Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Čelt. rač. Ljubljana 10.650 ca naročnino ln 10.349 za Inserat«. Podruinical Novo meata.
Izključna pooblaSčenka zn oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.

VENEC
Izhaja r.ak daa cjutraj razen ponedeljka la dnara po praznllra.
g Uredništvo la apravai Kopltar|eva 6, Ljubljana. g I Redazione, Amminlttracionei Kopitarjeva 6, Lubiana. | 1	Telefon «001-4005.	I
Abbonamenti: Meto 12 Lira; Estero, mete 20 Lira, Edisone domenica, anno 34 Lira, Estero 50 Lire. C C. P.l Lubiana 10.650 per aH abbonamenti: 10.349 per 1* In.erzionL
Filial«! i Novo meato.
Concessionaria esclnslra per la pubbllciti dl provenlenza italiana ed estera: Unione Pubbllciti Italiana S. A, Milano.
II Bollettino No 73S
I nuovi prigionieri e 1'ingente bottino
Sei velivoli nemioi abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica:
Puntate confrolfensive nemiche appoggiale da mezzi corazzati sono state nettamente respmte da nostre iinita di lanteria che hanno preso 150 prigionieri e distrutto alcune autoblinde e cantio-nette.
L'ingente bottino fatto a seguito della vittorio-sa azione di cui ha dato notizia il bollettino di ieri comprende — oltre importanti quantita di materiale bellico — 50 cannoni e circa altretanti pez-zi anticarro: fra i prigionieri č il generale coman-dante della decima brigala motorizzata indiana.
Nel cielo di A c roma nostri cacciatori ab-batlevano sei velivoli nemici senza subir perdite.
Dalle operazioni dei giorni seorsi quattro nostri aerei non sono rientrati.
Formazioni italiane e tedesehe hanno nuova-mente attaccato le basi aeree navali delCisola di Malta vasti incendi sono scoppiati nella zona degli obbiettivi reiteratamente colpiti.
Nella notte seorsa 1'aviazione inglese ha bom-bardato C a g I i a r i. Alcuni fabbricati del centro della citti sono crollali, altri sono stati danncg-giati. Si contano 12 morti e 15 leriti. Contegno della popolazione calmo c disciplinato.
Vojno poročilo št. 738
Novi ujetniki in veiik pten
Šest sovražnih leta! sestreljenih
Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja:
Protiofenzivni sovražni sunki, ki so jih podpirali tanki, so bili odločno odhiti ml naših pehotnih cditiir, ki so zajele 150 ujetnikov ter uničile n-kaj oklepnih avtomobilov iu tovornih avtomobilov.
Velik vojni plen zmagovite akcije, o kateri govori včerajšnje vojno poročilo, vsebuje poleg znatne količine vojnega gradiva 50 topov in skoraj toliko protitankovskih topov. Med ujetniki se nahaja tudi cn general, in sicer poveljnik 10. indijske motorizirane brigade.
Na bojišču pri A krom i so naši lovci zbili 6 sovražnih letal brez lastnih izgub.
Zadnje dni se 4 naša letala niso vrnila s poletov.
Italijanska in nemška letala so znova napadla letalska oporišča na otoku M a I t f; na večkrat zadetih ciljih so izbruhnili obširni požari.
Zadnjo noč jc angleško letalstvo bombardiralo C a g 1 i a r i. Nekaj zgradb v središču mesta je bilo podrtih, druge pa so bile poškodovana. Našteli so 12 mrtvili in 15 ranjenih. Zadržanje prebivalstva je bilo mirno in disciplinirano.
Rim, 8. junija. AS. Londonski radio je objavil naslednje poročilo angleškega vojnega ministrstva: Povelje, kakršnega so našli s podpisom poveljnika 4. brigade v Marmariki, ni bilo izdano od angleškega vojnega ministrstva. Ministrstvo samo pa izjavlja, da ga navzlic temu smarta s takojšnjim učinkom za nevaljavnega. Kakor v preteklosti, ravnajo tudi zdaj z vojnimi ujetniki v 6kladu z ženevsko konvencijo. Po tej izjavi s strani angleškega vojnega ministrstva je vrhovno italijansko poveljstvo v sporazumu z nemškim vrhovnim poveljstvom razveljavilo represalijske ukrepe proti angleškim ujetnikom v Libiji.
m
Slavnostna seja Kr. akademije
V prisotnosti Nj. Vel. Kralja in Cesarja je bila v Rimu slavnostna seja Kr. italijanske akademije, na kateri
so razdelili nagrade
Rim, 8. junija. AS: Ob navzočnosti Nj. Vel. Kralja in Cesarja je imela Kr. italijanska akademija slavnostno zborovanje ob podelitvi kraljevih nagrad. Ob vladarju so bili minister za naroi^no vzgojo Bottai, zastopnik senata in zlior-nice, podtajnik stranke Barberini, rimski guverner in drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Zborovalci so bili akademiki, senatorji, nacionalni svetniki in osebnosti iz rimskega kulturnega življenja.
Po pozdravu Kralju in Cesarju je predsednik Kr. italijanske akademije F.ksc. Federzoni bral izčrpno poročilo o delovanju najvišjega kulturnega zavoda v preteklem letu. Predsednik se je zahvalil vladarju /a navzočnost pri slnvnosti ter je poudaril: Ako številke lnhko kaj pomenijo, povem, da je bilo 45 javnih zbo-
rovanj, 52 sestnnkov rnzredov akademij in 75 sestankov odborov, število publikacij sc je povečalo za 22 zvezkov. Med najbolj važnimi omenja spise Guglielmu Marconia in predavanja sedanjih problemih muslimanskega sveta, zakonik o albanskem uzančnem pravu. 12. zvezek poročila geološke misije v Južni Abesiniji, monografijo o kulturnih odnosih med Italijo in Hrvatsko ter prvi zvezek Arthura Farinelli« o Portugalski. Lani je bil ob tej priliki izročen vladarju prvi zve/ek slovarja italijanskega jezika. Drugi zvezek tega delo ob letu ni mogel iziti zaradi smrti uglednega filologa (liulia Ber-tonijn, ki mu je bilo poverjeno to tlelo. Menda ^e drugi zvezek /c tiska in tretji zvezek lxi kmalu v tiskarni. Predsednik je omenil nato vse kulturne prireditve akademije. Zu najbolj-
ša objavljena dela se podelijo nagrade. K obstoječim nagradam se pridružujejo nove. kakor
nn primer nagrada ArthUrja Tossija, ki jc od-o f stopil polovico sprejete Mussoliuijcvc nagrade, z« leto XX.
