C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 22 luglio 1927 Posamezna Mevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol let a 8 jo » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St. 57 V Go rid, v petek 22, julija 1927 Leto X. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* že«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta št. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Manxeli Mev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Mev. 308. Sospodarstvo in krščanslvo. Razlika med bogatini in revcži se vije kakov rdeča nit po vseh ča; sih človeške zgodovine in prav fa razlika tvori temelj za to, kar ime; nujemo navadno »socialno vpraša; nje«. — Seveda bi bilo najlaže, ko hi imeli vsi ljudje enako mero ma; serialnih dobrin; toda to je dejan; ski tnko nemogoče, kakor je nemo- goče, da bi bila zemlja brez hribov in dolin ali morje brez plime in oseke. Če bi kdo hotel povsem od; praviti te razlike, bi mu očitali brez; glavo počenjanje; kar moremo do* seči v tern oziru, je le, da te razlike ublazimo. Zu nas je važno, da najprej raz; čisfimo, kako stalisče zavzema kr; ščanstvo do tvarnih dobrin. Bistveno uči vera sledeče: Vse zemeljske dobrine so ustvar; jene za človeka in radi človekn; njemu morajo služiti, ne pa obraU no, da bi človek služil maierialnim dobrinam ali denvrju. Vsak človek ima pravico, da si na poštcn način pridobi ono mevo materialnih dobrin, ki so mu pot trebne, da more primerno živeti. Do zakonito pridobljenih dobrin ima človek nedotakljivo pravico. Ali pa si sme qlovek pridobitr večjo mero zemdjskih dobrin, ne; go so mu neobhodno potrebne za primerno življenje? Ako odgovorimo, da ne sme, smo ubili v človeku vsako delotvorno podjetnost, on bo pridelal le toliko, kolikor nujno potrebuje, in s tern bomo uničili možncst, da bi razvi; jal razne plemenite sile, ki jih je bozja roka pose jal a v njegovo na; ravo. Ovirali bomo razmah v gospo; darstvu in s tern tudi kulturni niz; voj. zakaj ne da se I a jit i, da se za napredek v kulturi zahteva kot predpogoj, neku mera materialnega blagostanja. Ako pa človeku priznamo pravU co, da sme pridobiti večjo mero muterialnih dobrin, ali ne pridemo tu v nasprotje s sv. pismom? Čeprav sv. pismo poudarja ne: varnosti, izvirajoče iz bogastva, vendarle bogastva kot takega ni; kjer ne obsoja. Biblični pisatelji gledajo v prvi vrsti na duha, ki naj ga imamo glede zemeljskih dobrin in ne na njih množino. Vera ne za; hteva, da bi ne smell imeti bogas; tva, marveč poudarja, da naše sree ne sme biti navezano na bogastvo. Evangelij ne blagruje zgolj ubogih, marveč uboge v duhu, to je take, ki so voljni prenašati uboštvo, čeprav ima jo slučajno tu in zdaj tudi večjo mero materialnih dobrin na svojo razpolago. Iz teh izvajanj je dano stališče krščanstva do onih oblik gospodar; stva, ki so zdruv.ene 7. večjim ho; gastvom. To stališče je: dejstvo,da se nahaja tuintam večja množina materialnih dobrin v rokah ene ose; be oziromv. skupine, ni nravno oh; sodbe vredno, marveč povsem indU ferentno. Toda, utegne kdo ugo; varjati, niso li spojena prav z boa gastvom razna zla? Prav gotovo; .in glede teh se izraža sv. pismo z vso potrebno jusnostjo in strogostjo. — Kru 8tus sam poudarja, »da bogatin težko pride v nebeško kraljestvo«, in sv. Pavel uči, da »kateri hočejo bill bogati, padejo v skušnjavo in v past hudobnega duha.« Te zle posledice se kazejo ne samo pri posamezniku, temveč pre; plavajo tudi na socialno polje; ze v začetku cerkve očita sv. Pavel bo; gatinom, da poostrujejo s svojim počenjanjem socialna nasprostva in kvarijo versko življenje. Sv. Jakob pa jim očitu naravnost gorostasne krivice: »plačilo, ki ste ga odtrgali delavcem, vpije« (Jak 5, 4). Pri vseh teh slabih posledicah bo; gastva je umevno, da je borba proti njemu nravstvena /Aihteva. Toda ta; kih nezdravih pojavov na gospo; darskem polju ne moremo odpra; viti s samimi gospodarskimi refor; mami, marveč je predvsem potreb; na veforma srea; če je korenika bolna, ne zadoshije, da obrezujemo dan za dnem veje, potrebno je, da ozdravimo koreniko samo. Krščanski duh zahteva, da se vsi brez izjeme zavedamo svojega clo; veškega dostojanstva: to dostojan; stvo ima svojo nepobitno podlago v tern, da je človek podoba božja, umno in svobodno bitje in kot tako nositelj svetih pravic, ki jih moramo vsi spostovati, naj bo ta nositelj re; vež ali bogatin. Kaj se godi po svefu? Kar sc je večkrat ponavljalo, to sc je zdaj zgodilo. Neprestano umi* rajoči romunski kralj Ferdinand je v sredo zjutraj res umrl. . Okoli smrtnc postelje so bili zbrani kra* ljica Marija, kraljica Jugoslavije ter princi, razun princa Karla, ki je pregnan v tujino. Bolezen se je kra* !ja lotila že v marcu, in sicer neko pljueno vnetje. Toda še po vsakem hujšcm napadu si je spet opomo* tfel. Umrl jc pri popolni zavesti. Kralj Ferdinand. Sicer ima dandanes v dobi demo« kratizma in ustavnosti malo pome- na vladarjeva osebnost. Toda o rajnem Ferdinandu romunskem se pa že mora rcei, da je itfral v no* tranjem političnem življenju veli* ko vlotjo. Nje^ov odločni nastop je rcšil Komunijo pred Avarescujevo strahovlado. Komunska kraljeva družina izha- ja iz pfastare^a rodu Hohenzollern* ccv. Na Ljradu Si^marin^enu, staro? slavncm sedežu te rodbine, je bil rojen 1. 1865. tudi Ferdinand. Ko je bil 20 let star je postal prestolona* slcdnik, ker sta se njeßov oče in brat odpovedala nasledstvu na pre* stolu. Kot prcstolonaslcdnik se je Ferdinand odlikoval v vojni z Bol* s^ari, ko so ti slednji Dobrudžo iz* Äubili. Ko je umrl njegov stric kralj Karl 1. 