostniško tematiko (Zaupno, Leta dozorevanja, Mladost na stopnicah). Temu pisateljskemu zgledu v mladinskem leposlovju sledijo generacijsko mlajši pisatelji. Med njimi najbolj izstopajo knjige Vi-tana Mala (Sreča na vrvici, Roki Rok) in Slavka Pregla (Odprava zelenega zmaja, Priročnik za klatenje).
Sledijo še Mate Lovrak (Tova-rišija Petra Grče), Smiljan Rozman (Fantje muzikantje) in Branko Hofman (Ringo Star).
Od domačih pisateljev ne smemo prezreti Svetlane Makarovič, ki obvlada fantazijsko sodobno pravljico in je izredno priljubljena med bralci, zlasti najmlajšimi (Sapramiška, Pekarna Mišmaš, itd.). Nedvomno je to zasluga velike inovativne fantazijske ustvarjalne moči pisateljice, ki obvladuje fabulativne nivoje in estetske elemente naše jezikovne in vsebinske kulture, čeprav ne gre prezreti tudi deleža srečne izdajateljske roke. Ugotovitev, katere knjige so bile najbolj brane v naši knjižnici, lahko brez dvoma potrdim z mislijo - otroku mora biti knjiga ponujena ob pravem času in na pravilen način.
SAŠA KOS
Planinski občni zbor
Planinsko društvo Kamnik bo imelo svoj redni letni občni zbor v petek, 26. marca, ob 18. uri v dvorani Veronika nad
kavarno.
Letošnji občni zbor bo pripravljen ob 100-letnici slovenske planinske organizacije in ob 100-letnici Planinskega društva Kamnik.
Upravni odbor PD Kamnik vljudno vabi svoje člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo, da bi tudi tako počastili društveni častitljivi jubilej.
Na občnem zboru bodo kamniški planinci ocenili svoje dosedanje delo in si začrtali naloge za naslednje obdobje.
Pričakujejo udeležbo vseh članov, ki jim je planinstvo pri srcu in pomemben del njihovega življenja.
Občni zbor bo združen z zanimivim kulturnim programom.
S. S.
Zveza častnikov v letu 1993
Zveza častnikov se je formalno organizirala konec lanskega leta ter takoj pričela z izvajanjem z zakonom predvidenih in drugih nalog. Te naloge so bile izdelane tudi na osnovi smernic in načrta dela republiške organizacije ZČ, v občni pa jih je potrdil najvišji organ častnikov, to je konferenca, ki je sestavljena iz izvoljenih predstavnikov organizacij v KS. Soglasje k nalogam in načrtu usposabljanja pa je dal tudi Sekretariat za obrambo občine, kot je to določeno z Zakonom_ o obrambi in zaščiti.
Ena od prvih nalog, ki jih je izvedla organizacija, je bila priprava in organizacija pohoda na Kostavsko planino, za kar gre zasluga častnikom iz Tuhinjske doline. Da sta pohod in svečanost uspela, priča število udeležencev. Glede na izkušnje bo verjetno v prihodnosti potrebno razmišljati tudi o novih oblikah takih in podobnih pohodov in svečanosti.
Nova organiziranost je narekovala tudi izdelavo novega statusa organizacije. Le-ta je izdelan na osnovi Statuta Zveze častnikov Slovenije, ki pa ne izključuje specifičnosti občinskih organizacij. Vsebina republiškega statusa bo objavljena v eni od prihodnjih številk revije Obramba. V njem bo mogoče videti, kakšna sta značaj in vloga organizacije, ka-
tere so njene naloge, kakšne so pravice in dolžnosti članstva, kakšen je način organiziranja in povezovanja, kakšna je vloga častnih razsodišč ter vrste priznanj.
Ob statutu ima organizacija častnikov izdelane tudi druge potrebne pravne akte.
Najaktivnejši organ je predsedstvo, ki je sprejelo tudi načrt usposabljanja za leto 1993. Pri tem se je naslanjalo na načrt republiške organizacije, dodalo pa tudi svoje poglede na izvajanje nalog. Pri tem naj omenimo predvsem možnost prostovoljnega obiskovanja neobveznih oblik izobraževanja. Jasno je tudi, da je članstvo v organizaciji neobvezno. Predsedstvo si je zadalo tudi nalogo, da častnike usposobi za naloge v eventualni vojni.
Republiška organizacija je določila kot obvezno temo za vse, ne glede na članstvo, temo iz protioklepne in protizračne obrambe. Za ta sklic lahko uporabimo pozivanje, vendar je tu vprašljivo sodelovanje klicanih, ki si tega ne želijo. Pri tem menimo, da je predvsem potrebno določiti moralno podobo pojma častnik in se v skladu z njo vesti. Tisti, ki menijo, daje izobraževanje nepotrebno, lahko sicer tako mislijo, vendar je vprašljivo, ali lahko nosijo čin, še bolj pa, ali lahko vodijo ljudi v vojni.
V občini Kamnik bomo v sodelovanju z Zvezo častnikov Slovenije, Ministrstvom za obrambo, Fakulteto za obramboslovje ter strokovnjaki za varnostna vprašanja organizirali okroglo mizo na temo Kodeks častnika.
Vsi zainteresirani bodo lahko v letošnjem letu na TV na okrogli mizi sledili tudi temama: Voja-ško-politični položaj v Srednji Evropi in varnost Slovenije ter O prvinah obrambne doktrine Slovenije.
Na občinski ravni bomo organizirali razgovore o organiziranosti ZČ, prikazali oborožitev, izvedli streljanje ter pohode in športna srečanja.
Usposabljanje bo izvedeno na različne načine, predvsem pa kot: informiranje, praktično urjenje, predavanja, specifično usposabljanje, samoizobraževa-nje, ločeno pa bo po starosti, predznanju, položaju v obrambnih nalogah, po perspektivnosti.
Zaradi načela demokratičnosti in vključevanja čimvečjega števila častnikov v odločanje smo pripravili tudi vprašalnik za najaktivnejše člane, da bi na tak način dobili nove ideje o organiziranosti, oblikah usposabljanja ter pogledih posameznikov na obrambno in zaščitno področje.
Pri oblikah samoizobraževanja ne smemo pozabiti revije Obramba, ki bo s svojimi pri-
spevki omogočila predstavitev tem, predvidenih za usposabljanje.
Ob nalogah, ki jih bo realizirala organizacija, je bistvenega pomena, koliko sredstev bo porabljenih v ta namen. Organizacija se na zakonski podlagi financira iz proračuna, v letu 1993 pa je predvidenih 400.000 SIT za ,vse odhodke. Menimo, da je 33.000 SIT na mesec skrajno racionalna poraba, ki bo tudi podvržena družbeni kontroli in kontroli članstva. Članarine, ki jih bodo zbrale krajevne organizacije ZČ, pa bodo ostale za njihovo porabo. Poudariti moramo, da pri izvajanju nalog zelo uspešno sodelujemo s Sekretariatom za obrambo občine Kamnik, ki nam nudi pomoč pri računalniško vodeni evidenci ter v administrativnih zadevah. Pomoč pričakujemo tudi od območnega štaba TO pri zagotovitvi predavateljev in organizaciji streljanja in prikaza oborožitve.