Po poročilu predsednika Federzonija so bile izročene kraljeve nagrade. Nagrada za pravne in politične znanosti je. bila podeljena profesorju Bliondu Biondiju, nagrada za mineralogijo in geologijo prof. C.inmbattisti Piazu. Ob koncu je italijanski akademik Alfred Sciaffini predava'1 o latinstvu in italijanstvu nn Balkanskem polotoku. Vladar se jc prisrčno razgovar-jal z nagrajenci in ko je odšel iz dvorane Julija Cezarja, so mu navzoči izkazali z vzkliki svojo udanost.
I
Vojna v Vzhodni Aziji
Ameriška letalonosilka potopljena - Japonske podmornice bombardirale Sidney in Newcastle - Pregled japonskih uspehov na Kitajskem
k 4vo, opij in petrolej. Tehnični oddelki so dvignili 30 ladij, ki so jih Angleži in Nizozemci potopili. V kratkem ho dvignjenih še 70 takih ladij.
...............................................
Visoko italijansko odlikovanje izročeno maršalu Mannerheimu
Helsinki, 8. junija AS. Finski maršal Man-nerheitn ie sprejel italijanskega odposlanca Ci-conardija. ki ie prišel v spremstvu dveh vojaških odposlancev. Italijanski minister ie izročil maršalu odličie velikega častniškega reda odlikovanja savoiske hiše. obenem Da mu sporočil tudi čestitke Kralja in Cesarja in Duceja. kakor tudi izraze občudovanja, ki ga italijanska vojska coii do junaške finske vojske. Maršal Man-nerheim ie izrekel zalivalo Kralju in Cesarju in Duceju za visoko odlikovanje, poudaril pa tudi prisrčnost vezi med finsko in italijansko vojsko, ki se vojskujeta na istem bojišču za enake cilie.
Rim, 8. junija. AS: Po poročilih londonskega radia v NVashingtonu priznavajo, da je v bitki, ki 6e odigrava blizu otoka Midway. severnoameriška mornarica izgubila eno letalonosilko.
Rim, 8. junija. AS: Poročilo zavezniškega glavnega stana v Avstraliji objavlja, da so zadnjo noč nasprotne podmornice bombardirale Sidney in New-castle. Nevvcastle je važno pristanišče, ki leži 150 km severno od Sidneya. Napad na to pristanišče je trajal 30 minut.
Šanghnj, 8. junija AS: Tiskovni odsek japonskih sil v srednji Kitajskf poroča, da je bilo s padcem Tungsianga popolnoma uničenih 15 Cangkaj-Skovih divizij.
Nanking, 8. junija. AS. Načelnik tiskovnega odseka japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem je podal naslednje podrobnosti o zavzetju Čukova. Japonci so začeli z ofenzivo po dolgotrajnih in natančnih pripravah. Borba je imela značaj uničevalne bitke. Velike sovražne skupine so bile uničene. Japonci 60 napredovali z izredno brzino. V šestih dneh so že prekoračili reko Tungjang ter zasedli važno strateško mesto Kinhva v provinci Cekjang. Druge skupine, ki so napredovale iz Nančanga, 60 po petdnevnem pohodu in boju zasedle Fučov. Ti uspehi so tem pomembnejši, ker so bili doseženi v času, ko je vladalo slabo vreme med veliki nalivi in preplavljenimi rekami. Ceste so bile povsod poplavljene in neuporabne. Na koncu je povedal, da 6o čungkinške čete nad samimi neuspehi pobitega duha in da 60 izgubile zadnje upanje v kak uspeh.
Tokio, 8. junija. AS. »Niči Niči« našteva japonske zmage v prvih šestih mesecih in izjavlja, da Japonska ne bo vtaknila meča v nožnico. Ne bonio se ustavili prej, dokler Anglija in USA ne bosta dokončno premagani in dokler ne bomo ustvarili nove srečnejše dobe. Naši odnošaji z Nemčijo in Italijo, ki gresta z nami vzporedno proti noverrm evrojiskemu redu, so tesnejši, kakor kdaj koli prej. Angleži in Amerikanci bodo zaman iskali spletk, ki bi nas mogle razdružiti. Tri zavezniške veselile bodo nadaljevale borbo do skupne zmage.
I Tokio, 8. junija. AS. Uradni zastopnik japonske vlade je kategorično zanikal izjave, ki jih je dal Roosevelt na konferenci zastopnikov tiska, češ da so Japonci uporabljali na kitajskih bojiščih • strupene pline. Govornik je dodal, da 6e Japonska ni, in se ne bo jx)služevala plinov v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki jih prepovedujejo, dokler jih 6eveda ne bo kršil nasprotnik.
Rurnos Air rt, 8. junija. AS: Izvedelo se jo, da so zaradi japonskih letalskih napadov na Mik-wey in Duth Harbour vojaške oblasti zapovedale alarm na celi zahodni severnoameriški obali od Aljaske do Paname.
Tokio, 8. junija. AS: Po brzojavnih poročilih z bojišča v Čekiangu so japonske čete, ki eo zasedle Cučev, začele p čiščenjem gorate okolice tega mesta. Istočasno so sveže divizije napadle sovražne sile, ki se na umiku upirajo.
