ii. šlev.
V Kranju. 24. sušca 1900.
I. leto.
Gorenjec
Politicen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja po pošti prejemali za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kloni, Za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom slane /a čelu leto 3 klone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinaijcv ver. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. Na naročbe brez istodobne \po<iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsfo 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in npravništvo se nahaja v g. Kloriana hiši nasproti mestne hranilnice. lTpravništvii naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse npra\ne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo 1'rankirati.      Itnknpisi se ne vračajo.
Gospodarska organizacija in gorenjski kmet.
11 lopis.)
V tem ko gledani in čutim bedo gorenjskega kmeta, se mi včasih v izmučenih prsih porajajo vsakovrstni, večinoma pa le žalostni občutki. -Kmet, napreduj!* tako doni mi od vseh strani na uho. Nasveti, katere nam podajajo v različnih deloma ali povsem slabih oblikah razni <prijatelji» in prikriti izkoriščevalci, so res lepi, toda, če jih bolj od blizu ogledamo z bistrim očesom, spoznamo takoj, da na sieer čisti-tekočini plava strup, uničujoč strup, kateri je namenjen tebi, gorenjski kmet.
Hranilnice, posojilnice, konsuuma društva, gospodarske, sirarske in podobne zadruge so prave zadrege, ki preže na tvoj Žep in tvojo lahkomiselnost. Pravih odkritih prijateljev imaš malo, bore malo. Težavno akcijo za tvoje blagostanje hoče prevzeti stranka «gO3pod0V». Le zaupaj ji! In kadar bodeš prevaran, oskubljen in osramočen prešteval redke vinarje svojega oguljenega inošnjička. tedaj šele si bodeš začel rovati tisočkrat z znojem namočene redke in sive lasi-. Šele tedaj, ko se bodo tvoji navidezni osrečevatclji smejali tiho v pest, stiskajoč- dobro napolnjene /. -pe, bodeš spoznal prevaro, hritko prevaro. Toda prepozno!   Ostro nabrUŠeni kremplji le več tu* izpuste!
(Pomagaj s> sam, in Bog ti bo pomagal,* pravi star naroden pregovor. Da, pomagaj si sam! Ge bodeš pa breztniselno tiščal vročo glavo v klerikalno DOVodenj, veruj mi, da te Bog ne ho izvlekel za pete iz nje.
Skoro neodpustljivo je, če sosed ne opozori soseda na bližajočo >e nevarnost, posebno če se še da nevarnost z združenimi močmi odvrniti pravočasno.
Gorenjska se sedaj preplavlja z vsakovrstnimi sladko-vodonhni napravami. Tu ustanavljajo hranilnico, tam posojilnico, tu sirarsko. tam mlekarsko zadrugo, lu koii-siiiiino društvo, tam kmetijsko zadrugo. To je delo naših izkoriščevalcev. Nikdo pa ne vpraša, ali se bodo te naprave
tudi obnesle. Nikdo ne gleda in ne misli na morebitne žrtve teh brez temelja zidanih stavb. In oni, ki so v prvi vrsti dolžni skrbeti za telesni in dušni blagor svojcev, tirajo s svojo nerazumljivo gospodstvaželjnostjo v oskrb jim izročene podložne v propast. Da pri vsem tem prestopajo čestokrat meje dostojnosti, je razumljivo.
Nekoliko predaleč sem že zašel s svojo iz srca mi kipečo razpitlfO, in sram bi me moralo biti, da sem si upal na papir spraviti stvar, o kateri, rekel mi je nekdaj z veliko večino izvoljeni zastopnik kmetskih trpinov v deželnem zboru, nimam nikakega pojma.
Toda pojmi, in če se jih tudi pri prostemu kmetu ne privošči, se že dobe. In kaj samo pojmi! Dokaze, prave dokaze imamo. S temi dokazi bodemo pobijali vsa nam škodljiva in nas uničujoča dela.
t Ha, ha,» zasanjal se je mešetar, ko je prodal na-dušljivo kobilo brez napake treznemu Korošcu, «ha, ha, jaz imam pa le goldinar. Onadva najsi skočita sama v lase. »
Hranilnic seveda že zelo potrebujemo. Kmet naj varčuje, kmet naj nosi v hranilnico! In posojilnica? Tudi ta je na meslu. Posojuje se vendar denar. <In kdo ne potrebuje dandanes denarja, in sicer veliko denarja,» pravi nekje dr. Tavčar v svojih spisih. Da, vsakdo potrebuje denarja, v prvi vrsti kmet, Brez denarja mu ni mogoče živeti. Marsikaj se kupi za denar in marsikaj tudi proda. Kmet pa za denar navadno kupi le to, kar mu ugaja. In če denarja ni, kupi na upanje. Znano pa je. da kmet nima vedno denarja, pravijo, da mu ga včasih celo za sol primanjkuje. In tobak! — To slabost kmetovo spoznala je ta vse ljudi osrečujoča stranka. Ustanovila mu je ne svojo, temveč Ibufleiseiiovo posojilnico. In s tem zabila je prvi žrebelj v njegovo mrtvaško rakov. Oglejmo si od blizu ItaitVeisnove posojilnice. Ko bi bile ostale izvirne, bile l»i morda kmetu kaj koristile. Toda naši navihani osreeevatelji so jih predelavah tako dolgo, seveda v svojo korist, da bi se tajnki Haitleiseit obrnil vgrobu, ko hi videl spačke SVOJfgS izvirnika. Skoro vsaka večja vas na Kranjskem ima
Gorenjci, razširjajte svoj list!
že svojo posojilnico, pri kateri vodijo vse posle največkrat knjigovodsl va popolnoma nezmožni ljudje. Kot Člane dobimo navadno le ljudi, ki so že na robu gospodarskega propada. Premožnejši se navadno ne zmenijo za liranilnieo, mirno pa zr6 in si pomenljivo pomežikujejo, če kdo dobi posojilo, katerega poprej ni mogel zvrtati nikjer. Toda li le molče, dasi ravno bi lahko odpirali oči nevednežem, ker se hoje zameriti se »gospodom«. Zna no je, da je našemu ljudstvu dobra vsaka drobtinica, ki pade /. gospodarske mize. Ljudstvo Živi v veri. da vse duhovnikove naprave vodijo do izveličanja. Ce se pa pozneje pokažejo na tleh ležeče, uničene in strte žrtve njih gospodstvaželjnosti in samoljuhja. gredo farizeji mimo in s prstom kažejo nanje. Za tO nikdo ne DO karal gospoda, saj revež si je sam kriv svojf nesreče; ljudje pa pravijo: »Glej ga, vse je sani  zapravil!«__Pride ie.