Do sedaj se je v organizacijo vključilo preko 50% častnikov, vendar menimo, da to še ni dokončno število. Vse, ki smatrajo, da je organizacija ZČ Kamnik pomembna, pričakujemo, da se nam bodo še pridružili, tistim pa, ki mislijo drugače, verjetno ne pripada prva beseda, čeprav drugačnosti ne izključujemo.
JOŽE ARKO
Zveza društev nekadilcev Slovenije
Kdaj več pravic za nekadilce?
ČRNA KRONIKA (a)
Kamniški policisti so od druge polovice meseca januarja obravnavali veliko primerov kršitve javnega reda in miru kakor tudi prometnih, gorskih in drugih nesreč, bilo pa je tudi precej kaznivih dejanj. Naj navedemo nekaj dogodkov:
15.1. M. H. je nadlegoval stanovalca na Ljubljanski cesti na Duplici, češ da ga »lovi policija«. Policisti omenjenega občana niso iskali, kljub temu pa so z njim opravili razgovor in ga napotili domov.
Na Zikovi ulici v Kamniku naj bi - po izjavi S. D. - N. G. s hrupno glasbo motil soseščino, česar pa ni bilo moč nedvoumno ugotoviti.
Neznanec je vlomil v stanovanje na Zikovi ulici in odnesel več manjših predmetov.
Neznanec je ukradel žig Zdravstvenega doma Kamnik, ki ga bo verjetno poskušal uporabiti v nezakonite namene.
Istega dne je bilo več prometnih nezgod zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo na poledenelem vozišču, v katerih je nastalo precej materialne škode, mnogi udeleženci pa so bili bolj ali manj telesno poškodovani.
16.1. J. C. je utemeljeno osumljen, da je tega dne s požiganjem trave povzročil splošno nevarnost požara. Sledi kazenska ovadba na temeljno javno tožilstvo.
Neprivezan pes je iznenada skočil pred kolesarko, ki je zaradi tega padla po vozišču in se hudo poškodovala.
17.1. Voznik osebnega avtomobila S. J., ki je vozil skozi Sotesko, je iz neznanega vzroka (po vsej verjetnosti zaradi vinjenosti) zapeljal izven vozišča v betonski prepust, pri čemer se je telesno poškodoval.
V zasebni stanovanjski hiši na Okroglem (nad naseljem Bistriči-ca) je prišlo do eksplozije. V prostoru, v katerem je lastnik upravljal z orodjem, ki povzroča iskrenje, so namreč iz odprte bencinske posode uhajali hlapi, to pa je Privedlo do'eksplozije.
18.1. Ob pol dvanajstih ponoči Je bil še vedno odprt lokal »Mon-tona« na Steletovi ulici v Kamniku, kjer so s hrupom motili okolico. Sledi predlog sodniku za prekrške zaradi točenja alkoholnih Pijač že vinjenim osebam, pa tudi Poročilo inšpekcijski službi zaradi prekoračitve obratovalnega časa.
Najdeno je bilo gorsko kolo znamke Rog, rumene barve, z 10
prestavami in s proizvodno številko 647896; lastnika še vedno iščejo.
20.1. PP Kamnik je bila obveščena, da je 4. 1. z drugega nadstropja samskega doma na Cankarjevi cesti v Kamniku padel tuji državljan D. N. in se hudo telesno poškodoval. Kljub intenzivnemu zdravljenju v ljubljanskem UKC je kasneje poškodbam podlegel.
22.1. Ob Ljubljanski cesti sta se poigravala otroka, nakar je eden izmed njiju potisnil druge-
ga; mimovozeče vozilo pa ga je zadelo v torbo. Otrok je padel po cesti in se pri tem hudo telesno poškodoval.
23.1. Neznanec si je iz skladišča gostinskega lokala »Paradise« na Kidričevi ulici v Kamniku proti volji lastnika postregel z nekaj steklenicami žganja.
24.1. V Kamniških Alpah, v Koglu, se je smrtno ponesrečil D. B. ki so ga nato gorski reševalci prepeljali v dolino.
26.1. V Suhadolah sta se pretepala brata B. Sledi predlog sodniku za prekrške.
29.1. V središču mesta je razgrajal B.F., sicer star znanec po-
licistov. Sledi predlog sodniku za prekrške.
30.1. Ob pol tretji uri zjutraj je s hrupno glasbo na Groharjevi ulici na Duplici motil stanovalce Ž. Zoran. Sprva se za opozorilo ni zmenil, kasneje pa si je premislil. Sledi predlog sodniku za prekrške.
V mesecu januarju je bilo sicer precej vlomov v stanovanja oz. stanovanjske hiše, pa tudi v osebne avtomobile. Narašča število manjših prometnih nezgod, predvsem na Ljubljanski cesti in v Smeri poti Tuhinjski dolini (vzroki so v glavnem v neprilagojenih hitrostih glede na stanje cest).
DEŽMAN V. GABRIELA
SKD
Občni zbor v Nevljah
Dvanajstega februarja letos je v Nevljah potekal redni letni občni zbor krajevne organizacije Slovenskih krščanskih demokratov Nevlje - Mekinje. Po Zdravljici na začetku je sledila izvolitev organov zbora. Udeležba je bila odlična, saj jih je bilo od dvain-petdeset članov prisotnih kar štirideset. Zbrano so prisluhnili besedam predsednika KO g. Jožeta Jerasa. Povedal je, da je minilo od zbora pred letom dni težko in burno obdobje. Zaznamovalo ga je več stvari: težak gospodarski položaj, hudi in večinoma nepošteni napadi na SKD in njihove voditelje v predvolilnem času, trdo delo odbornikov in članov, pa tudi dober uspeh na volitvah, ki je bil na Kamniškem boljši kot v slovenskem merilu. Opisal je delo odbornikov; kar pet članov je bilo v občinskem volilnem štabu, ki so opravili veliko dela, predvsem v zvezi z organizacijo predvolilne dejavnosti na področjih Tuhinjske doline. Gozda, Črne in Vranje Peči. Sklicali so tudi več sestankov za vse člane; kot po pravilu so bili le-ti dobro obiskani; teme so bile raznovrstne (asfaltiranje cest, promet, mrliška vežica...), skratka, tisto, kar ljudi najbolj teži. Organizirano je bilo več predavanj in zborovanj. Nastopili so dr. Ocvirk, g. Pavle Ocepek, g. Janko Deželak, dr. Stres in drugi. G. Jeras je omenil še romanje na Sv. Višarje in spominsko mašo pri kapeli v Kamniški Bistrici. S povečanjem članstva v 1. 92 je KO Nevlje - Mekinje že na tretjem mestu v občini, prijave novih članov pa prihajajo tako rekoč dnevno. Zaključil je s podatki o volilnih rezultatih in z željo po še boljšem uspehu na lokalnih volitvah.