Snrabnja, 8. junja. AS: Pristanifče v Surabaji so Japonci ž,e popravili in pred nedavnim so prispele prve japonske ladje, ki so pripeljale sladkor,
»II
Obletnica vstaje na Malti
Tudi danes Italija zahteva svojo stoletno pravica na Malto
Rim, 8. junija. AS: Po vsej Itailiji so v veli. častnih fašističnih in 'ljudskih manifestacijah praznovali 25. obletnico protiangleške vstaje na Malti. Odurna angleška nadvlada na tem popolnoma italijanskem sredozemskem otoku ni moglfj. izzvati drugega kakor'ljudsko vstajo. Nasilno obnašanje angleške vlade, ki nikdar ne drži svojih obljub, je moralo dovesti do upora ne samo italijanskega prebivalstva na otoku, marveč tudi do gnevu v svetovni civilizaciji. Toda danes se to neznosen jioložaj ni Ic spremenil, ampak popolnoma obrnil. Danes Italija v polnosti svoje vojaške moči in jwlitične ter moralne zrelosti svoje vlade odločno zahteva svojo stoletno pravico tudi zo Malto. V vojni, ki jo danes odločno in junaško bije Italija, je Malta na enem izmed prvih mest. Treba jc pohvaliti malteške mučence iz krvavih ter usodnih dni med 7. in 9. junijem 1919. treba jim je obljubiti, da bo v njihovo nesmrtno slovo fašistična Italrja izpolnila obljubo, za katero so
oni dali svoje življenje.
To je globok pomen včerajšnje proslave, ki je zopci združila vse Italijane v zagotovilo, da so težnje Maltežanov, združiti se z Italijo, odslej zagotovo upoštevane, ker se zaradi njih italijansko 'ljudstvo bori jjožrtvovalno, junaško in odločno za višji ideal pravice. V prestolnici vsake province je bila proslava vstaje na Malti. Navdušeni govori so povsod izzvoli goreče izraze zaupanja in vere v Ducejevo vodstvo in mogočno vzkliaknje italijanski Malti.
Nevihta nad Solunom
Solun, 8. junija. AS: Nad Solunom in okolico je divjala silna nevihta, ki jo je spremljala toča, težka tudi do 30dkg. V Laliani je toča pobila mnogo živine in zajcev ter ubila dva kmeta. V vasi Asiranu je voda preplavila ceste do 2 m visoko.
Tokio, 8. jun. AS. S|>oročilo jajionskega vrhovnega poveljstva jjodaja sledeče podrobnosti o bojih na Kitajskem:
Kitajci imajo v severnih pokrajinah 700.000 vojakov, v sredini države 580 000. v južni Kitaj-bki pa 250.000, torej v celoti 1,530.000. V severni
Kitajski je imel nasprotnik 463 000 mrtvih, v srednji Kitajsi 536.000 . v južni Kitajski pa 25 tisoč. Na severnem Kitajskem so Japonci ujeli B3.000 mož, v srednjih pokrajinah 10.01J0, v južni Kitajski pa 1000.
V južnih azijskih delih so japonski sovražniki postavili na noge sledeče vojske: v Hongkongu 15.000, na Filipinih 100.000, na Malaji 120 tisoč, v Holandski Indiji 120.000, v Burmi 150 tisoč, v celoti torej 505.000. Na Malaji so bile razpršene ena angleška, ena avstralska in dve indijski diviziji, tri indijske brigade, dve malajski, v Holandski Indiji |>a dve holandski diviziji, petnajst bataljonov domačinov in ena mešana angleško-amerikanska avstralska divizija.
Japonski vojni plen znaša v celoti 3763 topov, 1440 oklepnih vozil, 1580 avtomobilov, 240 letal, 11.000 strojnic in 21G.000 pušk.
Boji na južnem odseku
Madžarske čete odbile sovražne napade - Znatna sovražna skupina vedno
bolj obkoljena
Hitlerjev glavni sfan, 8. junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča so madžarske čelo odbilo ponovne sovražno napade.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se je v zaledju uspešno nadaljeval napad na obkoljeno sovražne skupine navzlic neugodnemu vremenu. Na bojišču pri V o 1 h o v u je nasprotnik ponovil nočne napade na neko močno zavarovano mostišče. Napad je bil med trdimi boji odbit in nasprotnik je utrpel veliko izgube v ljudeh in gradivu.
V severni Afriki sc trdi boji nadaljujejo. Izvedeni so bili ponovni uspešni letalski napadi na letalska in pomorska oporišča na Malti.
Na južni angleški obali je bila z bombami [»oškodovana srednjevelika trgovska ladja.
Pred nizozemsko obalo so se v noči
na 7. junij čjstilci min zapletli v boj z angleškimi hitrimi čolni. Z več topovskimi zadetki in brez lastnih izgub so poškodovali en sovražni čoln.
Berlin, 8. junija. AS. Angleški bombniki so v noči na nedeljo izvedli napad nad nemško obalo. Kakor poročajo vojaške oblasti, so metali razdiralne in zažigalne bombe na neko mesto v severozahodni Nemčiji, kjer je nastala gmotna škoda v stanovanjskih četrtih, ki 6o jo povzročile predvsem zažigalne bonibe. Nemška letala pa so isto noč z dobrim uspehom napadla neko mesto v jugovzhodni Angliji in so 6e vsa brez izgub vrnila.
Berlin, 8. junija. AS. Vojaški viri poročajo, da je na srednjem odseku vzhodnega bojišča neka nemška, pehotna divizija zasedla več sovražnih postojank. Uničenih in zasedenih je bilo 16 sovražnih fHDstojank. Pri tem je imel sovražnik krvave izgube, mnogo sovjetskih vojakov pa jc bilo ujetih. Boljševiške čete, ki 60 zajete zadaj za tem področjem, so bile še bolj stisnjene v obroč. Na lem odseku so nemške čete zasedle tudi več krajev.
Kallay na obisku pri Hitlerju
Madžarski ministrski predsednik Kallay je obiskal Hitlerja v njegovem glavnem stanu — Pogovoru so prisostvovali tudi diplomatski in vojaški
zastopniki
i podpisnici pakta trojne zveze v skupni bor-oti boljševizmu. Na koncu jjolitičnili posve-
Berlin, 8. junija. AS. DNB je objavil naslednje uradno poročilo:
V 6oboto, 6. junija je madžarski minietreki predsednik in zunanji minister obiskal Hitlerja v njegovem glavnem stanu. Spremljali so ga armad-ni general vitez Voroš, svetnik madžarskega poslaništva v Berlinu Šcnt Miklošy, 6vetnik poslaništva Segedy Mačak ter Kristolor de Kallay. V Kallayevem spremstvu 6ta bila tudi madžarski poslanik v Berlinu Stojay ter nemški fioslanik v Budimpešti von Jatzovv.