V Kranju, dne 24. sušca.
Državni zbor je bil v soboto odgoden, da bodo mogli zborovati deželni zbori in da se nadaljujejo spravne konference. Državni zbor dosegel ni skoro ničesar. Kontingent novincev je bil dovoljen rednim polom, izvoljene so delegacije, potem smo pa pri kraju. Načrt zakona o obrtnem redu se ni golov, narodi niso pomirjeni, torej ni nikakih znatnih uspehov.- Državni zbor ho menda zopet sklican meseca velikega travna.
Praški župan dr. Srh je bil v soboto umeščen. Namestnik Coudenhove je poživljal župana, naj vodi občinsko upravo povsem nepristransko in naj se ne ozira morda na veroizpovedi ali narodnosti tako. da hi to oziranje bilo drugim V kvar. Zupan je obljubil svečano, biti nasproti vsem nepristransk ter se držati načela ravnopravnosti in jednakovrednostiCehov in Nemcev. Kot sin češkega naroda pa ho neustrašeno zastopal njegove pravice. On je zajedno čuvar državnopravne misli, ker kot župan mesta Prage ima v varstvu ključe k shrambi znakov češkega kralja. On po češkem narodu želi, da bi kmalu zvonovi na H rad činu
PODLISTEK. Ples i. t. d.
Pile D o r t e.
V Času pokoli- smo, v dobi fižola in kislega Zelja. Doslej še kemično nerazjašnjon duh čebule in polenovke udarja vrhutega v spokorjenem Kranju brezozirno v drzno zakrivljene in ošabno zevajoče možate nosove, v nežno zavihane ženske nosičke in brezspolne, pobožno navzdol viseče uose . . . Skozi nos pa pridejo taki duhovi daleč tja v najsrednejo sredino človeškega življa; pri onih, ki verjamejo, da človeška duša biva v nosu kakor so trdili neki učenjaki pri teh sezajo naravnost do duše. Vsak količek napolni ta fižolov i. t. d. duh.
In učinki? Grozno! Tu se rodi influenca, tam si išče grešnica leka s še večjo pokoro, tretji se zateče k vinskim duhovom, mnogo se jih obupno uda v tižolovo usodo ; nad njeno puščobo pa si prižgo nekateri krasno luč, ki oileva vse v čaroben sijaj - to so oni, katerim sveti v sedanji bedi luč veselega spomina na pretekle... srečne . . . dni . . . Njih
zvonili v pozdrav kronanemu kralju. Slovesnost županovega iinieščeiija je bila velikanska.
Ogrsko časopisje naznanuje boj Cislitvanski, ker je avstrijski parlament sprejel znano resolucijo glede prometa z živino in radi ukaza v zadevi rentnega davka ogrskih papirjev.
Nemški državni zbor je sprejel tisbe paragrafe lex lleinze (postava I loi i izejcva, katera naj zamori vso svobodo v pisateljevanju, kiparstvu in slikarstvu), ki so naperjeni proti umetnosti, in proti gledališču. Socijalisti in svobodo-i   miselna st anka so radi tega začeli obstrukoijo.
Vojna v Južni Afriki. Buri so premestili sedež Oranje-države v Kronstadt. G rez reko Oranje so Angleži prišli brez velikih ovir, kajti vsa burska moč se zbira na severu. Ftazven Bloemfonteina so Angleži zasedli tudi kraj Boeshof in ugrabili več orožja in streliva. 'A angleško oholostjo pa raste tudi neupogljivost Durov. Predno izroče Angležem svoje glavno mesto Pretorijo, popadati hočejo do zadnjega moža. Nevsprejeinljivi angleški mirovni odgovor tolmačijo Buri svojim vojakom s lem. da jih osrčujejo do skrajnosti.
X. zborovanje
odposlancev zaveze okrajnih bolniških blagajn V okolišu delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo dne 17. grudna 1899. leta v Trstu.
Konec.
Odposlanec Kraigher (Novo mesto) predlaga: Zavez-neinu vodstvu se naroča, naj v občevanju z zaveznimi blagajnami, ki uradu jejo v slovenskem jeziku, uporablja ta jezik in izda letno poročilo tudi v lem jeziku. — Predsednik odgovori, da se to doslej ni zgodilo samo zato, daje bilo manj troškov. Nato se gorenji predlog vzprejme z 20 proti D) glasom.
Odposlanec Kokalj (Kranj) vpraša predsednika, kaj je ukrenilo načelništvo glede resolucije, vzprejeto na zadnjem zboru  odposlancev, da hi se odcepile zavezne
Fižohusta usta tako govore: (ilej električne tulpe, kako tam gore! Po parketu se pari vrte . . . in roko tak' sliska ji loka, zaiaašek buteljke pa poka . . .»
Tu ugasne na mah ona čarobna luč, fižolov puh se zopet šili, zasliši pa se glas: «Greh! Greh! ,Se pari vrte', .roko ji stiska roka'       ha! to je ples! Greh!
Mari ples ni greh V
Važno vprašanje tekočega stoletja! — V Kranju imamo gimnazijo; iz nje teče učenost - vodovod? pst! zalo se smemo lotiti težkega vprašanja, jeli ples greh. — Blažena latinščina nam pomaga hitro. «Saltarc in vitiis ponitur«. «p les se stavi med grehe*, pravi slavni rimski zgodovinar Unuk, zgodovinarji pa poznajo svet in njega pravila! — Ker uživa v Kranju latinski jezik poleg1 nemškega največ ugleda, naj navedeni še jeden stavek, ki sem ga slišal iz ust nekega Stražiščana: «Nemo fere saltat sobrius, nisi forte insanit*. Fant iz Primskovaga, navdušen Slovenec, pa ga je zavrnil: «Reci rajši: ,Skoro nikdo ne pleše trezen, razen če je nemara norec4. Kaj bi gonil latinske kvante?«
69
blagajne no Kranjskem. Predsednik opozori na dotično mesto letnega poročila, po katerem ni načelnietvo o tem ukrenilo ničesar.
Slovenski odposlanci predlagajo: Zbor odposlancev naj odpravi >; 4. sedanjih pravil in sklene, da se uveljavi prejšnje besedilo tega paragrafa. Predsednik opomni sklicuje se na ministrski razpis z dne 17. mal. travna 1898.1.. ?t. 6188/IIL da zbor odposlancev nima pravice ukrepali u izpremembi pravil: vendar pa hoče dati predlog na glasovanje in sklep izročiti v obravnavo, kakršno zahteva opravilnik. Odposlanec dr. Brejc odgovori, da je ministrstvo z navedenim razpisom sicer priznalo načelnistvo za rrrerodajno,da pa ni izključilo kompetence zbora odposlancev.