1914. je Ferdinand sedel na prestol. V svetovni vojni je stopil na stran Velike antante. Zato je pa moral prenesti zasedbö Romuni je od strani Falkenhaynovih in Ma* ckensenovih čet. Vendar ni hotel podpisati posebne^a miru z osred* njimi velcsilami. Mirovna konferen? ca je Komunijo povečala za še en* krat toliko. V veliki Romuniji se je politieno življcnjc zelo razburkalo, kar smo že zadnjie enkrat popisali. Zatajil je v dobro države v sebi očcta in je svojeqa starejšega sina pretfnal in mu je odvzel pravico do nasled* stva. Pokojnikovo truplo bodo iz Sina= je, lctne.ua bivališča kraljeveßa, pre* peljali v Bukarest in je v soboto pokopali. Kralj Mihael I. Brž ko umrc v monarhiji kralj, že je njegov postavni naslednik na mestu. Na Romunskem bi moral oeetu slediti princ Karol. Te^a je pa vlada in kralj že v januarju Ian* ske.^a leta pre^nala iz države za* stran nje.L*ovih ljubezenskih zadev* ščin, ki so pa prav gotovo' le plašč za politiene spore. Brž po kraljevi smrti se je zbral na sejo ministrski svet. Popoldne so pa zborovali poslanci in senatorji, pred katerimi so re^enti položili prise^o. Kralj je namreč že lani do* ločil za prestolonaslednika petletne* Lja Karlove^a sineka Mihaela. Do* kler pa ta ne doseže polnih let, bo* do v njejLjovem imenu vladali Ro* muni jo trije recent je: Ferdinandov dru^lorojenec princ Nikolaj patriarh Miron Cristea in predsednik kasa* cijske/4a sodnei^a dvora Buzda^an. Še na isti se ji je bil mali Mihec okli* can za kralja in okronan. Princu Karlu v tujino so pa poslali sporo* čilo o očetovi smrti in naj se nikar ne sku.ša vrniti v domovino na oee* tov presto], ker se mu bo vlada tu* di z orožjem uprla. Smrt kralja Ferdinanda bo brž* kone Romunijo vr^la v sredo borbe za nasledstvo. Princ Karl se namreč ne namerava kar tako udati, čcprav so na prestol posadili njegove^a sinčka iz prve.Ua zakona. Karl ima še dosti zasiombe v armadi in pa v deželah onstran Karpatov. Zato* rej sosednje države skrbno motrijo, kako se bo položaj v Romuniji raz* čistil po po.Urcbu rajne^a kralja. Si* cer pa že star rek trdi, da kjer je za kralja otrok, tarn ni pravega mi* ru v državi. Regentstvo prav ijoto* v<; ne bo vsem po volji, obenem se p-'i v dol.^i dobi mcdvladja romun* ska politika lahko zasukne na čisto dru^a pota. Odmevi dunajskih krvavih dni. Dunajski upor, ki nima v zgodo* vini zlcpa para, je že zadušen. Ne bo pa poravnana miljonska škoda, ki jo je republika vsled delavskega upora utrpela. Samo železniška uprava ima okoli 5 miljonov šilin* • <4ov škode. In dra^ocena justična palača? In vsi vničeni arhivi ter sodni in zemljeknjižni spiski? In škoda, ki jo imajo hoteli ter trgovi* ne, ker so vsi tujci pobrali z Du* naja svoja šila in kopita? Sreča stoterih družin je vnieena, jok ma* ter in otrok, ki so zgubili može in oeete se razlega do neba. In vse to se je zgodüo po krivdi obeh vodilnih strank. To je treba jasno povedati. Tako brihtne in dalekovidne osebnosti kot je kancler prelat Sei* pel ne bodo zlepa vcč dobili ne Avstrija in ne krščanskosocialna stranka. Toda Seipel je eden in med kršeanskimi socialci jih je pa truma takih, ki s svojim ravnanjem vse voditeljevo delo rušijo. Sporn* nimo se le na razne umazane zade* ve v krščansko soeialnih vrstah n. pr. na finančni polom drja Ahrerja. Take reči so v ljudstvu stranko osovražile in ga tirale v naroeje socialni demokraciji. Proti Seiplo* vim nameram je stranka plavala tudi preveč v desniearskih vodah. Na skrivaj se je botala z nacionalis sti in dopuščala tajno oboroževanje njih bojnih organizacij. Tako so kršeanski socialci tudi delno odgo* vorni za vse posledice, ki jih bodo avstrijski nemiri imeli. Veeja krivda pa pade seveda na socialne demokrate. Njih vodje so se vlovili v komunistiene mreže. Sam dr. Bauer, njih vodja, je dejal, da se v nobeni deželi tako dobro ne razumeta amsterdamska ter moskovska internacionala (t. j. so? ciklni demokratje in komunisti.) Da so vodili nemire moskovski agenti kaže poleg aretiranih ino* zemskih komunistov tudi to, da so v opernem gledališču v Moskvi ime* li poseben večcr, kjer so se zbirali prispevki za dunajske revolucio« narje. Zdaj pa, ko so socialni de* mokratje podlegli pravni sili, jih komunisti obdolžujcjo izdaje pro* letariata. Socialisti so se hoteli po* služiti nasilja, da bi se politieno uveljavili. Zato je danes javno mnenje proti njim. Socialistična diktatura v Brucku. Da so socialisti imeli celotno iz* delan načrt, kako bi se polastili oblasti, dokazuje slučaj v Brucku. Socialno demokratski vodje se si* cer zdaj izgovarjajo, da so zgubili oblast nad svojimi od komunistov zapeljanimi množicami. Toda to ne drži. 2e v soboto ko so pač bile vse zveze s prestolico pretrgane je v mestu Brucku ob Muri proglasil mladi deželni poslanec V/allisch (morda bo to kak Valič) socialistic* no diktaturo. Na županstvu je za? vihral rdeči prapor. Mladi diktator pa je izdajal povelja kot kak Na* poleon. Okoli sebe je imel gardo mladih fantov oboroženih z mesa? ricami in je vse mešeane strahoval. Izdajal je tudi posebne legitimacije, seveda se ni pozabil na nobeno mo* gočno podpisati. Sploh je vse tako zgledalo, kakor vedno, ko se mla* diči od ulice nahujskani gredo ve* like Ijudi. K sreči je strahovlada trajala komaj poldrug dan. Toda vidi se, da so se prevratniki dobro pripravili ne samo na Dunaju. V Brucku kakor sploh po deželi je kmečko ljudstvo odklonilo re* volucionarne poskuse. Oboroženi »Heimatwehrovci«, desničarska vo* jaško organizirana organizacija, je nastopila in štrajke preprečila. Se* veda bi marsikje prišlo pa do na* silstev od strani teh Ijudi napram delavstvu. Zato bo ena prvih nalog morala biti ta, da se oborožene strankarske garde katerihkoli strank temeljito zatrejo. To je v političncm intcrcsu Avstrije same. Saj so na Dunaju lahko brali »La* voro d' Italia«, ki piše: »Avstrija se je nekoč že spoznala s finanenim nadzorništvom, morda se bo imela priliko tudi s političnim, če ne bo mogla sama opraviti s svojo social* no demokracijo.