Za kulturni predah je poskrbela recitatorka Bernarda, ki je doživeto podala pesem Simona Gregorčiča. Predsednik OO SKD g. Marko Magister se je v nadaljevanju zahvalil Nevljam in Mekinjam za prizadevno delo in spodbuden uspeh na volitvah. Tudi on je opozoril na bližajoče se lokalne volitve. Člani so mu zastavili več vprašanj s komunalnega področja; g. Magister je namestnik občinskega sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora. Član OO SKD g. Janez Sušnik je opozoril, da ima stranka
tudi zeleni program, ki pa daje na prvo mesto človeka, seveda v čim večjem sozvočju z naravo.
Za zaključek je mešani pevski zbor iz Tunjic pod vodstvom g. Anice Štele polepšal srečanje s slovenskimi narodnimi in cerkvenimi pesmimi. Po skromni zakuski se je zbor končal, vsi pa so odhajali z upanjem v lepšo prihodnost slovenskega naroda in njegov duhovni napredek. Zanj bi morali odločilno prispevati prav krščanski demokrati in kristjani nasploh.
ANDREJ RIFEL
TRGOVINA »KIM« Kamnik, Trg talcev 8
obvešča cenjene stranke, da smo bogato založeni z oblačili za
OBHAJILO, BIRMO In VALETE
Posebna ponudba:
- ženske omsa hlačne nogavice z laycro po 280 SIT
- moške in ženske trenirke - bombažne, na zadrgo, po 2.390 SIT
- moške, ženske in otroške hlače od trenirk od 950 do 1.690 SIT
- moške in ženske pižame (frotir in bombaž) po 2.290 SIT
- ženski pleteni puloverji iz bombaža po 2.950 SIT
- ženske pletene plisirke (podložene) - dolge, po 2980 SIT
- ženske bombažne tunike po 1.290 SIT (osem barv)
- otroške jeans jakne - parke, od 2.300 SIT dalje
- bele otroške bluzice po 1.390 SIT (Vezenina Bled)
Poleg omenjenega pa vam nudimo celotno otroško konfekcijo po konkurenčnih cenah.
Kaj je ZDNES? To so kratice za Zvezo društev nekadilcev Slovenije. Svoj sedež ima v Mariboru, kjer je vsako leto tudi seja. Letos je bila v soboto, 13. februarja. Ker je moja mami predsednica Društva nekadilcev Ljubljana - Center, smo se seje udeležili tudi moji sestri in jaz.
Jaz sem bil letos na seji drugič. In tudi tokrat nisem bil razočaran. Pravzaprav še sam ne vem natančno, zakaj mi je tako všeč. Morda tudi zato, ker so vsi prisotni nekadilci.
Najprej je bil na vrsti kitarski nastop, ki je usvaril prijetno vzdušje. Za njim je bila podelitev priznanj najaktivnejšim članom v boju proti kajenju. Priznanje je dobila tudi Danica Kuhar, socialna delavka na OŠ Komenda — Moste. Potem nas je pozdravil predstavnik Društva za zdravje srca in ožilja - prof. dr. Cibic in nas pozval k še nadaljnjemu sodelovanju.
Najzanimivejša se mi je zdela druga točka - poročilo o letnem delu ZDNES. Podala ga je predsednica dr. Marija Djurdjevič in vsebovalo je kar nekaj zanimivih poročil. Na primer: Januarja lani je ZDNES poslalo ministru za delo predlog, da se nekadilcem podaljša dopust, saj kadilci na delovnem mestu kar nekaj časa porabijo za kajenje. Odgovora ni bilo. Istemu ministrstvu so kasneje poslali tudi prošnjo za zaščito nekadilca na delovnem mestu pred kadilci. Spet ni bilo odgovora. Časopisu Delo so poslali članek proti reklamam za cigarete West, pa so ga zavrnili. Nadalje je dr. Voljč, minister za zdravstvo, na njihovo pobudo izdal odredbo o prepovedi kajenja v bolnicah - tako med bolniki kot med osebjem, pa je nihče ni upošteval. Kljub tem neuspehom pa so nekaj vendarle dosegli: na Srednji agroživilski šoli v Ljubljani se ne kadi — ne med učitelji ne med učenci. Tudi v Ptujskih Toplicah ne kadijo več. Našli smo celo nekaj oekadilskih lokalov: Medexov lokal,Trot' na Miklošičevi cesti v Ljubljani, slaščičarna
,Ambasada Ziri' na Trgu osvoboditve v Žireh in tudi v Ilirski Bistrici jih je nekaj. Pri nas so očitno še bolj redki, v Nemčiji pa so jih našteli in zbrali v katalogu že čez tisoč!
Pri točki Poročilo društev se mi je zdelo zanimivo to, da tudi v Kranju nastaja nekadilsko gibanje, vednar bi se imenovalo Društvo za zdrav življenjski slog. Torej sčasoma ne bo dovolj le to, da si nekadilec, ampak bi moral biti vzoren tudi v drugih pogledih. Predsednica je na to rekla, da se bo morda tudi ZDNES preimenoval v Zvezo društev za zdrav življenjski slog.
Uvedli naj bi nagradna potovanja za kadilce, ki bi 31. maja prenehali kaditi. Tisti, ki bi po treh mesecih še vedno abstinirali (dokazali bi z laboratorijskim testiranjem krvi), bi prišel v žrebanje. Izžrebancu bi plačali teden dni bivanja ob morju. V tujini to ni nič novega. Na Švedskem akcija teče že nekaj let, vendar tam izžrebajo deset ljudi, ki grejo za štirinajst dni na Havaje!
Parlamentu bodo predlagali sprejem zakona o kadilcih. Po zakonu bo, če bo sprejet, prepovedano kakršnokoli reklamiranje cigaret, kadilci bodo »izgnani« iz javnih prostorov v kadilnice, prepovedano bo odmetavati ogorke po tleh in med drugim bo moralo biti na škatlici s cigaretami jasno napisano, da škodijo zdravju. Za izpolnjevanje zakona naj bi poskrbeli z zelo visokimi denarnimi kaznimi.
Nekaj minut po dvanajsti je bila seja zaključena. Povabljeni smo bili na ,skromno' pogostitev v predverju. Čez čas so me začele peči oči, in ko sem natančneje pregledal prostor, sem ugotovil, da hišnik, ki se pogovarja z natakarjem, kadi! Imel sem resen namen stopiti k njemu in ga prositi, naj ugasne cigareto ali odide, vendar me je »prehitel«, in to storil sam od sebe. Kadilska kultura!
V prijetnem vzdušju smo se okrog pol dveh razšli.