Proti temu nazoru se izjavi deželnoknežjikomisar. Da se odplavi vsakršna dvojba. predlagajo slovenski odposlanci.
naj se v pravilih označi izključna merodajnost /borov odposlancev. ■ (>ba predloga so vzprejmeta Z 20 proti 13 glasovom.
Odposlanca Kokalj (Kranj) in Breskvar (Ljubljana) ponovita prošnjo, da bi se za zborovanje odposlancev izbiral ugodnejši letni čas. Predsednik obljubi, da se bode kolikor mogoče oziral na to željo, vendar pa je nje izpolnitev zavisna od tega, ali blagajne o pravem času dopošljejo izkazila ali ne.
Odposlanec K regar (Ljubljana) naprosi predsednika l.ot načelnika delavske zavarovalnice proti nezgodam, naj sltrbi zalo. da se bodo hitreje reševali- odškodninski; zahteve lakih, ki so poškodovani pO nezgodah. - Predsednik odgovori, da je to priporočilo, kolikor se tiče zavarovalnice, odveč, vendar pa se hoče ozirati nanje.
Nato se seja zaključi.
Gospodarske stvari.
Pinino načini kmetom. II.
Precejšne pozornosti je treba članku v drugi številki
• Narodnega gospodarja*: »Gospodarska zveza in kmetski
stan*. Name je članek napravil nekako tak vtis. kakor reklama Žida, ki prodaja po 250 do 400 komadov za pet kron. Med temi predmeti je navadno tudi pozlačeno ura z «Zlato» verižico. Seveda s lem gre «gieft», četudi ura, ki ji; vredna komaj 80 vinarjev, ne gre.   Vzemimo po-
Na slab-m glasu si ti. ples! Že pred 2001) leti so rekli, da si greb, in da se s teboj ukvarja le pijanec ali
norec.
Kako hi tu ne povzdignil glasu in ne vprašal Vas, Kranjci: «Hocete li hiti pijanci ali norci, hočete odsihnial še plesati in s spominom na ples zabel jat i fižolovo dobo? Gotovo ne! Saj se, poje Celo V slovenski pesmi:
Al' pmv'ga veselja na lajanja ni, pijance, plesalce veselje beži ! >
Vi, Kranjci, pa ste radi veseli; kaj hi poleni plesali, če plesalce «veselje beži«? — 0 pijanstvu ne govorim,  ker ] veni, da ljubile livznosl.
Ali kaj mi odgovori pristen Kranjec. - <Pojdi s svojim pevcem, ki pravi, da plesalce veselje beži, pojdi rake lovil v Kokro! Kaj je tvoj pevec proti Prešernu, našemu Prešernu, ki je pri nas pokopan, ce¿ar duh navdušuje našo mladino k nesmrtnim pesnim!! In 1 'rošeren, ki je dajal na-ini očetom odprtohlačnikom eukrčka in rožičev, ki je dobro poznal svoje Kranjce, kaj je rekel v razmerju med takimi pevci in Kranjci? Rekel je:
samezne točke tega reklamnega članka, preresetajmo ga
In prepričani hodenio, da ostane namesto čiste detelje na dnu le nekaj predeniee.
Ondi sloji: -Vsak kmetski gospodar, ki se sprejme kot član v Gospodarsko zvezo, uživa zlasti sledeče ugodnosti: l. Dobiva brezplačno naš list «Narodni gospodar« ki sicer slane >tiri krone letne naročnino
Gospodarska zveza, oziroma dr. Suštersič in njegovi dobta plačani oprode mislijo najbrž, da je «Narodni gospodar za slovenskega kmeta edino zveličaven. Vodeni članki o kmetijstvu, katere razni akademiki muzej o in ž njimi •farbajo* slovenskega kmeta, imajo tako malo vrednosti, da so z eno krono na leto. če vračunamo slabi
papir, popolnoma plačani.
<2. v vsaki zadevi svojega gOSpO larstva se sme obrniti do Gospodarske zveze za svei in ga dobi brezplačno; to velja tudi v kmetijskega gospodarstva se tičočih pravnih zadevah;»
O nasvetih Gospodarske zveze hočem obširno govoriti
še pozneje. Natisneni so tudi v (Narodnem gospodarju*.
Ze po doslej tiskanih moremo si napraviti, četudi ne splošne, po vsaj začasno sodbo. 0 kmetijstvu dobro izurjenih, teoretično in praktično izvežbattih kmetovalcev Gospodarska zveza nima, še manj pa -Narodni gospodar«. Edino gOSpod Bergont razume nekaj: toda reči moram, da bi bile njegove ideje morda prikladne pruskim veleposestnikom, za naše skromne kmetske razmere so namreč naravnost neizvrsljive. Lepa hvala za brezplačni svet o vzreji prascev! Kar se tiče pravnih kmetijskih razmer so sveti sicer brezplačni, če so pa tudi akti in vloge, o tem bode morda gospod dr. Suštersič povedal kaj več v prihodnji številki «Narodnega gospodarja«.
«.'». kmetski gospodar, ki je v denarnih stiskah, sme (!) se obrniti do Gospodarske zveze za pomoč; zveza mu proti primerni, naprej določeni odškodnini, če je sploh mogoče, vse uredi, zlasti tudi vse potrebne zeinljeknjižne izpeljave i. t. d.;»
Tukaj je ona pozlačena ura z * zlato* veiižieo, in ni dvoma, da bode njen blesk marsikoga premotil in speljal na led, kakor je mene moruvski >.id. Kmetski gospodar, ki je v denarnih stiskah . . . za božjo voljo, kdo pa ni. Dr. Suštersič je najbrž pozabil, da je nekdaj pisal o ogromnih
k Pevcu vedno wečo laže, Kranjec  ia<»j  m 11 osla  k a ž 8 ! >
Taka se tudi godi onemu pevcu, ki išče Veselja, pa ga na plesišču ne najde, po pravici,: taka!