« Avstrija more le to pot voliti: ali notranji mir, če ne inozemsko politieno varuštvo ali »Anschluss«. Na Dunaju. Dunaj dobiva že spet staro lice. Le okrog pogorišč se zbirajo tru* me radovednežev. Vojaštvo ne pa* Stran 2. *GORISKA STRA2A« truljira vcč po ulicah pač pa števil* na policija, ki bo zdaj dobila tudi oklopne avtomobile. Justično palačo bodo na novo se* zidali. Vničcni so pa številni še ne* rešcni sodni okti. Zdaj se je zvede* lo, da je množica, ko jc udrla v pa* lačo, pretepla par vis" jih uradnikov do nezavesti. Včeraj ob dveh popoldne so po* kopali mrtvc. Po uradnih poročilih jih jc 99. Pa še vcdno kdo izmed težko ranjcnih v bolnišnici podleže ranam. Komunisti so mcd pogrc* bom žrtev hujskali na novc pobune. A ljudje so se hujskačev naveličali. Med nemiri so dvakrat skušali napasti kanclerja Seipla. Že v pctek ponoči so na Mariahilferstrassc sprožili v njegov avto dva strela. Le z dirom je avto ušel. Naslcdnje ju* tro se je kancler spet peljal skozi mesto. Na nekem ovinku ga ie gru* ča mladih ljudi spoznala in navalila na avto. Šofer.je brž napravil ovi* nek in otresel napadalce z avtomo* bila. Le eden se ie še trdno držal vrat in skušal vdreti k Seiplu. Ta ga je vprašal, zakaj <4a napada. V tern hipu je priskočil detektiv, ki je pobalina vrgel na cesto. Še cclo vrsto takih slieic iz krva* vih dni bereš lahko zdaj v dunaj* skem časopisju, ki je v torek spet izšlo. Sami Dunajeanje se pa čudi* jo, kako se je njih komodni znaeaj mogcl sploh razburiti in se sprašuje* jo, čemu je vsega tega treba bilo, ki je vendar Avstriji v zunanjem svetu prineslo toliko sramote. Okno v svet Na pomorski konferenci. Zadnjic smo pisali, da so se viso* ki gospodje admirali na pomorski razorožitveni koniercnci v Ženevi sprli. Amerika in Anglija sta za to, da se ohranijo tudi veliki drcdnavti, Japonci pa hoeejo, naj se vržejo med staro šaro. Kar naenkrat so se pa Japonci in Angleži sporazu* meli in so Amerikanci osamljeni. Tako gre to delo za razorožitev. Koroščeve izjave. Politični dogovor med drjem Ko? rošccm in Vukičevičem šc vedno ne gre iz glave Korošeevim nasprotni* kom. Vodja SLS pa še rad malce postraši svoje nasprotnike z dobri* mi izjavami. Pred kratkim je izjavil novinarjem, da bodo radikali in SLS po volitvah skupno nastopali. Če bodo radikali v vladi, bo tudi SLS, ker je sigurno, da bodo radikali in Koroščeva stranka dobjli večino. Boji v Nikaragui. V srednjeameriški rcpubliki Ni* karagui so znova začeli ostri boji. V nekem boju med četami Združe* nih držav in domačini je padlo 300 mož. Med Japonsko in Nemčijo. V japonski prestolici v Tokio so te dni zastopniki Japonske in Nem* eije podpisali novo trgovinsko po* god bo med obema državama. Nem* čija si je s tcm zopet ustvarila trd* no podlago za svojo trgovino na dalnjem vzhodu. »Pometaj pred svojim pragom.« Tako kliče »II Popolo d' Italia« znanemu Irancoskemu dnevniku »Tempsu«. Tu je namrcč rimski po* roeevalec opisal italijanske gospo* dnrske razmere v shibi luči. Faši* stovsko glasilo navaja kar pravi »Temps«, namreč da se jezijo hišni gospodarji v Italiii, da je v Genovi brezdelje, ker italijanske parobrode pošiljajo v sosedno in cenejšo Fran* cijo v popravilo, ravnotako, da se opaža zastoj v kmetijstvu; kmct, da je na Mussolinijevo priporočilo po* večal proizvodnio in zato bo moral ceno pridelkom znižati, a kjc pa naj dobi potem on kreditov? Na vsa ta obrekovanja odgovarja »Po* polo d' Italia« kažoč pa na slabe raz* mere v hiši italijanske sosede. Chamberlain obišče Berlin. Po poročilih angleških listov bo obiskal angleški zunanji minister (Chamberlain tekom letošnje ie* scni Berlin. Njcgov obisk spravlja* jo gotovi berlinski krogi v zvezo z angleškimi poskusi razdvojiti Nem* cijo in Rusijo. DNEVNE VESTI. »DIJAŠKA MATICA« V TRSTU. »Dijaška Matica« v Trstu naznas nja, da poteče rok za običajno via* ganje prošenj 31. avgusta 1927. Na po tern roku došle prošnje se odbor ne bo oziral. V znanje č. duhovščini. Doznali smo, da so nekateri žup* niki dobili nalog plačati sindakalni prispevek (contributo sindacale) na podlagi kr. odloka z dne 1. VII. 1926. To je pogrešeno. Župnije se ne vpišejo v sindakat in zato tudi ne plačajo dotiencga prispevka. Župnije spadajo na podlagi uradnc izjave med ona bitja, ki so izvzeta iz sindakalnega sestava v smislu 3. člcna kr. odloka z dne 1. jul. 1926 št. 1130. Kdor jc bil tedaj vpisan v sindakat, naj osebno v teku 30. dni po objavi seznama vloži na kolka prostcm papirju na prefekta reknrz proti vpisu. Sklicuje naj se na elen tretji omenjenega odloka. Obenem naj zahteva povrnitev že mogoče vplačanega prispevka. Poroke. V četrtek dnc 21. t. m. zjutraj se je poročil na Sv. Gori g. dr. Tone Znideršič, sin ravnatelja v p. gosp. prof. Znideršica, z gdč. Zorko Čer* ne iz ugledne Černetove družine na Sv. Gori. Na poslovilnem fantov* skem veceru, ki se