URBAN BITENC
Kraja družbene lastnine
Divja privatizacija je danes pri nas eden najtežjih grehov proti svojim ljudem. Krade se menda na veliko. Nekateri vodilni v podjetjih prenašajo skupni denar v tujino, drugi zopet ustanavljajo vzporedna podjetja. Tja odvajajo iz družbenih podjetij denar, tehnologijo, delovno silo in naročila kupcev. Vse to je še toliko hujše, ker so isti gospodje do sedaj »pomagali« ustvariti sedanjo revščino in ker je toliko naših ljudi na robu preživetja. Družba je pri vsem tem nedvomno oškodovana, saj ponavadi ne gre samo za denarno izgubo, marveč tudi in predvsem za prenos kontrole nad podjetjem in prenos upravljalskih pravic v čisto zasebne roke, zunaj dosega državnega in družbenega vpliva. Zakonska podlaga izvira iz časa Markoviča od 1989. leta dalje. Takrat so vodilni delavci, v imenu tržnega gospodarstva, dobili povsem proste roke pri vodenju podjetja, neomejena pooblastila in tihi pristanek političnih centrov, hkrati pa niso nosili nobene odgovornosti (za svoje početje). Kmalu se pojavijo strokovna podjetja, specializirana za lastninjenje. Po njihovem svetovanju je mogoče izpeljati vse, povsem »legalno olastniniti«.
Da bi lažje tudi v našem domačem okolju odkrivali morebitne podobne primere in jih še v tem mesecu predlagali v revizijo SDK-ju, naj oškodovanim zaposlenim osvetlimo tehniko teh »privatizacij«.
Navadno je okvir povsem legalna uporaba obstoječe zakonodaje. Ponavadi so vrsta pogodb, statutov, začasnih pravil (drugačnih za vsako podjetje) ključ do takšnega lastninjenja. Ta pravila so običajno predvsem internega značaja - celo tajna! Nato se stvar odvija po naslednjih osnovnih prijemih:
1. Ustanovitelji oblikujejo zasebno podjetje v dveh stopnjah. Najprej sami, nato pa priključijo šibkejše partnerje.
2. V prvem krogu je sistem vplačil poljuben, vodilni pa zagotovijo na tihem, da je največji vložek ravno njihov, čeprav so razlike med vplačili minimalne. V nadaljnjih krogih je v pravilih vplačevanje vezano na prvo vplačilo; običajno z absolutno prednostjo za tistega, ki je vplačal največ, ne glede na razmerja med vplačili.
3. Kdo ima pravico prvi odkupiti delnice, ki se pojavijo v interni prodaji - določajo tajna pravila. Cena namenoma ni določena, kar pomeni v praksi, da si pisec pravil pridrži vse pravice kupovanja delnic po ceni, ki jo narekuje sam. V takih primerih ni pozabljeno niti na primere smrti, odhoda (odpusta?) iz podjetja. Obvezen prenos ali sprememba navedene delnice v prednostno v takem primeru zagotovi, da ostane delnica oz. vsaj upravljalska pravica v podjetju.
Na papirju celotno takšno lastninjenje enakopravno zajema vse delavce, v praksi pa je ravno nasprotno. Ozek krog vodilnih ljudi izrabi zaposlene, da z njihovo pomočjo na lahek način privatizira družbeno premoženje, nato z uporabo opisanih tehnik skoncentrira kapital in pravico do odločanja v svojih rokah.
Torej vidimo, da so elementi prilaščanja dostikrat skriti v podrobnostih. Ne glede na to, da bodo morala prijavljena podjetja omogočiti revizorjem pregled in jim pripraviti vso dokumentacijo in poročilo, bo njihovo delo težko predvsem pri odkrivanju vsebinskih nepoštenosti.
V te vrste kraj bi morala država poseči z vso močjo - to zahteva ljubezen do ljudi, posebno še do tistih na robu. P. S.
plesni klub
KLUB VSEH GENERACIJ Domžale, tel. 712-067 GLASBENI PROGRAMI:
v petek, 12. marca, ANSAMBEL SO VVHAT
v petek, 19. marca, JASMIN STAVROS
v četrtek, 25. marca, DAMJANA in TIK-TAK
v petek, 26. marca, MILAN MICHAEL in modna
revija
Za ljubitelje družabnih plesnih večerov prirejamo posebne nedeljske plesne zabave, ki jih vodi strokovnjak za plesno glasbo Aleš Drofenik. Poleg teh nedeljskih plesnih zabav pa vabimo ob nedeljah tudi šolsko mladino na matinejo na spodnjem plesišču, kjer bo tudi plesno tekmovanje z lepimi nagradami.
Ob sobotah ŽUR in plesna glasba za vse generacije na zgornjem in spodnjem plesišču. Sicer pa vas vabimo vsak večer, ko vas od 21. ure
dalje zabava D. J. Dadi.
Od ponedeljka do četrtka posebna ugodnost - 30% nižje cene za vino, pivo in wisky.
Vsak dan, razen nedelje, vas od 9. do 21. ure vabimo v dnevni bar »LIFE«.
Vabimo vas tudi v plesne tečaje jazz baleta, latinskoameriških in standardnih plesov.
Dekleta in fante od 18. leta dalje, ki že imajo določeno plesno znanje, pa vabimo na avdicijo za sprejem v plesno skupino »LITE«, ki bo
v ponedeljek, 15. marca, ob 20. uri v plesnem klubu »LIFE«.
plesni klub
Informacije m rezervacije: DANCING CLUB »LIFE«, TEN-TEN Domžale, tel. (061) 712-067.
VESELO V KAMNIK - Planinske štorije
MESTNO GODBENO DRUŠTVO prireja tudi letos
že tradicionalno veliko narodnozabavno
prireditev VESELO V KAMNIK, tokrat na temo
PLANINSKE ŠTORIJE, ki se združuje
s praznovanjem 100-letnice Planinskega društva
Kamnik.
Prireditev bo v soboto, 20. marca, ob 20. uri v športni dvorani v Kamniku.
Na prireditvi bodo poleg MESTNE GODBE pod vodstvom Francija Lipičnika sodelovali narodnozabavni ansambli: Nagelj, Gaj, Bratov Poljanšek, Krt, Tomaža Novaka, AS in Viharnik. Kot gost bo letos sodelovala eminentna vokalna skupina Slovenski oktet. Ob spremljavi Mestne godbe Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika pa bodo nastopili še vokalni solisti Jožica Kališnik, Brigita Vrhovnik, Brane Jagodic in Kamniški vokalni kvintet. Celotno prireditev bodo popestrili v duhu letošnje teme še KATI TURK, kamniški planinci ter bajtarji z Velike planine.
OKREPČEVALNICA »MITNICA« Kamnik, Kidričeva 31
Spoštovani gostje!
Obveščam vas, da je OKREPČEVALNICA MITNICA ponovno odprta vse dni, razen srede, od 8. do 22. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. in od 16. do 21. ure.
Postrežem vam z različnimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, toplimi in hladnimi napitki.
TOPLO SE PRIPOROČAM
DRAGO HRIBAR iz Srednje vasi 9 (p. d. Martinezov)
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
NOVA PRODAJALNA V DOMŽALAH
gorenjeinji]i]D©pp(Q)^li
POOBLAŠČENA PRODAJALNA GORENJE
AST Ahačič, Prešernova 1 a, Domžale, telefon: (061) 722-107.
Urnik:
od 9. do 12. in od 15. do 19. ob sobotah od 8. do 12. ure.