Da bi bil ples greh? Jaz tega ne Verjamem nikoli, dokler se smem zanašati na svoj molitvenik. Imam molitvenik, s katerim lahko dokažem, da ples ni greh; v molitveniku je namreč važen odstavek, v katerem so, da se olajša izpraševanje vesti, našteti vsi grehi. Pazno sem jih prečita] ob zadnjem plesu od prvega do zadnjega, ali plesa ni med njimi. Je h torej ples greh? Kdo se vzdigne zoper moj molitvenik? - Zdaj tudi razumemo, zakaj so stari lliiuljaui lako zaničevali plesalce in plesalke: bili so pač pogani! Izvoljeno ljudstvo pa, Izraelci, so plesali - čim večji so bili. tem bolj — n. pr. okrog skrinje1 zaveze, in nič jih ni bilo sram in nihče jim ni tega zameril. Le plesati okoli zlatega teleta je bilo seveda neumestno; saj tele je neumna žival, najsi ho še tako zlato.
Ob racaj mo se, kakorkoli hočemo, gresnosti plesa ne moremo dokazati - - — — Konee pride,
svotah, katere bo vknjižene nakmetskih posestvih. «Sme
se»       lep poklon obrniti do Gospodarske zveze za
pomoč.' Seveda no vefi brezplačno, kakor pod točko 2, temveč • proti primerni, naprej d o 1 oče ni» kakor
pri židih      odškodnini in to le. če je sploh mogoče.
Gospodarska zveza lovi pod točko .'» v prvi vrsti kmeta.
oh ODen> pt tudi odvetnika. Ne vem sicer, kaj misli o vseh potrebnih zeinljeknjižnili izpeljavah, le toliko mi je Znano« da jih nevešč..ku ni mogoče uredili za nohen denar, vesčaku pa ne zastonj. Ne trdim, da hoče Gospodarska zveza ustanoviti zakotno pisarno, pač p;t naj hi se vse vršilo nekako tako-le: Kmetski gospodar in Gospodarska zveza tZglihata* za kako zeinljokujižiio izpeljavo, recimo za 20 kron. /veza hode iskala odvetnika, seveda ne naprednega, ki potem prepusti nekaj odstotkov zvezi za incšet arijo, in komedija in posredovanje je pri kraju. Hvala Bogu, dosedaj smo imeli mesetarje samo rued prodajalci in kupovale!, sedaj pa jih imamo tudi že med odvetniki in kmetovalci.  O blažene ftovte!     S<- na■laljnjc
Novičar.
Na (îo renj• k «• m. Deželni zbor kranjski se stiide v ponedeljek dne
20. sušca I. I.
Sobotni jour-fixe « Gorenjskega Sokola* je privabil toliko občinstva V gostilniške prostore; hotela « Nova posta», da je bil zaseden zadnji količek. V obče so se sokolski jour-fixi V sled neprisiljene in vedno živahne za-have omilili tako di uši veiiikom kakor širšim slojem. Največ primoreta v to seveda izvrstno izvežhani čilalniški pevski zbor in godbeni klub. ki sla kakor vselej tako tudi zadnjič
rad«; volje sodelovala in neumorno zabavala mnogobrojno občinstvo. Godbeni klub je nad vse spretno vodil izprašani učitelj glasbe gospod F. wogrolly, Čegar izborno igro na goslih smo imeli priliko občudovati. Gospod Wogrolly se j i nastanil v Kranju in poučuje pelje ter razne instrumente (zlasti '.■•osli citre in glasovi r). Priporočamo kar najlopleje gospoda Wogrollyja slavnemu občinstvu, da ^ra kolikor mogoče podpira v njegovem stremljenju, ker bi bilo res obžalovali, ako bi izgubili tako izvrstno moč.
Občni zbor godbenega društva tukajsnega gasilnega društva se je vršil v nedeljo, dne 18 t. m. Po primernem
pozdravu predsednika gospoda Ignacija Focka je občni zbor po kratkem razgovoru odobril račune in i z no va izvolil stari odbor. Želimo le. da bi godba gasilnega društva kar najbolj napredovala pod vodstvom novoimenovanega spretnega in vestnega kapelnika Horna.
Okrajni cestni odbor kranjski je v svoji zadnji seji od 20.I.1U. sklenil znižali klanec v «Lajhu» takoj po veliki noči. Prekopavanje se ho vršilo zaradi mogočih zgodovinskih najdb pod nadzorstvom odposlanca deželnega odbora gospoda Schulza. Mej drugim se je razpravljalo tudi 0 prošnji, odnosno pritožbi občine sv. Jošt radi poprave okrajne ceste v Besnico. Okrajni cestni odbor bi sam prej ko mogoče rad pričel s popravljanje m te v resnici slabe ceste (če jo sploh sinemo tako imenovati!), a ne more ničesar ukrenili, dokler ne bo deželni inženir se enkrat pregledal nedostatnih načrtov in si na lici mesta ogledal težavne/a terena (za kar je prosil odbor že lani spomladi). Okrajni cestni odbor tudi ne BO mogel iz svojih sredstev zmagati velikega bremena, ker bo stalo to delo nad 24.000 K! V tem oziru svetujemo čislanim občanom hesniškim, da se obrnejo s posredovanjem SVOJega podjetnega kurata gospoda Pokorna do SVOjega poslanca gospoda Kalana, ki bo izvestno izposloval v ta namen V deželnem zboru prav izdatno podporo! Vsekako
se bo vsa zadeva vršila sedaj hitreje, kajti posestnik, ki
je dosedaj deloval za preložitev klanca v Rakovici v smislu napravljenih načrtov, je podpisal napominano prošnjo, ki zahteva ravno nasprotno. Istolako uvidi besniški spoštovani gospod župan, da tako ne more iti dalje, kajti
bridko se pritožuje v tej prošnji črez gramoz, kateri je na-vozil na račun okrajnega cestnega odbora ravno   - on sani.
Mojstrski shod za osnovanje zadruge v Kranju s: je vršil minulo nedeljo ob številni navzočnosti mojstrov.
Prebrala so se po osnovalnem odboru sestavljena pravila,
katera so se odobrila skoro v vseh točkah. Pravila se bodo predložila v polrjenje. Ko se ista odobre. izvolil se bo pravi odbor. Najživahnejši razgovor vnel seje radi vajencev, ker sedaj namreč nekateri mojstri delajo s samimi vajenci in nimajo nobenega pomočnika. Sklenilo se ji; z Veliko večino, da sme mojster imeli le dva vajenca in potem nadalje na vsakega pomočnika zopet dva vajenca, in da mora mojster, oziroma vajenec, pri vstopu zadrugi plačati štiri krone, ko je prost, pa osem kron. Vsak mojster plača sedaj štiri krone, pozneje pristopivši pa 20 kron.