Hitler je sprejel madžarskega ministrskega frredsednika v svojem glavnem stanu, kjer se je z njim pogovarjal o političnem jx>ložaju. Razgovoru ie prisostvoval tudi nemški zunanji minister von Ribbentropp. Razgovori so potekali v duhu tradi-cionelnega prijateljstva in bratstva, ki druži obe
državi
bi proti boljševizmu. Na koncu političnili po tov so Hitler, ministreki predsednik Kallay in nemški zunanji minister von Ribbentropp nadaljevali razgovore o vojaškem jx>ložaju. Tem razgovorom so prisostvovali tudi fcldmaršal Keitel, general Jodl, nemški vojaški pribočnik v Budimpiešti polkovnik von Pappenheim, z madžarske strani pa armadni general vitez Voroš in madžarski vojaški pribočnik v Berlinu general vitez llomlok.
V nedeljo, 7. junija je bil madžarski ministrski predsednik in zunanji minister Kal!ay gost nemškega zunanjega ministra von Ribbentroppa; oba sta imela dolge jiogovore o zdaj važnih jx>li-tičnih vprašanjih. Tudi ta sestanek je bil poln prijateljskega duha, vladajočega v odnošajih med obema -narodoma.
Ameriška vojna napoved Madžarske he razburja
Budimpešta, 8. jun. AS. Objava vojne napovedi Združenih držav Madžarski ni med madžarsko javnostjo vzbudila nobenih razburjenj. Madžarski politični krogi pravijo, da je Madžarska kot zaveznica sil osi videla v sovražnikih Italije in Nemčije zmerom tudi svoje lastne sovražnike in zato wa-shingtonska vojna napoved prav v nobenem pogledu ne. spreminja dejanskega stanja. Predsednik dolarske demokracije, piše *Magyar Orszagc, ve, da je Madžarska zvo6ta svojemu tisočletnemu rivi-lizatoričnemu izročilu in se bo zato še dalje borila Ob strani sil osi, dokler ne bo dosežrna zmaga nad boljševizmom im njegovimi bogataško-judovskimi zavezniki.
Čatloš pri dr. Franku
Krakov, 8. junija. AS. Na povabilo generalnega guvernerja Poljske, nemškega ministra dr. Francka ie nrišel v Krakov slovaški vojni minister general Catloš na kratek obisk. General Catloš
se je udeležil prireditve tamkajšnje hitlerjev6ke mladine.
Turške ladje ne smejo na tuje morje
Carigrad, 8. junija. AS. Turška vlada jo prepovedala vsem domačim ladjam, ki so večje od 300 ton. plovbo po tujih morjih. Takoi za to odredbo ie prišla tudi novn, ki prepoveduje zunanjo plovbo tudi 300 tonskim in manjšim ladjam. Tako torej nobena turška vlada ne bo smela brez posebnega vladnega dovoljenja pluti po tujih moriili. Ta ttkren ie nicndn v zvezi z nedavnimi potopitvami turških ladij, ki so plule v Crnctn morju.
Nemška pomoč Finski
Helsinki, 8. junija. AS Med nemško in finsko vlado je bil sklenjen sporazum, po katerem tio Nemčija izvažala na Finsko živino in meso v kozervah in po kateri se ie Nemčija zavezala, da bo v bodočem poletju in bodoči zimi dobavila Finski znatne količine žita.
Lepa proslava praznika ustave
Oddelki ljubljanske vojaške posadke so priredili parado in mimohod
Ljubljana, dne 8. junija.
Včeraj je bil dan obletnice italijanske ustave, kar je obenem tudi praznik italijanskega narodnega edinstva. To priložnost ic italijanska vojska v Ljubljani slovesno proslavila. Po mestu ie bila lepa parada vseh čet, ki tvorijo ljubljansko posadko. Vsi oddelki so prikorakali na prostrani kongresni Irg. Tam so se v vzglednem redti razvrstile vse panoge in vse vrste orožja. Razvrstitev in poveljstvo nad parado je imel erenardirski divizijski general Orlando. Med oddelki, ki so sodelovali pri tej svečanosti, je bil tudi oddelek tankov, ki ie vzbujal med občinstvom veliko zanimanje. Po zraku so tedaj brnela letala in dajala'poseben poudarek slovesnemu razpoloženju.
Malo pred 10. uro ie prispel pred palačo, kjer ie sedež poveljstva XI. armad nega zbora. Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Eksc.
Grazioli. Pred poslopjem ca ie sprejel poveljnik armadnega zbora Robotti v družbi zveznega tajnika, ljubljanskega župana in predstavnikov ostalih oblasti, ki so se bili žc poprej zbrali na tem mestu.
Točno ob 10. je Eksc. Robotti oh zvokih tromb vstopil na trg in dal znak za začetek parade sijajnih oddelkov italijanskih oboroženih sil. Korakale so vse vrste orožja. Tudi tedaj so nn nebu letala močna trimotorna bontbniška letala, ki so ljudstvu metala letake, medtem pa je vojaška godba igrala obe državni himni.
Po zaključku veličastne parade so odšli vsi predstavniki oblasti, na čelu Visoki Komisar, poTeljnik armadnega zbora in zvezni tajnik na Bleivvcisovo cesto, kjer so prisostvovali veličastnemu mimohodu čet. ki so se vračale potem v svoje vojašnicc. Ves dan svečasnosti so bile vse hiše v Ljubljani okrašene z zastavami.
Krištofa. Nasproti cerkvi 6toji prvič večja stanovanjska hiša in zraven ozka pritlična. Pri Sv. Krištofu je bila v stari dobi — mitnica. V ozki, pritlični hiši je bila znamenita žganiarna, v katero so lahko še zahajale »podeželske barabe«, ki so imele od mestne policije prepovedan povratek. (štotfervajz! Ljubljanske barabce so podeželske barabe nazivale kratko »fervajzarji«).
Počasi 6e je oživljala takratna Dunajska cesta.