VSE NA ENEM MESTU:
•. BELA TEHNIKA GORENJE
• MALI GOSPODINJSKI APARATI GORENJE
• ELEKTRONIKA
• TOPLOTNA TEHNIKA
Prodajni pogoji:
6 obrokov brez obresti
25 obrokov na zakup (leasing)
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
• IN ŠE IN ŠE...
Montaža centralne kurjave in vodovodnih inštalacij.
Peter Železnikar,
Tunjice 31, tel. 832-942.
ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij.
MALI OGLASI
Enoinpolsobno najemniško stanovanje zamenjam za večje. Tel. 814-700.
Kupim večje v   Kamniku. Tel. zvečer.
★
stanovanje 556-121,
Nudim honorarno delo, leta niso pomembna, zaželen lasten prevoz. Informacije po tel. 831-985 v ponedeljek od 16. do 18. ure.
*
Prostor, 40 m2, oddam za delavnico ali skladišče. Tel. 817-063.
★
Garsonjero, 27 m2, v Kamniku prodam. Tel. 570-000.
★
Betonski mešalec in metrske betonske cevi 0 30 prodam. Smrkolj, Sidol 2, Laze.
*
Na Duplici oddam v najem njivo za vrtičke. Tel. 815-351, od 20. do 21. ure.
Iščem knjigi Vrtomirov prstan in Čarovnica s Starega gradu. Kdor bi mi knjigi posodil ali prodal, naj pokliče po tel. 825-200.
Zamenjam dvosobno stanovanje za trosobno na Zikovi, z doplačilom. Tel. 811-525, popoldne.
Varstvo za enajstmesečno punčko iščem v bližini krajevne skupnosti Zaprice. Tel. 813-673.
Za pomoč pri pospravljanju hiše vsak petek iščem žensko srednjih let. Tel. 831-862 od 20. do 21. ure.
SVETOVANJE MLADIM
Zdravstveni dom Kamnik vabi vse mlade, ki imate težave ali pa, da bi jih ne bilo, da vaše mladosti ne bi grenile posledice neodgovornega ravnanja ali nevednosti... Pridite k nam in izrabite naš čas, namenjen vam in vaši mladosti, ob ponedeljkih od 8. do 13. ure, ob sredah od 17. do 19. ure.
Višja medicinska sestra MARJANA BEDENK
POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV, GOSPODINJSKIH APARATOV in ELEKTROINŠTALACIJE
Marko Senožetnik, Mengeška S, Kamnik, tel. 811-861.
KNJIGARNA DUPLICA
Friziram
na vašem domu.
Naročila po telefonu 727-666.
Oglašujte v Kamniški občan
SPREJEM NAPOVEDI ZA DOHODNINO ZA LETO 1992
Občane Kamnika obveščamo, da bomo sprejemali napovedi za dohodino za leto 1992 po naslednjem razporedu:
1. Na republiški upravi za javne prihodke
- Izpostava Kamnik, Titov trg 1 do 15. do 31. marca 1993 vsak dan od 8. do 15. ure.
2. Na krajevnem uradu Komenda vsak ponedeljek in sredo od 8. do 17. ure, vsak petek od 8. do 12. ure ter v soboto, 27. marca, od 8. do 13. ure.
Ne glede na navedeno lahko vsak zavezanec za dohodnino odda davčno napoved na izpostavi Kamnik ali na vložišču občine kamnik ali pa pošlje napoved priporočeno po pošti do vključno 31/3-1993.
Na ovojnici označite, da se v pošiljki nahaja napoved za odmero dohodnine. Zavezanci, lastniki kmetijskih zemljišč, bodo dobili po pošti obvestilo o višini katastrskega dohodka za leto 1992, ki ga upoštevajo pri sestavi napovedi za dohodnino.
REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA KAMNIK
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI
IN PRIBOROM
na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
Cenjene stranke obveščamo, da imamo nov delovni čas — od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
UGODNO
pištole in pribor za barvanje iz programa VVANGER po zelo ugodnih cenah.
Velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov..., fasadni material; organiziramo prodajo gradbenega materiala po najnižjih cenah.
Material brezplačno pripeljemo na dom.
SE PRIPOROČAMO!
TRGOVINA »VERIGA« Tomšičeva 17, Kamnik Tel.: 831-888 (v bližini TRŽNICE)
Vam nudi po ugodnih cenah:
jupol (25 kg) 1.650 SIT, hidrokol (30 kg) 1.800 SIT, belton (4 I) 1.720 SIT, beltop (4 I) 2.530 SIT, lepila za les in parket, posoda, porcelan, steklo, plastika, čistila, čopiči, sanitarne armature Armal po tovarniški ceni, Candi program, kolesa SCOT, HUGER BUGER, BMX, ROG, razne verige, konzole za police, žičnike od 60 do 100 mm 125 SIT/kg. Prodaja na tri čeke.
Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
HOMAR, d. o. o., Trgovina »VERIGA« SE PRIPOROČA!
JEANS CLUB PALMAS
Steletova 25, Kamnik
(nasproti SKG)
UGODNA PONUDBA:
- SEMIŠ ČEVLJI - MEDVEDKI (od št. 28 do 45)
- kavbojke: REPLAY, DIESEL, UNICO, CARERRA, CASUCCI, LEVIŠ, HYPER, KEWIS, POVVER STATION itd.
- DŽINS JAKNE, BOMBAŽNE MAJICE Z DOLGIMI ROKAVI KARIRASTE SRAJCE, SVILENE IN BOMBAŽNE TRENIRKE, PAJKICE...
- OTROŠKE KAVBOJKE ZA 800 SIT. Nakup možen na 2 čeka.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30.
PEUGEOT
PRODAJA VOZIL
- komplet servisiranje
- popravila karamboliranih avtomobilov
- prodaja rezervnih delov
PONUDBA V MARCU
PEUGEOT 405 GL s katalizatorjem, model in letnik '93. Cena 26.000 DEM do registracije in PEUGEOT 106 XR brez katalizatorja. Kovinska barva in električno dviganje in spuščanje stekel vključena v ceno, model in letnik '93. Cena 18.000 DEM do registracije.
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT
JANEZ RODE Rova 3 a, 61235 Radomlje tel.: 061/727 - 010, Fax.: 727 - 319
PONOVNO ODPRTA
GOSTILNA PLANINKA
Titov trg 4, Kamnik tel. 831-451
vas pričakuje vsak dan od 8. do 22. ure, ob nedeljah od 10. do 19. ure.
Priporočamo malice, jedi po naročilu, pice, golaž, vampe, svinjsko in telečjo pečenko, nedeljska kosila po 400 SIT, odprta vina.
Organiziramo ohceti, obletnice in druga družabna srečanja (pijačo lahko naročnik prinese tudi s seboj).
SE PRIPOROČAMO!