V političnem okraju kranjskem so prenehale oJ meseca velikega travna lanskega leta razsajajoči' ošpice, ki S0 bile razširjene po celem okraju. V štirih občinah se nahaja 26 bolnikov. Vročinska bolezen je popolnoma ponehala, /.a škrlatinko je obolelo v treh občinah 1 1 otrok, od katerih jih je pet ozdravelo, dva pa sta umrla. Med štirimi ostalimi sla dva v Podhrczj; h in se je ondotna šola zaradi njih morala zapreti za štirinajst, dni. Na očesni bolezni (trahom) se noben nov slučaj ni pripetil: od obolelih gimnazijskih dijakov sla ozdravela dva. Med tem ko so prenehali' te nalezljive bolezni, se je razširjala hripa ravno tako v mestih kakor po deželi, po ravnini in v gorskih krajih. Sodi se, da je okrog 80 odstotkov celega prebivalstva kranjskega okraja bolnih za lo boleznijo. V Železnikih, kakor smo že omeiiu, .o v vsaki hiši po 11 i je ali štirji bolniki. Itavnotako je v Tržiču. Pojavilo se je več zelo opasnih slučajev te bo'ezni.
Umrl je na graščini Brdo pri Kranju ondotni oskrbnik gospod Ivan lliibar. Bil je ondi v službi 40 let. — V Kranju je umrla gospodična Ivana Zhishman. - VGmuJah je po daljšem bo'ehanju dne 21. I. m. i'.dihnii dušo ondotni župan gospod Ivan Vilfan v starosti 40 let.   N. v ni. p.!
V Tržiču je napravil ondotni nemški «šulteiajn» zabavo in ples v prid nemškemu otroškemu vrlcu. Pri prvi so otroci, namreč deklice iz ljudske šole v Tržiču, v moški obleki nekaj predstavljale v gostilni «pri I{adeckein» v prid «šull'erajnskega» vrtca, potem je bil ples. Značilno je, da sta se te predstave in plesa udeležili dve naši učiteljici. Kna vedno povdarja, da je Slovenka, druga pa je Slovenka, a vendar sta nesli svoj dar na nemški oltar.
Tudi mi moramo reči z «Učiteljskim Tovarišem»: Gospodični, to ni prav!»
Žganje gaje umorilo. Poroča se nam z dne 22. t. m.: Danes zjutraj našli so na Trati, postaja Skolja Loka, dninarja urbana Trilerja, p. d. Balontov Urban iz Virmad, šele 85 let stare,',!, mrtvega na kupu sipe, ki je pripravljena za zidanje. Umoiilo ga je preobilo zavžito žganje, kateremu je bil posebno udan.
Iz Škofje Loke se nam piše: V nedeljo smo pokopali kapucina očeta Jakoba, rodom iz Šmarja na Dolenjskem. Bil je 64 let star in res pravi redovnik ter pobožen mož. Kako je bil splošno priljubljen - poznala ga je namreč vsa tukajšnja okolica — pričal je njegov pogreb. Bilo je prisotnih mnogo njegovih prijateljev-duhovnikov, kakor tudi velika množica posvetnih ljudi. Pokojnik je služboval že tretjekrat v Loki in bil nekaj časa tudi gvardijan. Pečal se je jako mnogo s čebelarstvom. Dan-
danes se dobi pur malo mOŽ,  ki so drže svojega slami
lako. kakor pokojni ore Jakob.  Lahka mu žemljica !
Narodna čitalnica v Kranju priredi v soboto dne 81. I. m v svojih prostorih na korist »Dijaški kuhinji* velik koncert z naslednjim sporedom: 1. V. l'arma: « Mladi vojaki-, koračnica iz «Hokovnjacev», igra godbeni klub. 2. Dav. Jenko: "šlo čutiš, Srbine tužniP*, moški zbor. .'». Sara sato : « Španski plesi«, za gosli s spremljevanjem glasovirja. 4. Komžak: »Nočni pozdrav*, igra godbeni klub. o. A. Fors ter: «Sarafan», harmonizirano po ruski narodni,
za moški zbor in čveterospcv.   (i. Avg. Iluber: "Spomin
na potovanje v Kgïpt», za dvoje koncertne citrc in solo za ci tre na lok. 7. r. Mcndclssohn-Bartholdy : a) Jesenska,
h) Klic šinarnice, dvospeva s spremljevanjem glasovirja. H. K. Gzermak: «()d srca k smi», valček, igra godbeni klub. 9. A.Nrdved: « Popotnik*, dvojni moški zbor s tenor-solo, lo. (J. Dotnizetti : « Koračnica in kavaiina* iz operi; <Kiisir d* amore», igra godbeni klub. Koncert obela bodisi po mnogovrstnosti kakor kakovosti Izbranih točk izreden nm/ikalen užitek. Ker je risi i prebitek namenjen pre-koristneinu zavodu «Dijaski kuhinji«, se nadejamo, da bo udeležba kar iiajmnogobrojnejša. Vstopnina eno krono za osebo.   Začetek oh pol devetih ZVerer.
Domača umetnost. Tukajsni slikar in fotograf gospod Ivan Jagodic je izpostavil v izložbi K. Plorianove trgovine izvrstno uspelo, po fotografiji povečano in mojstrski s kredo risano sliko pokojnega e. kr. notarja in deželnega poslanca gospoda Viktorja Glohočniku. Podobo je naročilo ravnateljstvo lukajšne mestne hranilnice, katere ustanovnik in prvi predsednik je bil pokojnik.
Znanega Simona Riegerja, ravnatelja šentanskega rudnika, je rudniška družba odpustila iz službe. Slovencem ni treba hiti po tem možu žal.
Zatvorne ure za žganjetoč v radovljiškem okraju. Tudi okrajno glavarstvo v Radovljici je izdalo neko odredbo, s katero se zaukazuje, da se ob sobotah in ob dnevih pred prazniki od ;">. ure popoldne 1er oh nedeljah in praznikih od 12. ure dalje ne sme več točiti žganja, in da morajo hiti zaprti tisti prostori. Ta odločba pa menda ne bode obveljala, ker bi se v nekaterih gostilnah v za-tvornem času tudi druga pijača ne smela prodajati; a druge gostilne hi ostale nedidakujeiie, iu hi se smelo v njih ločiti žganje, kakor prej. Večina prizadetih strank se je pritožila na višjo oblast 1er pričakuje ugodne in hitre rešitvi;, ker v nasprotnem slučaju hi morala opustili svoje gostilne.