Leta 1898 je bila sezidana topničarska vojašnica. Stoji torej že dobrih 44 let. Nekaj zanimivosti o tej vojašnici! Julija meseca so bila vsa dela končana. Vojašnico je zidala dunajska stavbna družba »Union«. Meseca marca I. 1S97. so začeli s prvimi pripravljalnimi deli. Vojašnica je bila se-
zidana na stroške mesten občine ljubljanske, ki so znašali 515.000 goldinarjev. Takrat prav čeden denar! Kakor je takratni kronist kratko zapisal, je družba »Union« 27. julija 1898 priredila po končanih delih in po kolavdaciji vseh stavb pri Maliču v veliki, takratnemu patriotskemu duhu primerno okrašeni dvorani »dejčneur«, ki 60 se ga udeležili zastopniki r viltih in voisških oblasti in mestna občina. Topničarji 60 se po jesenskih manevrih, ki so bili takrat po Notranjskem, septembra vselili v nove ubikacije. Topničarji so prvotno imeli svoje ubikacije v Trnovem v takozvani Nušakovi vojašnici, ki jo je potres 1. 1895. tem-liuo zrahlal ter se je fopničarski polk št. 13 moral izseliti iz Ljubljane.
Gospodarstvo
Kapucinsko predmestje - središče denarnega prometa
Ljubljana, v začetku junija.
S. ■ s*Tsressr srs:
Kapucinsko predmestje, ki je dobilo svoje ime po kapucinih, bivajočih pred 6to in več leti na spodnjem delu sedanje Zvezde, kjer je bil njih samostan, o čemur je »Slovenec« nedavno objavil zanimive podatke. Kat. občina Kapucinsko predmestje je v svojem zapadnein delu takorekoč središče bank, kraj trgovine, velikih hotelov in sploh glavna točka vsemu gospodarskemu nelianju, delovanju in vrvenju. Prav v tem prostoru je bilo vedno živahno v časih velikih tovornikov, v časih, ko se še ni razpela »železna kača« skozi Ljubljano na za-pad do morja.
Okoli sedanje glavne pošte, Maliča, Slona, Fi-govca in Novega 6veta (Janingovega dvorca) se je takrat sukalo in vrtelo vse življenje tovornikov in zagorelih voznikov z dolgimi, dolgimi biči.
Tam, kjer 6toii sedanje glavno poštno slopje je imela odlična rodbina Lukmanov svoj glavni stan. Bila je to hiša št, 11 v sedanji Prešernovi prejšnji Slonovi ulici, ki se je v 6pačenem ljubljanskem narečju nazivljala »Elefontgasa«. Od 8. aprila 1876 naprej sta bila lastnika te hiše brata Jože in Ivan Lukmann. Od njiju pa je hišo kupil leta 1S93, torej še pred potresom takratni avstrijski državni erar. (K. k. Aerar, kakor je v zemljiški knjigi zapisano). Zgradil je erar nato glavno pošto.
Nasproti Ltikmannovi hiši je bil Maličev hotel, vpostevan kraj tujskega prometa, shajališče trgovcev, zavetišče mnogim tovornikom, \prihaja-jočim iz Notranjske. Pri Maliču so se radi shajali vrhniški magnati in drugi petičniki. Malič je imel tudi v pritličju veliko dvorano, ki je bila pred dobrimi 50 leti in več angažirana večkrat za razne shode, sestanke in zborovanja. Takrat v tistih časih so bile zborovalne dvorane v beli Ljubljani redke. Kazina n. pr. je imela svoj velik vrtni salon, kjer so najraje zborovali internacionalni »rdeč-karji«. Ta leseni salon so po prevratu leta 1918. podrli in odstranili. »Slovenčev« kronist je leta 1897 ob času pomladanskih državnozborskin volitev zapisal, da je bil tam v Maličevi dvorani volilni 6liod, ki se ga je udeležilo »450 glav«. Buren je bil shod. Vladal je »strašen hrup, vpitje in razburjenje«. Sprli so se naprednjaki in drugi. Maličev hotel je zdaj zapisan lokalni zgodovini, na njegovo mesto je stopila moderno baliava Batina palača, okoli katere valovi vse drugačno vrvenje v slogu modernoviharnega časa.
Kat. občina Kapucinsko predmestje, za katero hrani zemljiška knjiga 9 debelih in velikih knjig, je prvotno obsegalo kaj malo cest in ulic, ob katerih so bile sezidane hiše in razna večja poslopja. Glavna zemljiška knjiga za to predmestje, ki je bila v smislu takratnega, na novo izdanega deželnega zakona z dne 7. marca 1874. uradno odprta 1. septembra 1879, obsegajoča 876 pergamentnih 6trani, je v posebnem uvodu navedla kratko obseg, ulice in ceste. Leta 1879 so pod k. o. Kapucinsko predmestje spadale naslednje ce6te in ulice:
Beethovnova ulica, ulica, ki od svojega nastanka ni spremenila svojega imena. To je pravcata
Nadzornice počitniških kolonij
V eni izmed dvoran GILL-a so bili dane« izpiti gojenk tečaja za nadzornice počitniških kolonij.
Komisija, pod predsedstvom zveznega podpo-veljnika, je bila tako sestavljena: dr. Aldo Duce, zdravstveni voditelj, zvezna nadzornica GILL-a, načelnik podpornega in zdravstvenega urada, trije zdravniki in učitelji tečaja. Gojenke, ki so se udeleževale predavanj z živim zunimanjem, so se v reloti pokazale sposobne za prevzem tako važne funkcije v okviru GILL-a.
Vsaki izmed njih bo Zvezno poveljstvo izdalo diplomo nadzornice počitniških kolonij.
Ljubljana, 6. junija 1942-XX.
nova ulica (prvotno so pisali: Slonove ulice po češkem vzoru!), Frančiškanska ulica, Franc-Jožefova cesta, rvozneje Aleksandrova cesta, zdaj Cesta 3. maja, Knafljeva ulica, Marije Terezije (Gosposvet-ska) cesta, Marijin trg, Nova ulica, Šelenburgova ulica, Tržaška cesta, Vegova ulica (del) in Dunajska cesta.