je vršil zadnji torek, je pel tenorist M. Simenc, fantovski stan je pa branil Polde Kemperlc. — Dne 27. t. m. se bo v Gorici poročil šolski upravitclj v Rcčici pri Laškem na Štajerskem g. Marjan Bratuž iz znane goriške družinc z gdč. Jolando Gregorič iz Gorice. Obema mladima paroma, ki ju življenska pot vodi iz naše solnčne dežele v sosedno jugoslo* vansko državo, želimo obilo sreče in blagoslova božjcga. Odbor društva »Skalnica« bo imel sejo v nodeljo dne 24. t. m. ob 4.30 v društvenih prostorih v V. Mameli 5. Predsedništvo. Vsi narodi zemlje... Prctcklo ncdeljo jc bilo v glavni salezijanski hiši v Turinu posveče* nih 57 novomašnikov, ki zastopajo 13 narodov. V omenjeni zavod pri* ha j a jo namreč kandidati za sale* zijanski red iz vseh delov sveta. Med novomašniki je 7 Argentincev, dva iz Brazilije, dva iz republike Ekvador, dva iz Mehike, sedem Po* ljakov, štirje Španci, štirje Madža* ri, štirje iz Uruguay a, en Čeh, en Ire, trinajst Italijanov, osem Nem* cev in — dva Slovenea. Salezijanska novomašnika Slo* venca sta e. g. Fran jo Blatnik iz Boštanja ob Savi in č. g. Ivan Span doma v^ Št. Vidu na Planini. Novo* mašnika bosta obhajala to nedeljo novo mašo v rojstnih vaseh. Časti* tamo! Poleg omenjenih dveh go* spodov je študiralo letos v onem zavodu še 7 salez. bogoslovcev Slo* vencev. »Naš Čolnič«. Ta teden izide »Naš Čolnič« za julij. Vscbina je: Zvodnik, Pomen* ki, Leta Gospodovega, O glasbe* ncm življenju v Altenrodi, Marje* tica, Prosvetne tekmc, Delo in živ* ljenje na deželi, Naši ljudje in or* ganizacija. Torej polno pisane in zanimive vsebine! Kdor še ni naro* een na »Čolnič«, naj se vsaj v dru* gem polletju naroei. Prav je zapi* sano na zadnji strani: Ko bi bil vsak član naše organizacije naročen na »Čolnič«, bi imel list petkrat vee naročnikov. Kaj sledi iz tega? „Trgovski dom" rekviriran. Trgovska obrtna zadruga kot lastnica Trgovskcga doma je dobila od prefekture sledcči odlok: Jemlje sc na znanje pismo izvan* rednega komisarja za deželno upra* vo, v katerem ta predočuje potrebo, da se rekvirira poslopje »Trgovski dom« ter da se v njem nastanijo uradi deželne uprave, oziroma onih javnih uradov,. bitij in korporacij, za katerih stanovanja mora deželna uprava skrbeti. Izdelan je že sicer definitiven načrt o sistematizaciji javnih uradov toda nepremostljive težkoče so onemogočile sedaj reši* tev. »Trgovski dom« je po svoji legi in sposobnosti najbolj primeren za ta namen. Ta izvajanja se odobrijo in se zaseže »Trgovski dom« za tri leta na razpolago goriške pokrajin* ske uprave v gori navedeni namen v smislu kr. odloka z dne 14. aprila 1927, št. 597. Šempeterski tramvaj. ^ydkar so Šempcterci postali Go* ričani se prav pridno pripravlja proga proti Šempetru. Baje bo tram* vaj že drugi mesec zaeel voziti. Po* lagoma se bodo lotili tudi proge proti Ločniku in do svetogorskih kolon. Deželna norišnica. Porušcno deželno norišnico bodo po dosedanjih naertih na istem me* stu na šempeterski cesti vzpostavili. Arhitekt Barich žc dela načrte. Dar Mussoliniju. 29. julij je rojstni dan min. pred* sednika Mussolinija. Rojstna pro* vinca mu za vezilo kupi letalo. Proti draginji. Malo kasno sicer, a vendar, je tu* di v Gorici začela ostra borba proti draginji. Na sodišču je že eel kup prošcnj za znižanje najemnine. Ve* eini prošenj je sodišče žc ugodilo. Goriško uradno fašistovsko glasilo je že tudi objavilo notico o predra* gih cenah v restavracijah. Na južni tečaj! Ameriški letalcc Bvrd se priprav* lja že za pohod na južni tcčaj. Eks* pedicija bo trajala dve leti. S seboj bo vzel 10 znanstvcnikov, ki bodo preiskali vse zemlje južnega tečaja. Imeli bodo dve letali in cclo tolpo psov za sani. Angleško pisan.je. Trije vcliki angleški dnevniki so objavili poročila o nckih nemirih v Turinu in Padovi. Župana omenje* nih dveh mest sta pa spisala pismo ravnatcljem omenjenih treh listov in jih postavljata na laž. Zenski boljševiki. Diktator severne Kitajske Tsang* tsolin se je močno vjczil, ker so se lotile Kitajkc nositi kratka krila in kratke läse. Tsangtsolin pravi v ne* kcm proglasu, da so to modo za* nesli na Kitajsko boliševiki. Zato mora policija ta ženski »boljšcvi* zem« preßanjati. Varčni župan. Tržaški župan Arh sc jc prosto* voljno odpovedal vsem raprczen* tančnim dokladam, do katerih ima pravico. Tudi razne slovesnosti in »vermute« na magistratu bo ome* jil. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) »In ste prestregli Gilbertovo pi* smo?« »Da, prebrala sem naslov in spo* znala njegovo pisavo.« »Toda vaš mali Jacques ni bil pri vas?« »Ne. Bil je zunaj v avtu z Le Bal* lujem. Spustila sem ga notri skozi okno v salonu in splazil se je skozi odprtino pri vratih v sobo.« »Kaj je pisal Gilbert?« »Same očitke. Dolžil je vas, da ste ga pustili na cedilu in stvar iz* rabili v svojo korist. To me je še bolj potrdilo v moji sumnji. Hitela sem proč.« Lupin je zmajal z rameni: »Koli* ko izgubljenega časa! Oba sva sina* stavljala pasti. Dnevi, dragoceni dnevi so pa minevali.« »Glejte, glejte,« je v obupu vzkli* kala Klarisa, »tudi vi se bojite naj* hujšega.« »Ne,« odvrne Lupin, »jaz menim, da bi bil uspeh čisto drugačen, če bi svoje moči združili. Mislim, da je bil vaš nocojšnji poskus s preis* kovanjem Daubrecquovc oblcke prav tako zaman kot ostali. S hru* pom smo pa le Daubrecqua opo* zorili.