Nenadoma umrl. Dne P.). t. m. je prišel na Savo, politični okraj Radovljica, v gostilno Janeza Perjanu mož, ki je zahteval pol litra vina in mesa. I'redno pa je naročeno povžil, zgrudil se je nenadoma in takoj mrtev obležal. Vsi poskusi, ga zopet obudili, so bili brezuspešni. Poklicani zdravnik gospod Prane Papež z Jesenic je izpovedal, da je nastopila smrl vsled srčne kapi. Pravijo, da je bil umrli hlapec Peter Itihleršič, po domače Pepelov, iz Dolenje vasi, občina Selce, ki je služil pri posestniku Josipu Zupanu v Podkužah, občina Dovje.
Požar. 10. t. m. je pogorel posestniku Prancu Nemcu v Spodnjih Javoršicali kozolec, kjer je bilo okrog 1)0 centov mrve, kakor Indi zraven stoječi HM) korakov oddaljen kozolec, škode je 12.52 kron, zavarovan je bil za 201) kron. Ogenj so gasili prebivalci i/, sosednih vasi. Sumi se. da je Prane Dragar, posestnik v Spodnjih JaVorfiicah zanetil ogenj in je lui vsled tega izročen c. kr. okrajnemu sodišču v Kamniku.
Na Koroškem.
Koroški Slovenci in njih sodišča. Vellkoviko sodišče je poslalo nekemu kmetu obsodbo na hliriinlvajsel urz tpora,
ker je za trenutek pustil voz pred zadružnim skladiščem v Sinčivasi. kamor je pripeljal žilo. Sodišče ni kmeta niti zaslišalo temveč mu kar postalo obsodbo. Koroški list «Mir», ki je la dogodek zabeležil, bil je zaplenjen, in je o leni koroški državni poslanec Kinspieler interpeliral v državnem zboru.
Na štajersko m.
Slovenska šola v Mariboru. Vsi rodoljubi se prosijo, da pripomorejo z denarnimi darovi, da se čim prej uresniči mariborskim Slovencem želja, dobili lastno slovensko šolo.   Velika nevarnost poneinčevaiija bo s tem
odpravljena,
Zaradi mariborskih učiteljišč je v državnem zboru interpeliral poslanec Zičkar. Zahteval je, da se pri izpitih ozira strogo na $ 14. organizacijskega statuta.
Na Primorskem.
Poroka nadvojvodinje Štefanije se je vršila v četrtek ob enajstih dopoldne v Miromaru.
Najnovejše vesti.
Ljubljana 2.4. susca. C kr. okrajni komisar Prnest baron Schonbergor je prideljen c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju v službovanje.
Dunaj 2;». sušen. Pri sedanjih spravnih konferencah na Dunaju je ministrski predsednik Kdrber izjavil, da v principu nima ničesar proti upeljavi notranjega češkega jezika. Izvolil seje pododsek, ki bo preniotrival to vprašanje.
Dunaj 214. sušca. Nemški listi poročajo, da se je včeraj skozi postajo Št. Vid na Koroškem peljalo 45- topov, ki so namenjeni za Angleže. Drugi viri zopet povedo, da so topovi določeni za avstrijsko mornarico, eni pa so celo mnenja, da jih pošljejo na Kitajsko.
Kronstadt 2.4. susca. Reuterjev urad javlja: Puri so premagali generala Gataere pri Methuliji ter mu povzročili veliko izgubo. Buri so vjcli mnogo Angležev.
Ljubljana 24. susca. Na dnevnem redu pondeljske seje deželnega zbora je med drugim tudi poročilo o ustanovitvi deželne kmetijske šole na Gorenjskem.
Domača knjižnica.
Knjiga krojaštva. Način prikrojevalne umetnosti po sorazmerni teoriji. Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku spisal, narisal in izdal Matija Kune, krojaški mojster, lastnik krojaškega učilišča v Ljubljani i. t. d.
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju so nadalje darovali mesto venea na krsto pokojnemu.c. kr. okrajnega komisarju g. Avgustu p). Fladun^a sledeči pispodje: štiri krone res. svetnik K. Savnik ; po dve kroni K. Florian. J. Killer, Fr. Novak; krono dr. .1. Ziu.ivc.
Listnica uredništva.
Gospoda Hrabroslavu v K.: Hrczimnib spisov ne moremo pii občevati. —- Nevernemu Tomažu: Napominaiii spisi |>i nam dobro došli. — Za danes smo morali zaradi pomanjkanja prosloia odložili dopisa z Gorenjskega in iz Vojjelj.
Loterijska srečka dne 17. susca 1.1.
Gradec:      59      11     .41      2* 01
Tedenski sejem v Kranju dne 20. t. m.
Prignalo se je 210 glav goveje živine, 1 tele, 1) prašičev. BO kilogramov stane, in sicer: pšenice K K-2f>, prosa K 8" —, ovsa K GöO, rži K 7f>0, ajde K 9*60, nove turščice K 7*75, stare K 7v>0, tižola K 10.>0, krompirja K 2*60.
Zahvala.
Avgust pl. Fladung, č, kr, dvorni svetnik v pokoju, se leni potem najpivsrčnejr zahvaljiijem za vsr povodom smili svojega sina so
Avgusta pl. Fladunga
c. kr. okrajnega komisarja
Izkazano sočutje kranjskih meščanov, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku rajnkega, zlasli njegovim ožjim prijateljem in obofcvnteljem, ki so z menoj vred čutili veliko nesrečo. Stotera jim hvala!
W t izdelovalec
vsakovrstnih predanih peci iz glinastih snovi.
Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča.
I,astn i izdelovaliuca :
Ljubljana, Opekarska cesta št. 0 (veliki si radon)
domače detelje, nemške detelje {lueerne), razne trave, velikanske pese, grahore, zgodnjega ovsa,zelo lepe jare rži in ječmena, pravega ribniškega fižola, vsakovrstnih vrtnih zelišč in
«j»«j»*j»«j»*|»aj»«j»aj» CVetlJC <J^«J»#<$»aJ»«j»«j»
69 2 dobiva se najceneje pri
Ivanu Majdiču v Kranju,
Isti pridoroča tudi svojo zalogo vsakovrstnega žita, pravega dovskega mavca (gipsa), Roman- in Portland-cementa kakor liidi razne špecerijske robe.
NB. Deteljno seme je očiščeno od predenice (Žide) na nalašč v to svrho nabavljenemu stroju. Kupec dobi pri odjemu večje množine garancijski listek, kateri ga opraviči do brezplačno preskušnjc semena pri c. kr. semenski kontrolni postaji na Dunaju.