Toliko je" bilo leta 1S79 prometnih žil, ce6t in ulic v k. o. Kapucinsko predmestje. Ves ostali, zelo obširen kompleks je bil nezazidan, bili 6o travniki in njive. In danes! Saj ima le bežigrajski okraj, ki spada tudi pod to kata6treko občino, nad 80 uJicl Prav v tej-le okolnosti je ponazorjen velikanski razvoj in razmah Ljubljane v zadnjih 60 letih! Se pred 40 leti 60 za Bežigradom tam na polju samevale hiše, ki jih je bila okoli 1889 sezidala takratna Kranjska hranilnica, zdaj Hranilnica Ljubljanske pokrajine.
Ljubljana se je sprva končavala pri Evropi in Medijatovi hiši. Počasi se je raztegnila do Sv.
Ukrepi za zaščito lire
Pretekli teden je bila seja finančne komisije senata, na kateri je govoril mud drugim tudi finančni minister Thaon di Revel, iz katerega govora )>osnemaino: Vsekakor je treba jHinovno podčrtati, da so oblastva ukrenila vse za zaščito lire, zlasti v tem, da so črtale in še lx)do črtale vse nepotrebne izdatke. Zlasti je treba tudi omeniti, da je potreben revizije trdi prispevek, ki ga da je država za politične cene, lcar stane državo letno II milijard lir. So primeri, v katerih so take politične cene popolnoma opravičene, zlasti za nujno potrebne življenjske potrebščine. Vpoštevati je treba tudi legitimno zahtevo kmetijskih proizvajalcev, katerim je treba duti cene, pri katerih nekaj pro-fitirajo. Potem je mnogo predmetov, ki so važni za vojno, pa se uvažajo iz inozemstva. Glede ugodnostnega varčevanja je menil minister, da ga smatra v tem, da lahko oni, ki zasluži, te zneske lahko daje na stran. — Glede davčnih ukrepov je končno dejal finančni minister, da , liodo prinesli okoli 4—5 milijard lir novih dohodkov državi. 7. vsemi temi ukrepi bo na vsak način zavarovana trajna vrednost lire.
Delo Srbske narodne banke
To dni poteče leto dni delavnosti Srbske narodne banke, ki je začela poslovati dne 1. junija lani. Predvsem je Srbska narodna banka izvršila zamenjavo prejSnjega jugoslovanskega dinarja v 61'bski dinar in je bilo pri tej priliki zamenjanih
Telovo v Triesteju ima posebne običaje
škof blagoslavlja morje, ki je izvir dela in kruha pristaniškemu mestu
jih je spremijala glasna molitev. Za ženami je
• w	i	«	•	■	i	• •	1.2	_■__1__..,..1.1..	,i,i,l
Trieste, 7. junija.
Telovo se tukaj ob morju proslavlja drugače. kakor zgoraj pri Vas. V mestih pri vas, prav lako pa tudi v notranjosti tukajšnje dc žele ga obdaja še skrivnostna lepota zelene pomladi, prehajajoče v poletje: mlade breze, s katerimi okrasijo meščani svoje hiše. cvetje in zelenje na oknih, vse lo prinaša tudi v mesta vonj poli in gozdov, med katerimi se v podeželskih farah pomikajo telovske procesije ter prinašajo božji blagoslov na njive in polja, da bi bolje rodila. Tukaj, v velikem mestu in enem največjih pristanišč Evrope, pn nimajo telovske slovesnosti tistega značaju. Obhajajo se tudi tu z vsem sijajem, ki pa ie drugačen. In tu se ne blagoslavljajo polja iti njive, po končani procesiji ne prinašajo ljudje dotnov zelenje brezovih gozdov. Tukaj se podeljuje blagoslov z Najsvetejšim morju, ki ie za miše mesto pač vir vsega življenja, ki prinaša ljudstvu dela in kruha. Telovska procesija ie razdeljena na dva dela. Prvi se vrši dopoldne, kakor pri vas, le da samo v okviru bazilike, drugi, zunanji. pa v popoldanskih in večernih urah. Za procesijo so dopoldanske ure v tej južni vročini prenaporne in se zato obhaja zvečer.
Letošnje telovske slovesnosti so se vršile v vseh svetiščih dopoldne, v okviru cerkvenega zidov ja. Največja slovesnost ie bila ob 10. v baziliki sv. Justa, kjer ie imel škof pontifikalno sv. mašo. Nuto se je vršila po cerkvi procesija z Najsvetejšim. Popoldne ob petih pa se ie pričela velika telovska procesi ju po mestnih ulicah. Te slovesnosti se udeležijo vedno vse fare v mestu, ker posamezne župnije nimajo svojih procesij, kakor ie to običaj pri vas. Zbirališča so bila zgoraj na hribu sv. Justa okrog katedrale ter po ulicah, ki vodijo od katedrale navzdol v mesto. Čelo sc ie zbiralo na Piuzza Malta, glavni del pa v katedrali. Točno ob petih sc ie začela procesija pomikati naprej — po Corsu. nato čez piuzza Unita. po via Orologio, via Diaz in via San Michele navzgor k Sv. Ju6tu.
Neskončna vrsta jih je bila, vsaka fara za sebe, za svojo farno zastavo, na čelu male deklice pod vodstvom redovnic, otroških vrtnaric in učiteljic, za njimi dekleta Marijinih družb, potem pa žene. Malo skupin ie pelo. večinoma
prišel glavni del procesije, ki ga je vodila godba. Za njo so šli ministranti vseh cerkva iz mesta v svojih slikovitih oblekah, potem redovniki. nato svetna duhovščina v slavnostnih oblačilih in za njo baldahin. pod katerim je nosil škof Najsvetejše. Baldahin ic obdajala straža karabinjerjev. Sledila je nato dolga vrsta mož in mladeničev. Lepo je bilo videti katoliške zavedne može in mladeniče vseh stanov v sprevodu — inteligent poleg preprostega delavca. bogatin poleg siromaka — vse ie dru« žila ista zavest v lepi manifestaciji. Dolgo se je razvijal sprevod ter se vzpenjal po strmi ulici San Michele navzgor h katedrali, kjer se je procesija zaključila z pomembnim obredom — blagoslovitvijo morja. Skof se ie podal z Najsvetejšim na lepo okrašen oder. raz katerega ' je prelesten razgled navzdol na mesto pod varstvom sv. Justa in na širno, plitvo morsko ravan. S tega odra je škof podelil obrnjen proti inorju blagoslov i Najsvetejšim.