« Klarisa Mergy je odkimala. »Motite se. Hrup ga ni zbudil, ker smo svoj poskus za en dan pre== nesli, tako da mu je vratarica vsula v vino uspavalnih praškov. Sicer pa tudi če Daubrecq svojo previdnost stopnjuje. Sai ie njegovo življenje ena nepretrgana vrsta varnostnih odredb. On nič ne prepusti slučaju.« »Kako to menite? Torej ni v tej smeri nikakega upanja, da bi prišli do cilia?« »Pač.« šepeče ona, »je, eno edino.« Predno je še mogla zakriti svoj obraz z rokami, ie opazil njeno ble* dico. Po eelem telesu jo je strcsalo. Menil je, da je uganil vzrok njenega trcpetanja. Sklonil se je k njej: »Prosim vas, povejte mi brez ovinkov. Ne res, ticc se Gilberta? Daubrecq je pod Gilbertovo masko spoznal vašega sina Antona?« »Da, da...« »Obljubil je, da ga bo rešil? On vam je ponudil njegovo svobodo? Toda pod takimi pogoji, ki si jih more izmisliti le falot. Sem uganil?« Klarisa ni odgovorila, tako utru* jena je že bila od dolgc borbe. Kaj? si je mislil Lupin, ta junaška žena, ljubczniva soproga moža, ki ga je Daubrecq pognal v smrt, cigar sina je Daubrecq skvaril, ta žena naj bi postala ljubica in sužnja ta* kega podleža? Sedcl je poleg nje, ji dvignil glavo ter ji v oči gledaje velel: »Poslušajte me! Prisegam vam, da rešim vašega sina. Ni sile na zemlji, ki bi se dotaknila glave vašega sina, doklcr jaz živim.« -Verjamem vam ... Zaupam v vas ...« »Tako je prav. Zanesite se na moža, ki ne pozna porazov. Toda nujno vas prosim, prevzemite neko obveznost napram meni.« »In ta bi bila?« »Obljubite mi, da prekinete vse stike z Daubrecquom.« »Dobro, bom.« »Torej,« reče on, ko se sreno za* dovoljcn dvigne, »vse bo šlo dobro. Še dva, trije meseci so pred nami. To je več kot rabimo — seveda pod pogojem, da sem v vseh svojih dejanjih svoboden. Zato morate vi stopiti v ozadje. Pojdite z malim Jacqucsom za malo časa kam na deželo.« Naslcdnji dan je Klarisa že naje* la stanovanje in hrano pri ncki zna* ni gospe na robu Saint Germainske* ga gozda. Vsa potrta je preživela tu par dni v popolni otrplosti. Na ničesar ni mislila. Tudi časopisov ni brala. Med tem je Lupin preu* darjal, kako bi dobil Daubrecqua v oblast. Skesana izdajalca Grognard in Le Ballu, katerima je v slučaju uspeha hotel vse odpustiti, sta skrb* no čuvala nad Daubrecqovimi ko* raki. Neko popoldne jc moeno zvo* nenje poklicalo Lupina k telefonu. Ženski glas je vprašal: »Gospod Mi* hael Beaumont?« »Tu, Mihael Beaumont. S kom imam cast?« »Pridite čim brže. Gospa Mergy se je pravkar zastrupila!« »GORISKA STRA2A« Stran 3, Podzemeljske jame. Zadnja leta so se italijanski spe* leologi (raziskovalci podzcmeljskih jam) prav marljivo lotili raziskava* vanja našega Krasa. V zadnjem času je »Touring Club« izdal pre* lepo knjigo, kjer je opisanih 2000 (!) jam na našem Krasu. V nedeljo so pa pogumni raziskovalci odkrili na Banjški planoti, zapadno od Če* povana, pri Kuščarjih, najglobljo naravno jamo. 160 metrov vrvi so porabili, da so prišli do prvega dna. Ta jarek je najbolj glob ok izmcd vseh doslej znanih. Jama gre kar navpik navzdol. Na dnu so našli potem še druge odprtine, ki so vo* dile v druge jame, kot iz nadstropja v nadstropje, do 270 metrov glo* bine. Strah v gradu. Že eel teden krožijo po Gorici najbolj strašne govoricc o straho* vih v gradu grofov Coroninijcv sre* di znanega prelepega parka. Starin* ska stavba, ki je danes prirejena za stanovanja, veliki portali, stebrišča, (in dejstvo, da so tod nekoc bivali srednjeveški grofje, privabi sicher* ni večer pod palaeo na stotine lju* di, ki v trepetu in bojazni čakajo, kdaj sc strahovi lotijo svojega po* sla. Sliši se bajc jahanje vitezov, turnirji, potem spet kopanje zakla* dov, žaganje, stokanie, nekatcri so celo videli pradedc Coroninijevega rodu v železnih šlcmih. Nekateri resnejši radovedneži so uganili, da se morda v notranjščini skrivajo tatje, ki kopljejo zakladc. Prišli so cclo časnikarji in marljivo zapiso* vali izpovedbc starih ženic, ki so jim med križanjem tvezile kar lase jcžcče storije. V »Piccolu« bcrete po cele kolone o tern mavrastem strahu. Naposled sc je odloeila tudi jav- na varnost, da se seznani pobližje s »strahom v Coroninijevem gradu«. Predsinočnjim so kar oblegali pa* lačo, od zunaj pa množica straha* žcljnih ljudi, ki jih ic komaj hudi naliv razpršil. Na koncu sc jc pokazalo, da je strah votel. Znani vinski trgovee Abuja, ki stanuje v pritlieju palace, je pri svojem odhodu na polctni oddih priklenil psa na kratko veri* go. Pes prebiva, kot vsi njegovega rodu, v pasji hišici, tcr laja in ska* ee. Veriga pa povzroea ropot in vse tisto, kar ustvarja Ijudska domišlji* ja. Tiste grozne lučke, ki jih stari vitezi prenašajo sem ter tja, so pa električne žarnice, ki jih varuh pu* sti ponoei prižgane in ko včasih zmanjka toka, ugasnejo. To je cela historija od strahov, ki jih tudi »Piccolov« junaški poročevalec od blizu pozna. Na Črno prst! V mestu je bilo soparno in vroče, da je kar smrdelo. Pa sem rekel sam pri sebi: Ljubi moj! Pojdi malo gor kam v hribe, da kupiš eno cajno svežega zraka. Drugi dan scdem na vlak in izstopim v Hudajužni. Po* gledal sem na postaji dva človeška salona, pa nobenega niscm mogel pravilno zapreti na cast tistih, ki bi morali za to malo boljšc poskrbeti. Mahnil sem proti Črni prsti. Kako lepo, prijetno je enkrat pcljala pot skoraj ves čas skozi gozd do Str* žišč. Zdaj pa je vse z malimi izje* mami izruto, posekano in oklešče* no. Po nekod še nevarni in strmi prepadi. Zarcs divjc! Ljudje proda* jajo les. Kupci pa plačajo le koli* kor in kadar hočejo. Tako je tarnal neki mož, ki sem ga srečal. Z do* mačini je lažjc. Ker sem zvedcl, da imajo straže