Proti hripi (influonci) se dobi v kavarni Jäger v Kranju izvrsten <;? 2
# * * # * konjak. 9 ¥ * # *
Istotam toči se tudi pristno
iz gorskih malin kuhano žganje,
liajliiiej-
tam i
a k< udi
Pozor! Prijatelj, kje si kupil svoje kolo (bicikclj), da se tako dobro in lahko voziš? V Kranju
pri Pavlu Bizjaku.
Tam so  dobijo   izvrstna kolesa, trpežna in tudi lepa. Jaz ga rabim že 11 i leta, pa še ravno tako leče. kakor nov.    (lene so gld.85'    do 160* »lesa, 12 kil težka, iz angleškega jekla. Dobijo se vse druge si vari. ki se zraven potrebujejo. f> I   2 Stara kolesa od gld. 20-    do 80* .
Mlekarna
v Šenčurju pri Kranju prodaja
surovo maslo, mleko in sir domačega izdelka
po najnižjih cenah. 68*-*8 Natančnejša pojasnila daje Jos. Globočnik v Šenčurju.
G.Tonnies. Ljubljana
lovania /a stroje, železo in kovinoltvnicfi
priporoča k<»i posebnost vse vrste
stroje za sla mor ez nice in žage.     hi i
Prevzame In izvršuje sfcav-binska in tesarska dela.
Sza iti a $lu wo f 3"?*™
0 ^'kolivi Ucj IS
liipoioJ.i »veje i-.-fillo 82-4
^n^o^o ptičetilt in i i- ?c ta 11 i fv tecnifv d&t (•>efa,  fclata  in  ouidiata   t cen o deta
( mo»i\j I a m.' ).
'-'V.vi dtta 94 i»Vt9MJ»jo  l'Octl/3  in   po  n i :• f; i l'i cna-fi. — ounanja naravi ta (ot')K\
R. LANG, Ljubljana (Kolizej)
■ tovarna zn modrooe na pei'( s i in posteljno opMvo, znlog.i pohištvu,
j>ri|p iiura vsaki> vihIc
mndrocev, posteljne uloje, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, poti-valiiikov <sofa, kanme, ilivam in sobna opravo   77 t
po najnižjih cenah.
Cenjk« h 900 |m><loliuiui |iumIji> /aritmij in pustnim1 prosto.
Prodaja tmli im obroke.
KnZpn:'ilj,tli;c t i,'iiu.
50
ER
4
urar
v Kranju (poleglekarne) in na Savi p. Jesenice
p i i poior.u 47—4
bogato zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnastih, žepnih in stenskih ur
dalje
budilk, ur z nihalom, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga.
št. 108. Srebrna cilinder-remont.,
cela gravirana in iako močna kI<1. 7-50
W - g
u - z~
s1 a
I ■ 75 K
lili
H"! »s
se H
9t. 112. Srebrna cilinder-remontoir, 6 rubia, pM. 6*50 Jako močna in (Ina, 10 rubia, gld. 7*50 Zlata od gid. 16-— <lo 60-
št. 107. Srebi na cilinder-remont.,
z dvema pokrovoma, jako močna gid. 7-75
Enaka Anker, Iß rabiš, (»<1 gld. 9*50 naj rej
M. 120. Zlati laški uhani, U kar., gld. 3*80 Platirani gld. 1-35
200 raznih vrst uhanov vedno v zalogi.
£t. 121.   14 kar. z zlatom platini na broška, majhna gld. 1'80, veMa vid. 2-80, največja gld. 3*80
Št. Iii'. Zlati uhani, 14 kar., gld. 4-80 Platirani od gld. 1'60 naprej
Naočniki in očala, navadni, v jeklo vdelani, gld. —#45 fini, nikelnasti, gld. 1*35, v double-zlato vdelano gld. 3*80 NOVO!  V želvovino vdelani, prav lahki, gld. 1*80
Št. 113. Zlat prstan, 6 kar. >d pldi 230 naprej; 14 kar. od gld. 4'— naprej; spravim diamantom od gld. 7*— naprej
Opomba. Kdor želi" po coni in dobro uro kupiti, naj se zanesljivo obrne na zgornjo tvrdko.
Razprodajam fine repasirane ure z enoletnim jamčenjem. — Zlatnina in srebrnina j* puncirana po c. kr. kontrolnem uradu.
—- CENIKI na zahtevanje franko.
Št. 1. Srebrni cilinder-remontoir,
ß rubin, gid. 650 Jako močna in fina j-ld. 7*50
Št. 165. Ura s kukavico, fina, z lepo izrezano omarico, gld. 7*50
V7
Dvojnati daljnogled (Feldstecher) v toki (Etui) gld. 550; prav fini, z 8 lečami, črni gld. 7-75, najfinejši gld. 13*—
Št. 124. Zlati murČki, mali par gld. 1*75
večje gld. 2*20, največje gld. 2*76
Proda se tukaj v Kranju dobro ohranjen
M
Styria4-kolo
z vsemi spadajočimi deli za prav nizko ceno.  64 2
Kje? pove upravnifltvo »Gorenjca*.
C. kr. pri v. avstrijska zavarovalna družba jfT^
»DUHA?* ¥
uri   I.) 111 i; t j 11
zavaruje najceneje in najsigurnejše proti škodi po požaru pri premičnem in nepremičnem imetju, proti škodi pri prevažanju blaga, nadalje za življenje na razne načine.
Natančnejša pojasnila daje
RUDOLF KOKALJ
10   lo  glavni zastopnik  Dunav -a v Kranju.
C
X C
-2 CD
ca *
•j :::
r  >  £   >tf2 M
Km p
Sl     7 o
S    O o
C/2
• ,i i'.
! Il
Največja tovarniška zaloga sukna .1 OKOBELNIK Ljubljana, Mi-sl ni trg 20
priporoča svojo veliko zalogo vseli vrti 77 l
suknenega blaga
jftgei ndoi tskili. brnskib in nnglečkih lotov, vsake v rate letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega
manufakturnega blaga
hlače vine In v ne k oblekam potrebne oprave, Velika zaloga volnenega in l'<iinli;i/.iH'j.ra lila^r.i za /.''ii-kt' obleke, svilnatih in volnenih robcev*
Krojačem, ki »tržijo mnogn lilaua, posebno z ii i /. a n »• c e n e.
Bogata zbirka vzorcev tukna se razpošilja na zahtevnnje,
Zahvala.