Včasih, tako pripovedujejo stari Triestini, se je praznik Rešil iega Telesa v Triesteju ob-hajnl še dosti bolj slovesno. Posebno veličastna je bila procesija, katere so se poleg meščanov udeležili tudi verniki iz vseh okoliških župnij, ki spadajo v območje mestne občine Trieste. Teh župnij pa ie veliko, saj sega občina s svojimi mejami na vzhodu do Basovizze, na za-padu pa do S. Croce. Vse so se dolgo pripravljale na procesijo, udeležba ie bila nad vse številna, ker so sc hoteli okoličani pred meščani postaviti. Zuto je prišla vsaka župnija tudi s svojo godbo ter s svojim pevskim zborom. ki ie bil za to priložnost še pomnožen z najboljšimi pevci. Živopisane noše so popestro-vale slikovitost procesije, cel gozd bander je vihral nad njo, zvoki številnih godb in ubrano petje ie povzdigovalo njen sijaj. Tako ie bilo v starih časih, moderna doba pa ie marsikaj izpremenila in mnogo starih običajev je zatonilo.
Najboljši in najcenejši slovenski tednih je »Domoljub«
0.8 milijarde dinarjev Nekaj vrst prejšnjega denarja pa je še vedno v obtoku. Zdaj znaša obtok, kot piše Donauzeitung, okoli 10 milijard dinarjev.
Srbska narodna banka financira terjatve srbskih izvoznikov v Nemčijo, tako da izplača takoj po prenosu na klirinški račun pri nemški obračunski blagajni znesek v dinarjih v Beigradu. Iz teh poslov izvira dobroimetje Srbske narodne banke v Berlinu v znesku 70 milijonov mark. V zvezi s tem je omeniti, da je imela prejšnln Jugoslavija okoli 77 milij. mark klirinškega dolga v Nem-čici. Te obveznosti so prevzele nasledstvene države (8 po številu) |>o kvoti, ki odgovarja itevilu prebivalstva. Srbija je od gornjega zneska prevzela 20 odstotkov. Tj obračun se razvija na posebnem računu »oleg že omenjenega računa 70 milijonov mark. Narodna banka je porabila mnogo denarja za nakup zlata in deviz in ima zdaj za okoli 20 milijonov dinarjev takih imetij. Banka seveda li-nancira tudi zasedbene stroške.
Na žirovnlh računih, ki nosijo obresti, je zdaj pri banki naloženih okoli 1.8 milijarde dinarjev. Blagajniških zapiskov je bilo v obtoku za okoli 1 milijaido dinarjev. Banka ima zdaj v Srbiji 16 podružnic.
Nadalje poročajo še, da bo v kratkem imenovan upravni svet banke.
Drobne gospodarske
Devetletni zakladni boni in police Narodnega zavarovalnega zavoda. Komaj je bila objavljena nova emisija 5% devetletnih zakladnih bonov z dobitki, je že Narodni zavarovalni zavod v položaju nuditi občinstvu posebne zavarovalne police, ki dopuščajo k udeležbi jpodpisovanja glavnice 6 plačevanjem na obroke. Posebne police, zvezane z devetletnimi zakladnimi boni, so lahko 3 različnih oblik in 6icer: 2 obliki v »običajnih« in 1 v obliki »ljudske« z naslednjimi značilnostmi: tako ima ljudska polica značilnosti v prvi vrsti, da je zavarovanje brez zdravniškega pregleda, da traja doba zavarovanja 8 let. Premije 6e zavodu plačujejo v največ 96 mesečnih obrokih po 6 lir za vsak bon nominalne vrednosti lir 500.—, dočim znaša prvi obrok 8 lir. Zavarovalna glavnica znaša od 500 do 2.500 lir oziroma 1 do 5 bonov. V slučaju smrti zavarovalnica zaradi nezgode izplača zavod 500 lir v gotovini za vsak bon ter se takoj izroči upravičencem podpisani bon. Določene so tudi posebne olajšave ob rojstvih otrok. Obstojajo Še nadalje posebne olajšave, med katerimi je za dijake kakoršnih koli šol priznano tudi znižanje plačilnih obrokov na 7 let in pol odnosno 90 mesečnih obrokov. Člani Združenja privatnih nameščencev 6« lahko okoristijo 6 tem, da plačujejo za 8 letno zavarovalno dobo mesečno premijo 7 lir (namesto 6 lir), pri čemur so deležni posebnih ugodnosti in zvišanja zavarovalne glavnice.
Omejitev železniškega blagovnega prometa. Z dnem 10. junija bodo uvedena v železniškem blagovnem prometu nekatere omejitve. Med drugim je določeno v primeru, če blago ne bo razloženo v določenem času, se bodo zvišale vse ležarine. Ne bodo se sprejemale nekatere vrete prevozov razen z izrecnim dovoljenjem oblastev. Izjemo pa tvorijo povrtninski proizvodi. Prevozi živine bodo dovoljeni, če se bo prevažalo naenkrat najmanj 6 glav goveje živine ali konj ali 12 telet ali 20 prašičev. V primeru prekršenja se porabi j>osebna, prav visoka tarifa. Kdor ne izrabi vsega prostora, bo tudi kaznovan. Nadalje so izključene sploh od prevoza nekatere vrete predmetov.
Upravni in nadzorstveni svetniki na Hrvatskem. Te dni je izšla zakonska odredba, o članstvu upravnih in nadzorstvenih 6vetov. Ena o6eba bo 6mela odslej v bodoče imeti istočasno 6amo 5 upravr.osvetniških ali ravnateljskih me6t. Družbe smejo plačati članom uprave največ do 40.000 kun letno, odn. članom nadzorstva do 25.000 kun. Izjeme pa lahko tozadevno dovoli gospodarsko ministrstvo.
Iz hrvatske lesne industrije. Krndija, gospodarska in lesna industrija zvišuje glavnico od 2.5 na 3.7 milij. kun.