dva zapora, v Strži* ščih enega in enega na Kalu, smuk* nil sem hitro naprej, da bi ne na* redil kaj sakrabolskcga in bi me potem zaprli. Na vrh Črne prsti me pa niso pustili. Vrnil sem sc nazaj v Stržišec in odšel po neki peklcn* ski poti v Podbrdo, kjer sem malo privezal dušo in se potem zopet vr* nil v Gorico. Tržne cene dne 21. julija 1927. Cesnik kg L 1—1.10; sveže zelje L 0.80—1.10; koren je L 0.70—0.80; eebula L 0.90—1; rdeča pesa L 0.40 do 0.50; navaden fižol L 1.80; fižol koks L 2.40; salata L 0.80—0.90; jaj* čniki (melanzane) L 1.20 — 1.50; pcteršilj L 0.90—1; radio 0.80—2.40; špinača L 1—1.10; fižol v stroeju L 1.20—1.40; vrzote L 0.80—0.90; bu* čicc L 0.50—0.60; sveže fige L 1—2; krompir L 0.50—0.60; paradižniki L 0.40—0.50; sveži grah L 1.40—1.80; smuk vice L 5—6; limone kos L 0.15 do 0.20; jabolka L 1.20—1.60; hruškc L 1—2.40; breskve L 2.80—5; slive L 1—1.20; sveže maslo L 15—16; Valuta. Dne 20. julija si dobil : za 10Ü franc, frankov 71 80 do 72 30 Lii za 100 belg. frankov 253 50 do 257 50 L r za 100 švic. frankov 352 — do 356.— Lir za 100 češ.-slov. kron 54.10 do 54 60 Lir za 10U dinarjev 32 10 do 32 (jO Lir *a 1 Sterling 89 12 do 89 42 Lir za 1 dolar 18 31 do 18 41 Lir Novci po 20 Srankov 70.— do 72— Lir za 100 avsi. kron 0.0254 do 0.0264 Lir 0 obmejnem prometu. Znano je, da sta potrebna za iz* hod iz države in prihod v državo potni list in vizum konzula države, v katero se hoče potovati. Obmejni prcbivalci pa smejo pre* stopati mejo brez potnega lista. Zato pa morajo imeti stranke ta* kozvano »obmejno propustnico«. (Carta di frontiera). Tc obmcjne propustnice izdaje našemu obmej* nemu prebivalstvu kvestura v Go* rici. Obmej nemu prebivalstvu v Ju* goslaviji izdajajo obmejne propust* nice jugoslovanska okrajna glavar* stva. Omenjene propustnice, ki jih izda goriška kvestura, morajo biti overovljene od jugoslovanskih ob* mejnih varstvenih oblastev. Pro* pustnice, ki jih izda jugoslovanske* mu obmejnemu prebivalstvu tamoš* nje oblastvo, morajo biti overovlje* ne od goriške kvesture. Obmejne propustnice veljajo eno lcto. Za obmejno propustnico je potrebna ravno tako slika ko za potni list. V izrednih slučajih (smrt, nagla bolezcn, pogreb itd.) smejo obmejna varstvena oblastva izdati prebivalstvu obmejne cone takos imenovsno »obmejno prehodnico« (carta di passaggio), ki velja samo za enkrarni prehod iz ene na drugo stran obmejne cone. »Obmejne prehodnice« so veljav* ne tri dni in morajo biti tudi ove* rovljene od obmejnega oblastva dr* žave, v katero stopiš. Z obmejno propustnico in z ob* me jno prehodnico se sme meja pre* koračiti samo na mestih, ki so na njih označcna. V goriški pokrajini je mogočc prekoračiti mcjo samo s propustni* cami, ki jih je izdala goriška kve* stura ali pa s prehodnicami, ki jih je izdalo obmejno varstveno ob* lastvo. Propustnic in prehodnic ne dobi* jo osebe, ki so bile trikrat kaznova* ne radi tihotapstva; odrečejo se lako tudi osebam, ki niso moralno ali politično zanesljive. Obmejna cona, za katero se iz* dajajo propustnice in prehodnice, meri za enkrat 10 km od meje. Kdo lahko dobi propustnico, oziroma prehodnico? a) Vsi prebivalci, ki bivajo v 10 km obmejnem pasu in osebe, ki bi* vajo izven te cone, če imajo v njej zemljišča ali drugod posestva. b) Uslužbenci prizadetih lastni* kov ali najemnikov. c) Zastopniki in uslužbenci kme* tijskih in industrijskih obratov v obmejni coni. Obmejni prebivalci morajo za* prositi za propustnice pri občin* skill načelnikih; obč. načclniku mo* rajo izročiti novo sliko brez klobu* ka, oziroma glavne rute in 1 liro. Vsaka nad 15 let stara oseba mora imeti svojo lastno propustnico. Mlajši člani družine zamorejo biti vpisani na očetovi, materini, brato* vi propustnici. Občinski načelniki predložijo prošnje za propustnice potom orož* niškega poveljstva goriški kvesturi. Prehodnice pa lahko zaprosijo obmejni prebivalci pri komisarjaru javne varnosti v Podbrdu in v Idriji. Nova maša v Čezsoči, V naši mali, skriti vasici je daro* val v nedeljo dne 17. julija novo mašo č. g. Anton Žagar. Kljub skromnosti je bila slovesnost nad vse veličastna in je jasno pokazala, kako naše bovško ljudstvo ljubi du* hovnika. Prostor med cerkvijo in župniščem so prepletali prclepi ve* liki venci. V vasi sami sta bila dva slavoloka, polna svežih rož in pe* strih nageljev. Iz vse okolice se je zbralo nad 1500 ljudi, ki so s pobož* nostjo prisostvovali prvi sveti da* ritvi. Naša cerkev žal še ni dokon* cana. Da, tudi ko bi bila, bi ne mo* gla sprejeti ogromne množicc. Na prostoru pred cerkvijo je ob globo* kem molku vernikov pridigoval vie. g. F. Tercelj. Med pridigo se je čulo glasno ihtenje, najboljši znak, da so klene bescde govornikove padle v srea in našle hvaležen odmev v dušah. Zbrani mno/ici jc gospod novomašnik podelil blagoslov, na* kar se je začela sv. maša v župniški kapeli. Skoda, da ni mogla velika množica videti sv. obredov vsled malega prostora. Med mašo je lepo prepeval pevski zbor iz Srpenice, ki ga je vodil pevovodja g. Trebše. Kako domačini ljubijo novomašni* ka, je pokazala zlasti mladina, ki mu je poklonila prekrasni dar in zelo lično okrasila ogromen prostor pred cerkvijo. Vrcmc, ki je stalno deževno, jc prenehalo z dežjem do srede maše, pa se je popoldnc zo* pet zjasnilo in veličastni gorski ve* likani so se čarobno svetlikali v jas* nih solnčnih žarkih. S to vcličastno slavnostjo je naše ljudstvo dokazalo, da je ponosno na rojaka, ki pride iz borne hiše po mnogih trudih