Vsem -< 11 < >< 111 i k i mi. prijateljem in znancem, ki so mi povodom neizrečne "nesreče, ki mi je nenadno vzela mojega pr# ljubljenega soproga, izkazali na tako ganljiv način svoje sočutje, izrekam tem potom s\ojo najiskiene jio zalivalo. Zlasti se zahvaljujem vsem, ki so mojemu pokojnemu Soprogu dali zadnje spremstvo, posebno gospodom uradnikom deželne rlade, slavnemu kranjskemu meščanstvu ter prečnutiti duhovščini, ki je
na ie< ganljiv DaČin izkazala svoje SOČltje.   Bog plačaj! 71
Emi pl. Fladung, roj. pl. Alpi.
ZclllVcllcl.
Za mnogohrojne dokaze presičnegn sočutja m • i boleznijo in oh smili nepozabne mi sestre, gospodične 7'a
Ivane Zhishman
Za pokloiijelie lepe Velice ¡11 za udeležim pri Mpl'6VOdu k poslednjemu počitku izrekam \snu najsn'nejo zalivalo.
V  K I a II j n .   dne IS. SUScfl  11M X ».
Marija Zhishman.
1 N > i > v; \ v © 1<.
V 10. številki   Gorenjca   se je po pomoti \ inseiatu tvrdke
Ii. iV K. R.OOSS vrinila nam neljuba pomota. Naznanilo hi 9@ imelo glasiti, da ima ta tvrdka avojo trgovino v prejšnjih prostorih Adolla Kreuzhergeija in ne  prej A. Krauzheige] . in s t-m to pomoto
popi avljaim i.
Upravništvo ^Gorenjca*.
Ivi j 11 <5c iv n i Car v Iv rgLrijxi
priporoča
liti
kolesa iz tvrdke IVAN JAX
po najnižjih cenah, [stotaui se izvršujete popravila vsake vrsto turno in cono.'
41 yt a L JI f? U \ I
Za nakup v Ljubljani so priporočajo naslednje tvrdke;
KLOBUKE
í7— 2
najnovejši fagone priporoča ,p> nizki ceni
J. S. BENEDIKT na Starem trgu.
-:
Gričar & Mejač
F
Prešernove ulice i) (t
j Prešernove, ulice 9 L
tj Največja zaloga ugotovljenih oblek *
♦s )+
£ za gospode, dečke in otroke
konfekcije za dame. >
4< ,J jj
J === Solidno blago po čudovito nizkih cenah. $
■K )+
-K Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.      66—2 >*■
Šivalni stroji # # «P in kolesa.
Tovarniška zahga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta st. t 7 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
Ceniki   se  dopošljejo   na zalitevanje zastonj. 68—2
■rrid Pri nakupovanju I
-m suknenega in manufakturnega |
jlfej blaga se opozarja na tvrdko 58—2 $1
"       J H L
Hpitalske ulice štev. 4
^ Velika zaloga suknenih ostankov, g
©@@©®©©©©©@©@©@©@©©©
@,    Naboljše vrste kolesa! S
© tu- in inozemskih tovarn EV. PUCIIA © 'Monarch, Nauman, Peugeot ©
© francoska kolesa Q,| | ,q. -230 gld. prve vrste
0 priporoči 60—2
1 tvrdka A. Putrich I
V zulojn itiitim vrlimi 41 Ml   aiM) koli'*, kolero |>loi!ojom po W9
tiaJnUiih cenah. Mi
m 1 m i 1 1
M M
§ 1
Slavnemu občinstftl se nljudno naznanja, da se je
»s
pri avstrijskem cesarju44
v novozgrajeni hi-i otvoril hotel. (52—2 Pnporpčam slavnemu občinstvu prijazne sobe
za prenoči I S a.
Gostilna se  nahaja :-e v stari hiši,  kjer se točijo
pristna dolenjska,  istrska in štajerska vina.
Za dob;-o postrežbo se jimči.
Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. -
1 1 ü i
I I m
Pravo
s
01 bo
<
plzensko pivo
izzadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah
se dobiva
59—2
v zalogi Ivana Gorupa.
M O
I P
t*
O
s
Telefon št. 90.
FILIP FAJDIGA
kuCiloga in Lastna izdelovalnicz sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko       61—2
zalogo sobne oprave
vsake vrste garnitur i. t. d.
Jamči se, da je v hlagn lastnega izdelka vedno suh les.
MODROOE na peresih (Federinatratze), stole in vsa v to stroko ■padajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — Stoli za gostilne po 95 kr.
LJUBLJANA
na Starem trgu štov. 1.
Prvn in najstarejša   73 1
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Poaebno priporočani svoje [cvratne ilamoremi ce in mlatil niče, katere m dobivajo Vlile njili izliornosti c«BO.      Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Adolf Hauptmann
* - -  — S
>*• s
tovarna 7fi_ t *
olj uali fv 'fecii i\ ^izncže i\ lakov J -m nteja
llnstiovaiii cenik luezplac'no in poštnine prosto.
Ml
na ? ima p iti cofi v ijn-G-fjani —«--v-^*rr^^v-
•ptipoji <?ii »fnvii.mii cGcinstvu svojo puv in n.ij v.vjo scifocjo v.v ti «ut
cj a l a 1 v I c č i jok c C| a, w oz i i m &cz hk c g a,
na ?<te#f<9  in dtOVHO, mil-»ij.-i it.noJifa tov»io. — 2**w ni;. 4t?.
78- t
IšCo se soba s hrano.
Naslov pove upravništvo «(!orenjca».
7H
Mestna hranilnica
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,080.232 kron 78 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,329.573 kron 44 vinarjev. 35—7
Zalog
a „Belske kisle vode"
(Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Ran tu, Kranj, Savsko predmestje.
7 zaboj (50 steklenic) 8 kron 50 vinarjev.
Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah. 29—H
KAROL FLORIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem
v K rar ju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, pose t nie (vizitnlc) in galanterijskega blaga.
Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—11
Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta.
as
i
II
slovenska
hranilnica i„ posojilnica
registi ovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna na Kongresnem trgu št 14 tik nunske cerkve
V Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge iu ;5i h
IV obrestuje po 47* % "M
od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestoval tje pretrgalo.
H B
iwr«vf m vi ^ k vi i & vi ^ w\ fi
MMMMMMMMMMMm
>
I
I—.
o
CD
►4 -=
o S
19
ll
-. CD
I 0 Z o
g "Ö
Si i —• o
« s: -J
lil
8-i.
1 1 I 1 1
m i i i i
Ü
1
M 1 M
1
1
M
o "i o-
"I
1
0 CD
?r
-n
(D
o
CD
o
i
II
2 ":
i ||
Z
S
3 P 3
11
M S 1 i I W. i I I I
i I I I
S! 1
Izdaja in sala ga konaorcij «Gorenjea>
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Trska tiskarna v Kranju.
06