'M
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, dedka, pradedka. brata in striea
MAVRICIJA PETERCA
z Gmajnice pri Komendi
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. g. dekanu Niku Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred, g. Edu Bohincu za čustven oris težkih življenjskih preizkušenj dragega pokojnika. Pevskemu društvu Janez Čebulj iz Komende za zapete žalostinke. Gasilskemu društvu Komenda, ZZB. vsem praporščakom, bivšim sodelavcem iz STOL-a Kamnik in vsem, ki ste ga v tako vcli-( kem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Februar 1993
Ljubil si življenj*;, ljubil si svoj dom, u tiho brv/ slovesu si odšel v večni dom.
V domu našem jc prazninu in v srcih bolečina.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas jc zapustil naš dragi sin. brat. ati. stric, nečak in svak
MARTIN VRANKAR
iz Sidola 2
Vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem sc iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, podarjeno cvetje in za maše. izrečeno sožaljc in spremstvo do njegovega mnogo preranega zadnjega doma. Posebno zahvalo pa izrekamo GD Šmartno in drugim gasilskim društvom, govornikom iz Ete in GD Šmartno za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: ata. mama, brat Janez, sestre Cilka, Ana, Joži in Milena z družinami, hčerka Petra in drugo sorodstvo
Sidol. Snovik. Kamnik, Porcber, Mengeš, marec 1993
AGROPROMET
Cerklje
Ul. 4. oktobra 10 tel. (064) 421-283, 421-294 Delovni čas: od 7.30 do 17. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure
Ponudba:
ŽITARICE - koruza, ječmen, krmilna moka, oves, pšenica, pivske tropine, pesni rezanci KRMILA - NSK 30,50 SIT/kg, BRO-FINIŠER 38,00 SIT/kg, BRO-STARTER 39,00 SIT/kg, BEK 1 (29,00 SIT/kg), BEK 2 (28,00 SIT/kg), krmila za molznice, TL-PIT, TL-starter
VITAMINSKI DODATKI - vitaredin, kravimini, farmatan, kostavit, rudninka, nutril, bovisal POSEBEJ UGODNO - mlekovit - mleko v prahu (uvoz iz Nemčije) 155 SIT/kg
- sojine tropine 32,50 SIT/kg
- premiks za molznice 95 SIT/kg
- sol za živino 25 SIT/kg UMETNA GNOJILA - NPK 15:15:15
- NPK 7:20:30
SEMENSKA KORUZA - BC 318 300 SIT/kg
- BC 272 eta 300 SIT/kg
- BC 278 300 SIT/kg
UGODNO - moka tip 500 34 SIT/kg
- moka tip 850 29 SIT/kg
- sladkor 62 SIT/kg
- sirkove metle 390 SIT/kom
Ak' silni glas hi gromu vzel. da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem. nihče nikdar hi ne verjel.
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega najdražjega moža in atija
BRANETA FLEREVA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej-hvala dr. Dušanu Žagarju za večletno zdravniško pomoč. Hvala tudi pevskemu zboru, gospodu Krtu za zaigrano Tišino, govorniku Dušanu Lipovcu. 530. učnemu centru TO Vrhnika in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Ivka, sinova Anže in Sašo
Trzin, december 1992
K(y v mrzli zimi veter Zltveje, vedno nas tvoj spomin ogreje!
ZAHVALA
V 68. letu nas je prezgodaj zapustil
JOŽE KOSIRNIK
iz Streliške 17 v Kamniku, borec NOV
S spoštovanjem se zahvaljujemo vsem, ki ste mu ob dolgotrajni bolezni znali in želeli pomagati. Predvsem se zahvaljujemo delavcem Zdravstvenega doma Kamnik, še posebej reševalcem, kakor tudi soborcu gospodu Danilu Cerkveni-ku. Za spoštljivo slovo pa sc zahvaljujemo govornikoma g. Merčunu, ki je govoril v imenu borcev NOV, in predstavniku iz Svilanita. gospodu župniku za lep obred, pevcem iz Stranj in g. Janiju Krtu za zaigrano Tišino. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče, za izrečeno sožaljc in spremstvi) na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Kamnik, februar 1993
ZAHVALA
V HI. letu starosti nas je zapustil dobri oče, stari ata, brat. stric in pradedek
FLORJAN KOSIRNIK
iz Stolnika 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožaljc, podarjeno cvetje in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g. župniku za lep pogrebni obred, g. Francu Uršiču za poslovilni govor in pevcem iz Stranj za ganljivo petje.
Žalujoči: Vsi njegovi
Stolnik. Volčji Potok.
Tunjicc. 1993
Šenturška Gora. februar
FOTOKOPIRANJE Ivan Bizjak
v stavbi občine Kamnik
(pritličje)
ob ponedeljkih, torkih, četrtkih od 7.45 do 15. ure, ob sredah od 7.45 do 17. ure, ob petkih od 7.45 do 13. ure
Fotokopiramo in vežemo ubčenike, skripta, vabila obvestila, dokumente, obrazce in druge predloge.
ZAHVALA
Ob smrti »tete«
FRANČIŠKE KONŠEK
iz Motnika
se zahvaljujemo vsem za izraženo sožaljc in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo g. župniku in Motničanom za pomoč pri pogrebu.
Vedno hvaležni Janko Piskar z družino
Ljubljana, marec 1993
Zaman jc bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenju, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame, prababice, sestre in tete
KATI REPANŠEK
iz Kamnika
sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem iz Ete za podarjeno cvetje, sveče in za maše. denarno pomoč, izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Kavčičevi in drugemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Isteničevi in patronažnim sestram iz ZD Kamnik za medicinsko pomoč in lajšanje bolečin, g. župniku iz Mengša za lepo opravljen pogrebni obred in besede slovesa, mengeškim pevcem za ganljivo petje, izvajalcu Ave Marija in govorniku iz Ete g. Bogdanu Janežiču za tople besede, s katerimi jc opisal mamino življenjsko pot.
Žalujoči vsi njeni
Kamnik. Gubrovniča. Sela. Loke. marec 1993
Praznina, moreča samota povsitd. kjer te išče srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke.
(A. An/ur)
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani
izgubi dragega in če/, vse dobrega atija, brata, strica in svaka
JURIJA TRTMKA
iz Kamnika, Žale 3
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem iz GG Kamnik in Melite Kamnik, posebej še sosedom Pogačarje-vim in Pirčevim. prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožaljc. poklonili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi Gozdni upravi in g. patru Marku Novaku za lepe besede slovesa.