do altarja. Obencm z zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je svečanost tako lepo izpadla, izrekamo srčno željo, naj bi dobri Bog vodil in krcpčal g. novomašni* ka na tcžavni, a milostipolni poti, ki jo je nastopil z novomašniškim dnem! Kaj je novega na deželi? Miren. (Nove orgle.) V nedeljo dne 17. t. m. mi je bila dana prilika ogledati si v Mirnu no* ve orgle, ki so bile tisti dan blago* slovljene. Orgle je napravila goriš* ka tvrdka I. Kacin po pnevmatič* nem sistemu z dvema manualoma in 10. registri. Orgle v mirenski cer* kvi imajo vse prednosti dosedanjih Kacinovih orgel, bodisi glede into* nacije, kakor tudi glede preciznosti izvršitve. Posamezni registri se odlikujejo po krasni intonaciji, igra s polnimi orglami pa se glasi res polno in mogočno. Orgle bi bile na vporabnosti še več pridobile, ako bi bil II. manual postavljen v od* mevno omaro z ozirom na vporab* nost dinamike. Navedenim orglam je napravljena prav lična omara po j osnutku slikarja Delnerija, ki se ujema s slogom mirenske cerkve. Ce izvzamemo orgle v Ločniku, (tudi Kacinovo delo), so mirenske orgle enc izmcd najboljših na novo postavljenih dvomanualnih orgel. Naj bi bila tvrdki Kacin dana možnost in priložnost, da temu nje* nemu 15 delu sledi še več enakih or* gel po naših cerkvah v njih okras in v povzdigo veliastno*skrivnost* nih cerkvenih obredov in v pobož* no spodbudo vernikov. Da bi se že skoro otvorila prepo? trebna orglarska sola v Gorici, ka* tera naj bi nam vzgojila veščih in za svoj poklic vnetih organistov! Roman Pahor. Vogersko. Prosvetno društvo »Pomlad« spo* roča, da ponovi v nedeljo dne 31. t. m. popoldne veselico, katero je moralo zadnjo nedeljo radi ncpri* cakovano nastalega slabega vreme* na prekiniti. Veselica se ponovi v celoti z vsemi pevskimi točkami in z burko »Davek na samce«. Na no* vo bomo pa vprizorili šc burko »Mutasti Izidor«. Pridite v obilnem številu, ne bo vam žal! Doberdob. V nedeljo 10. t. m. se jc pri nas letni cerkveni shod ob sodelovanju celega vikarijata izvrstno obneseL Po pcti maši se je pomikala proce* sija v pol nem redu po določeni poti. Posebno zanimivi so bili angeljčki pri slavoloku blizu cerkve. Tudi tri lepe slavoloke so naši fantje posta* vili v cast božjemu Odrešeniku. Dekleta pa so napravila lične oltar* je. Za baldahinom sta sprcmljala procesijo naš župan in tajnik tu* kajšnjega narodncga oddclka. Na* šcmu županu naj gre posebna cast, ker vedno in povsod pokaže svojo versko prepričanje, kar jako do* ! pade našemu ljudstvu. ( Štanjel in okolica. Mi kmetje imamo res smolo s svo* jimi računi. Ker jc bilo več žitnih let slabih, smo letos sadili več koru* ze kot žita. A napravili smo račun brez krčmarja. Žito jc obrodilo do* bro, koruzo nam je pa pobrala su* ša. Mlatilniea v Štanjelu deluje že tretji teden. Zadovoljni smo z njo, i ker njen gospodar zelo skrbi za red in snago ter raeuna le 6% od zmla* čenega žita. Vsled sklepa udruženja industrijeev ne smejo mlatilnice več krožiti po vaseh, ampak ima vsaka mlatilnica strogo doloeen de* lokrog. Tako ima mlatilnica v Sta* njeh; le občino Štan j el in Kobje* glavo. Ker hoeejo oblastva vedeti, koliko žita pridcla Italija, morajo mlatilničarji voditi točen izkaz mlatve. Tudi tisti kmetovalci, ki mlatijo doma na roke, morajo na* znaniti županstvu količino zmlače* ncga žita. Posestnik. Iz širokega sveta. Nečloveška mati. V Varšavi je neka beračica za*^ grcšila tak vnebovpijoč zloein, da zasluži najmanj dosmrtno jcčo. Že več dni so namreč mimoidoei opa* žali, da drži beračica v naročju maj* hno dete, ki kar venomer brez pre* stanka veka. Beračica ali mati ni otroka niti poskusila tolažiti. Pač pa je skrbno zakrivala obvezo na levem dctetovem očcsu. Neki go* spej se je to zaeelo čudno zdeti in jc vprašala mater, kaj je otroku. Beračica je pa surovo zarohnela in ni pustila dvigniti obveze. Tedaj strže gospa obvezo z otrokovega obličja. In, ogroza! Na oko je bilo povcznjeno pol orchovc lupine z odprtino na oko. V lupini je pa ti* čal velik pajck, ki se je že zajedel v moeno otečeno oko. Policija je komaj rešila nečlo* veško mater iz rok razjarjenc mno? žice in jo je odvedla na policijo, Mati je tu izjavila, da je pajka za* to poiožila na otrokovo oko, da bi dctc neprestano vslcd blaznih bole* čin vekalo in opozarjalo mimoido* če. Mati se bo zdaj za svoj greh po* korila. Otroka so pa dali v bol* nišnico. Edisonov izum. Slavni izumitelj Edison je baje iz* našel nadomestek za gumi. Novi izum bo povzročil pravo revolucijo v industriji gumija. Sfran 4. »GORIŠKA STRAZA« Pozdravi v domačijo. Slovenski fantje, ki delamo v sne* ženih hribih in v podzcmeljskih prcdorih pri delovodju g. Lauren? čiču Leopoldu pošiljamo pozdravc najprvo naši priljubljeni »Goriški Straži«, ki nam vedno prinaša no* vice iz naših domačih krajev. Po šiljamo pozdrave tudi našim star* šem, bratom, sestram in tudi osta* lim fantoin. Dugan Anton, Paulin Jožef, Rosič Jožef L, Rosič Jožef II., kuhar Rosič Jožef III., žlepar Kra= cina Maks. Vsi smo doma iz Logja pri Breginju. Listnica Kmečke-delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Sovdat Katarina, Ladra št. 6: Vaša pokojninska prošnja je v pre« gledu: manjkajo pa še vedno doku* menti, ki jih je komisija že večkrat zahtevala od županstva na Libuš- njcm. Podrezajte torej pri župan* stvu, d.a odpošlje čimprej zahteva? ne dokumente. 2. Grosar Mar., Sužid. št. 74: Va* še prošnje ni bilo mogoče najti; ponovite prošnjo in priložite vse potrebne dokumente. Na županstvu Vam pojasnijo, kakšne dokumente morate priložiti. 