Žalujoči vsi njegovi
Kamnik, Ljubljana, Sarajevo, februar 1993
Pomlad /10 na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti. sedla bo na roZna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dobri mož. ata, stari ata. brat in stric
LEOPOLD OSOLIN
Anžov Polde iz Sp. Stranj 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožaljc. darovano cvetje, sveče in maše ter spremstvo do njegovega zadnjega doma. Hvala dr. Ivanctiču za vso zdravniško pomoč, župniku g. Berečanu za opravljen obred in pevcem za poslovilne pesmi. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: Vsi njegovi
Stranje, Kamnik. Domžale, Črria. Crna na Koroškem. Murska Sobota, februarja 1993
1 2 KAMNIŠKI OBČAN	v besedi in sliki	11. MARCA 1993
		
Iz Društva upokojencev
Program rekreativno izletniških aktivnosti
Aktivnosti so razdeljene: Avtobusni izleti:
3. marca V Avstrijo - vsako prvo sredo v mesecu 15. april Obisk sejma v Lentiju - Madžarska
12. maja Doberdob-Gorica-Sveta gora, Predmeja, Col, Kamnik
3. junij Ljubljana - Srečanje upokojencev Slovenije
9. do 11. junija - Budimpešta - Madžarska, ogled turističnih znamenitosti
5. junij Ljubelj - udeležba ob spomeniku franc. žrtvam (ZB NOV)
14. julij - Kranjska Gora-Trbiž (Višarje) - Predil, Bovec, Vršič, Kamnik
17. julij - Tamar-Slap Peričnik-Vrata-Jesenice-Pokljuka--Kamnik (srečanje z borci na Pokljuki, ko pridejo s Triglava).
4. avgust - Grossaglockner-Heiligenblut-Tirole-Celovec-
- Kamnik
9. september - Begunje, Blejski Vintgar, srečanje upokojencev
15. september - Rogaška Slatina (ogled proizvodnje stekla)
- Podčetrtek - Brestanica- Lisca - Kamnik
6. oktober - Jezersko-Globasnica-Pliberk-Šentanel-Velenje-Radmirje-Kamnik
Kolesarski izleti: - Vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od maja do oktobra po relacijah:
- Kamnik - Rudnik - Radomlje - Mengeš-Topole - Komenda-Kamnik
- Kamnik-Tuhinj-Kamnik (srečanje z upokojenci iz Mot-nika)
- Kamnik-Komenda-Preddvor-Komenda-Kamnik (srečanje z upokojenci iz Komende in Moravč).
- Kamnik - Komenda - Cerklje - Vodice - Moste - Kamnik
- Kamnik- Moste - Vodice - Mengeš- Radomlje - Kamnik
- Kamnik-Dob-Moravče—Kamnik (srečanje z moravškimi upokojenci).
Nekatere relacije bodo ponovljene v obratni smeri.
Vsi člani DU Kamnik, ki bodo opravili najmanj 8 kolesarskih
izletov, bodo prejeli posebno - novo značko Upokojenec
športnik. Značko bodo člani lahko prejeli v kombinaciji
s pohodi in planinskimi turami (doseči morajo vsaj 8 točk).
Planinske ture in vzponi: (nekateri v sodelovanju s PD
Kamnik)
10. januar Pohod na Dražgoše
7. februar Izlet na Oseke pod Menino planino
13. marec Naskok na Notranjski Snežnik 21. marec Hoja na Porezen
9. maj vzpon na Blegoš
30. maj tura na Stol v Karavankah
6. junij vzpon na Golico (ogled narcis)
27. junij naskok na Špik v Martuljkovi skupini
18. julij Kamniško sedlo
24. julij Monte Cavallo v Italiji
5. avgust Velika planina-Dol-Konj-Presedlaj-Kamniška Bistrica (kondicijska tura) 12.-14. avgust - Pohod na Triglav
5. september - Kokrško sedlo
26. september - Tura na Raduho
Pohodi po spominski poti občin Kamnik in Domžale:
6. april - Trojane-Doline-Hrastnik-Moravče 24. april Rašica-Gobavica
8. maj Hoja okrog Ljubljane
23. maj Stari grad nad Kamnikom - srečanje planincev MDO Ljubljana
27. maj Šipek-Rakitovec-Šmartno 15. junij Trnovče- Rudnik -Kamnik 6. julij Tuhinj-Črnivec
24. avgust Motnik-Menina-Tuhinj
12. september - Kamniška Bistrica, srečanje planincev Slovenije
21. steptember - Črnivec-Velika planina-Stahovica
5. oktober Zakal-Vegrad-Kamnik
19. oktober Moravče-Trojica-Tabor (kostanjev pohod)
6. november Potok-Vel. Lašna-Kamnik 19. december Pohod na Kostavsko planino
Za vsak pohod ali planinsko turo dobi udeleženec 2 točki. Družabni popoldnevi
Društvo upokojencev organizira vsak prvi petek v mesecu družabno srečanje s kulturnim programom (od maja do oktobra). Vstopnine ni. Srečanje ženske sekcije
Ženske članice DU Kamnik se srečujejo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, razen v juliju in avgustu. Mini počitnice
V počitniškem domu Delfin Izola organizira DU skupinske dopuste v februarju in od 3. 11. do 11. 11. 1993. Možno je kopanje v morski vodi, topli 31 stopinj.
Obiskovanje starostnikov, oskrbovancev, bolnikov in jubilantov, članov in članic DU Kamnik
Ekipa članic DU Kamnik bo v teku leta obiskala svoje člane, ki so dopolnili 80, 90 let in starejše, oskrbovance v domovih upokojencev, jubilante (zlata in biserna poroka), bolne člane in druge. Vseh obiskov bo ca 250. Druge društvene aktivnosti
V DU Kamnik je organiziranih več športnih dejavnosti: balinanje, kegljanje, strelstvo, šahiranje, smučanje itd. Vsi, ki vas veseli katera od naštetih ali tudi drugih aktivnosti, se prijavite na DU oziroma se vključite v sekcijo.
Društvo upokojencev Kamnik vabi vse svoje člane, ki še niso vključeni v dokaj razvejane aktivnosti, naj to storijo čim prej. Enako povabilo velja tudi vsem članicam društva. S. S.
Obiskal nas je igralec Boris Cavazza
- Bilo je enkratno.
- Meni se je zdelo super.
- Tako preprost je, prav nič domišljav.
- Kako duhovito, zanimivo zna pripovedovati.
- Čisto drugačen je kot predsednik Mrcina, tako človeški in prijazen.
Vse to smo ugotavljali osnovnošolci iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku v četrtek, 11. februarja, ko smo se z bučnim aplavzom poslovili od igralca Borisa Cavazza. S kratkim kulturnim programom in z razgovorom z znanim slovenskim igralcem smo počastili spomin na pesnika Franceta Prešerna.
Boris Cavazza nas je povsem prevzel. Seznanil nas je s svojo življenjsko zgodbo. Otroštvo je preživljal v Sloveniji in Italiji, kjer se je rodil. Najbolj ga je prizadela očetova smrt. Takrat je bil star osem let in moral se je ločiti od matere in živeti pri daljnih sorodnikih. Rad je bral knjige. Povedal nam je, da je naredil tudi več lumpa rij. Nekoč so se fantje obmetavali s kamenjem. Nenadoma se je med njimi pojavil hišnik. Boris, kije še vedno držal kamen v roki, je bil v zadregi, kaj naj stori z njim, pa ga je vrgel kar v hišnikovo glavo. Seveda so bile posledice boleče - bil je tepen od hišnika, mame in celo sestre. Izvedeli smo, kako težka je bila pot do poklica, ki ga opralvja. Na igralsko akademijo se je vpisal po nasvetu prijatelja Dareta Valiča. Raje igra na odru kot pred kamero. Zaposlen je v Drami v Ljubljani. Po pripovedovanju drugih ve, da je dober, igralec. Raje sliši kritiko kot pohvale, zlasti take: Čestitam, čudovit film, toda na žalost nisem imel časa, da bi ga gledal. Veliko vprašanj smo mu postavili v zvezi z njegovim zadnjim filmom Predsednik. S filmom ni zadovoljen, ker ni tak, kot si ga je zamislil. Scenarij je pisal pol let£. Soigralce si je izbral sam. Pri snemanju so se zelo zabavah. Zelo naporno je bilo igrati z umetno kožo na obrazu. Masko je moral imeti osem ur na dan.