3. Ščuvik Ivan, Medana - Plešive št. 12: Z^lasite se ob priliki v taj* ništvii! 4. Kofol Magdalena, Sv. Lucija -- Grudenca st. 64: Siroti Francetu Kofolu sc je ustavila pokojnina, ker je županstvo sporočilo, da se Pregelj Franc več ne potfreša. 5. Čičigoj M., Podmelec - Hum it. 24: Vaše prošnje ni bilo mogoče izslediti v Rirnu. Prošnjo lahko po= novite; priložite prošnji vse po= trebne dokumente. 6. Ručna Ana, ldersko st. 91: Ve= Ija isto ko za Čičigoj M. in Grosar M. 7. Pahor Viktorja, Renče št. 347: Vaša prošnja je v prcgledu; župan* stvo še ni doposlalo mrtvašketfa Oj^ledne.Lja lista, ki ga je komisija že vcekrat zahtevala zadnjie 25. juni? ja 1927. (Manjka: Certificato di ispezione cadaverica.) 8. Petrič Matilda, Vipava št. 218: Vaše prošnje ni bilo mojjoče izsle* diti, prošnjo lahko ponovite; pri? ložiti morate prošnji vse potrebne dokumente. 9. ?,gur Josip, Podraga št. 113: Velja isto ko za Petrič M. 10. Hvala Franc, Trnovo st. 40: Vi boste pozvani ponovno pred zdravniški pre^lcd. Tajništvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR »Posojilnice v Biljah«, ki se bo vršil v nedeljo 31. t. m. ob 4. popoldne v prostorih »Kmetijskega društva« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo naeelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje rač. zaklj. za 1. 1926. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako ob določeni uri (4. pop.) ne bo zadostne.LUi števila navzočih čla* nov, se bo vršil cno uro kasneje (t. j. ob 5.) občni zbor ob vsakem štc? vilu navzočih članov. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Službo kot trfjovska prodajalka išče ^ospodična, ki je bila že v tr* ^ovini. Ponudbe pošljite na upravo »Goriške Straže« pod naslovom »Pridna«. POZOR! Velika zaloga mrtvaških potreb* ščin 20% ceneje kot povsod dru- god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti, Dornberg št. 3. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko; »Conte Rosso« 5. 8. 1927. »Conte Biancamano« 23. 8. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 10. 8. 1927. »Conte Verde« 25. 8. 1927. »Tomaso di Savoia« 13. 9. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13M> dneh. v Avstralijo: »Regina d' Italia« 11. 8. 1927. Infocmacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za= stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavaile St. 4 Zdravnik za zobe in usfa Dr. LOJZ KRAI6HER sprejema v GORICI Piazza della Vittoria štev. 20 ACQUA DELLALABARD1 proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklcnica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca? stellanovich,/ lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Jirite Ooriško Stražo" PODRUŽHICA Ljubljanske fcrcditne banhe v tionti Oorso VerdJ „TrgovskJ PrMnrt** Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bar.ka Din! 50,00OX<00 CEütfBlä L3iIBLjHlffi Dyn. lo'oCO.OCO Podružnice in ageneije : Brcžice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Lop.atec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomcsto, Piuj, Prevalje, Kakek, Sarajevo, f >,. Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: KogaŠka Slatina. lfloge na knjižice po ^4 '', u/0. Vloge v iekočem računu lir ali dinaijev, (najugüdnejse obrestne inerc). Nakup vatui, čekov, devii: in obligacij vojne odškoct- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posii. ======== VeliRe tovarne ===== Po znižanih cenah ^.------ (AX. RIBASSO) ------- ¦¦¦¦!¦=¦=¦ UOINE — Via Savorgnana 5 — UOINE HaVHn I Naznanjamo, da v Go^ici nimamo nobetie podružnice in zato plačamo llcULDOS potne stroške iz Gorice w Videm in nazaj vsem našim cenj. odjemalcem Fri nahupu nod ZOO lir 5 popustö, pr nohupu nod S00 lir 10% popusta od spodsi noznoüenih cen. Obrobljeni žepni robei. . . L.-.40 Robcizroboin,,ažur" . . . w -.80 Brisaöe „Reclam44 . . . . „ 1.30 „ za kuhinijo ... M 1.50 „Oxford" za srajce. . . „ 1.80 Otroški povoji..... „ 1.20 Madapolan „Piave". . . . „ i.8O Moške »ogavice „Fantasia'4 . „ 1.75 Domače ulatno..... „ 2.40 Domafie moške nogavice . . „ 2.50 Ženske uogavice z dvojno peto „ 2.50 Pravo platno „Madonna" . . „ 2.50 fiobaste brisače..... „ 2.25 Moderöki vezeni..... „ 2.95 Domače platno „Extra" . . „ 2.95 Platno „Madonna Extra" . . „ 2.95 Crep za ženske obleke . . „ 2.50 Prozorne ženske nogavice . „ i .75 Perkal za ženske obleke . . „ 2.95 Brisače „Crep4' težke . . . „ 3.25 Angleška jajčasta koža . „ 3.30 Pravo platno „Scuola" 80 cm. „ 3.50 Dvonitnik za matrace . . . „ 3.50 Ženske svilene nogavice . • „ 3.50 Ženske jopice..... „ 4.50 Jajčasta koža posebna. . . „ 3.95 Angleški batist „Maköa . . „ 4.50 Domače platno 150 cm. . . „ 4.50 Blagozaprte čisto 140 cm . ¦ „ 5.80 Platno „Madonna" 150 cm . „ 6.50 Platno „Scuoie" 150 cm . . „ 7.50 Žamet za lovce..... „ 7.90 Vezene srajce..... „ 9.90 Vezeni „Combineus" . . . „ 9.90 Cfsto platno 150 cm. . . . „ 5.50 Tkanina iz konoplja 150 cm . „io.5O Posteljno pregrinjalo trikot . „ i5.- „ dvojnotkano „25— Prt s prtlči za 6 oseb . . „25,- „ „ 12 oseb . . „ 45.- Domače platno..... „ 1.80 Perkal „Re dei bleu" . . . „ 4.50 Dvonitnik za hlace. . . . „ 6.90 Se sprejemajo naročila tudi po pošti. CENE STALNE ==============^^ Poseben popust razprodajalcem Posfrežbo y slovensftem in nemšhem jezihu. VIDEM - Via Savorgnana 5 - VIDEM Rdor pride u I/idem z namenom, da hupi pri nnSi tvrdhi tcr sc izhaze i železniShim listhom, dobi plačono vožnjo.