Vprašanj ni hotelo zmanjkati. Tako nam je bilo lepo kot že dolgo ne. Z vsakim odgovorom nam je gospod Cavazza postajal bližji in težko smo se poslovili od njega. Gospod Boris Cavazza, hvala, ker ste si vzeli čas za nas. Upamo, da boste obljubo, da nas ponovno obiščete, kmalu izpolnili.
Učenci 8. razreda OŠ v ZUIM Kamnik
Po nagelj na Limbarsko goro
Domžalski organizacijski odbor za pripravo prireditve PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, ki bo letos namenjena tudi obeležitvi leta turizma in 100-letnici ustanovitve Slovenske planinske zveze, ima te dni polne roke dela.
Ta vsakoletna prireditev bo v
NEDELJO, 21. marca.
Pohod bo potekal ves dan - od zgodnjh jutranjih ur. Organizatorji - Športno društvo Krašnja, Smučarski klub Termit Moravče, Rod moravskih tabornikov in gostilna Urankar z Limbarske gore pripravljajo za obiskovalce tudi prijetna presenečenja. Te prijetne prireditve se vsako leto udeleži veliko pohodnikov, zato ni naključje, da je prireditev postala tradicionalna.
V. MEJAČ
kcčna
Pozabljen 8. marec
Osmi marec ni strankarsko obarvana preteklost, pač pa sega daleč nazaj v leti 1860 in 1903, k se je začelo žensko gibanje v Angliji, Nemčiji in Rusiji. Leta 1945je bila v Parizu ustanovljena mednarodna demokratična zveza žensk vsega sveta. Osmi marec je priznala tudi Organizacija združenih narodov. Generalni sekretar pošlje ženam vsako leto čestitko. Vendar predstavniki države Slovenije ne čutijo odgovornosti, da bi jo posredovali slovenskim ženskam. Letos mineva 50 let, ko smo Slovenke 1943. leta prvič praznovale 8. marec. Ob nedavnem prazniku je čestitko z željo po miru v svetu poslal vsem ženam tudi papež Pavel II.
Kot kaže, pa kamniški občinski možje, poslanci, kulturniki in tudi CATV IMPULZ očitno menijo, da je 8. marec neomcmbc vredna preteklost.
ROZKA LAVRINC
KOČNA, d.d.
PE ŽELEZNINA na Tomšičevi 11, tel. 831-444, vam v mesecu marcu nudi pestro izbiro
KERAMIČNIH PLOŠČIC IN SANITARNE KERAMIKE
po zelo ugodnih cenah in plačilnih možnostih:
- pri plačilu z gotovino dajemo 20% popusta
- možnost nakupa na 4 čeke brez obresti
- na voljo so vam tudi ugodni potrošniški krediti.
Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
PRIPOROČAMO SE ZA NAKUPE TUDI V VSEH DRUGIH POSLOVNIH ENOTAH KOČNE
- v prehrambenih trgovinah vam ponujamo blago iz ugodne ponudbe
- v tekstilnih trgovinah in Novotehni prodajamo po znižanih cenah!
Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati in ugodni ponudbi ter solidni postrežbi!
PRELEPO DARILO KRAJANOM ŠMARTNA
Kulturno društvo Šmartno je v soboto, 13., in v nedeljo, 14. februarja, v Kulturnem domu v Šmartnu uprizorilo komedijo JEZIČNI DOHTAR PETELIN neznanega francoskega avtorja.
Pred obema uprizoritvama je predsednik sveta KS Šmartno Albert Žibert predstavil 3x4 m veliko oljno sliko na platnu z motivom vasi Šmartno. Avtor tega dragocenega dela, slikar PETER PEČEVNIK iz Mekinj, jo je podaril Kulturnemu društvu in krajanom Šmartna za njihovo prizadevanje, še zlasti na področju kulture. Albert Žibert se je slikarju zahvalil za prispevek. Ker so lepo dvorano zgradili s prostovoljnim delom, so za podarjeno sliko krajani še bolj hvaležni.
VERA MEJAČ
NA KRATKO...
Lani je bilo v naši občini opravljenih sedem javnih del, ki se jih je udeleževalo 52 nezaposlenih delavcev. Največ jih je sodelovalo pri urejanju pašnikov na Veliki planini in parkovnih površin v Arboretumu Volčji Potok. Za javna dela so lani porabili iz občinskega proračuna 1,9 milijona SIT, letos pa je za te namene predvidenih 3 milijone SIT. Poleg urejanja planinskih pašnikov in Arboretuma pa bodo letos javna dela potekala tudi pri urejanju otroških igrišč, pri turističnih akcijah in sanaciji divjih odlagališč odpadkov.
V osnutku odloka o zakloniščih, ki ga pripravlja IS, je predvidena obvezna gradnja zaklonišč v strnjenih naseljih z nad 5000 prebivalcev, in sicer v vseh novih javnih objektih. Pri vseh drugih bivalnih objektih pa bo treba obvezno pojačati ploščo nad kletjo.
Sredstva za gradnjo zaklonišč bodo morali prispevati investitorji. Javna zaklonišča pa bo upravljala in vzdrževala občina. *
V kamniškem Turističnem društvu so že postavili odbor za izvedbo letošnjih dni narodnih noš, ki ga bo vodil Jože Poga-čar. Prelagajo, da bi v letošnjem letu zagotovili v občinskem proračunu za kritje organizacijskih stroškov prireditve več denarja kot lani. Tudi gostinci naj bi za financiranje nastopajočih narodnozabavnih ansamblov prevzeli večje obveznosti. *
Na občnem zboru balinarske sekcije VIRTUS na Duplici sb za predsednika ponovno izvolili Milana Rutarja, za tajnika pa Marjana Prelovška.
Selektor I. ekipe pa bo Peter Lanišek.
Lani so se dupliški balinarji v II. slovenski ligi med 17 sodelujočimi ekipami uvrstili na 8. mesto. F. S.
KNJIGARNA in
PAPIRNICA
HIP - Ljubljanska 21/a, Duplica, tel. 812-332
- kompletna ponudba pisarniškega materiala, tiskovin, šolskih potrebščin, biroopreme...
- brezplačna dostava našega blaga
- fotokopiranje
POSEBNA PONUDBA:
- mapa AKTA
- vložni zvezki (za AKTA)
- vložni listi (za AKTA)
2.080 SIT 198 SIT 165 SIT
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92zdne 18.2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.