Zamenjava bakra za modro ga liro na Hrvatskem. Hrvatska oblastva so dovolila zamenjavo bakra za modro galico. Za vsak kilogram bakra 6e dobi v zameno 3.6 kg modre galice, in sicer po ceni, ki bo naknadno določena.
Grof Cavour
Italija v tistih časih.
V 18. stoletju so vojne trajale več let in so se razvijale zelo počasi. V času pred modernimi iznajdbami se je namreč vse razvijalo počasi'. V prvi polovici tistega stoletja, ki je bilo na glasu, da je polno vljudnosti in uslužnosti, so se vojne prelivale ena v drugo in so se razlivale nad Evropo kakor kuga, ki ji ni konca.
Te vojske so se imenovale »nasledstvene vojske«, ker so jih sprožili najsvetlejši knezi, ki so se sklicevali na pravice do prestola, ki ga je izpraznila smrt kakšnega njihovega sovrstnika in tovariša. Najprej je postal prazen španski prestol, ta prestol pa je tadaj med narodi slovel za najmogočnejšega na vsem širokem svetu.
Španski kralj je umrl. Dvorjaniki so ga klicali po imenu in so ga moledovali za ukaze, toda kralj ni več dal glasu od sebe.
Francoski kralj in habsburški cesar sta priglasila svoje pravice na izpraznjeni prestol.
Zapletla sta se v vojsko in sta nato sklenila mir.
Nato so se Francija, Španija in Avstrija zapletle še dvakrat v vojno in sklenile mir; kadar pa je kateri od teh kraljev v vojni kaj izgubil, tedaj so si rekli med seboj, da mu bodo >v nadomestilo za izgubo dali košček Italije«.
Tako so naši stari očetje gledali, kako so se izmenjavali stari ijospodarji in prihajali novi. Ti gospodarji so lahko bili tudi dobri toda za svet niso nikogar vpraševali.
Italijansko ozemlje in ljudstva so se tedaj odstopala in zamenjavala kakor orožje in sicer tako, kakor se je to zljubilo tedanjim vnogočnikom v Evropi!
In kadar so zmagovali Spanci, tedaj so morala italijanska me ia razsvetljevati svoje ulice in hiše za Spance? Kadar pa so zrna >„ovali cesarski ljudje, teda so gorele sveče za cesarske? Prepevati bi tudi morali pesmi in primerne himne?
1 Alfred« Panzini, član akademije: II conte dl Cavour — Mon-iladori — Milano.
Takšna je bila usoda Italije, ki je v antičnih časih imela za središče Rim in so' po vsem svetu v njegovem imenu vihrali prapori z imperatorskiinl orli; ves svet je bil takorekoč ena sama domovina? Ali ni Italija v vsem srednjem veku govorila vsemu svetu po svojih papežih? Ali ni nekaj manjših italijanskih zaveznikov porazilo celo vojske mogočnih cesarjev? V času renesance se je razlivalo bogastvo italijanskega duha nad vso Evropo, katere en del je bil še barbarski. Dante Alighieri je v eni knjigi vtisnih pečat vsemu občestvu. Leonardo da Vinci je žo narisal svetu načrte za znanstvene pojave, ki se še niso rojevali; umetnost, hčerka božja, se je razkrila v geniju Michelangela in Raffaela.
Toda .aakaj je Italija ostala neenotna, med tem ko so drugi narodi postajali velike in mogočne monarhije? Najbrž samo zaradi tega, ker ni imela kralja, vojvode, ki »bi se postavil na čelo njene odrešitve in jo uklonil tako, da bi bila samo njemu pokorna«. (Mnchiavelli.)
V	gozdovih Arkadije so še žvrgolele zaljubljene pesmi, ko nas je preplašilo bobnenje »marseljeze«.
Kadar je Clio na nebesnem svodu dala znak za petje, tedaj so se naši ljudje na zemlji zbrali v zbor in združeni zapel!. Nekega dne je zapeia pesem o »svobodi, enakosti in bratstvu« in zazdelo se jim je, da je to novi evangelij.
V	ospredje'je stopil mladič s Korzike, bled in ves v zanosu. Opasal si je trikoloro in se postavil na čelo francoski vojski. V svojih rokah je nosil vojsko in življenje: bil je Bonapartel S svojim zmagovitim mečem si je razrezal Italijo tako, kakor da bi rezal velik antični plač. z najlepšim kosom Italije si je ustvaril kraljestvo, ki se je imenovalo »italsko« in s kraljevskim plaščem se je tako ponašai, da ga je vsilil še Franciji in z njimi oblekel svojo sorodnike ln ošabne sestre. Nato se je oklical za cesarja kakor Karol Veliki in se je nekaterim zdel, kakor kakšen poganski bog.
Toda neki pesnik je zapisal besede: »Tudi on je človek in bo
umrl.«	,.
In ko je izginil v porazu in smrti, se je za njim prikazat nem drugi cesar: Franc L, Avstrijski
Ta je ukazal, da je trikoloro treba pokopati in temu italskemu kraljestvu so dali neko drugo ime: bfeneško in lombardsko kra-ljustvo.
Italijanskemu ljudstvu pa je oznanil: »Veselite in zabavajte se! Mi vam prinašamo mir in vračamo vam vaše stare gospodarje. Ali se hočete učili? Proučujte svoje starine! Ali si želite svobodo? Vračamo vam svobodo vaših starih »komun« in vaših starih pokrajin. Predvsem pa se predajte spanju! Vi ste staro otroško ljudstvo. Vi niste narod.«
Tako se je ustvarilo tisto ozračje »tihega zatiranja, kakršnega še ni bilo in v katerega ni posijala nobena luč upanja.«
Italija je »zemlja mrtvih«. Pridite pogledat, kako pesniška je ta dežela mrtvih. Lej>o opremljeni rojjarji med razvalinami in mnogo menihov med grobovi. Oglasite se vi »ciceroni, berači sladkega brezdelja«. Tam na soncu prepeva namreč kakšna Gracija. Molčeči in čudaški Angleži pa so prihajali občudovat vse to. Neki plemenit Anglež pa si je zavil v plamen svoje romantično obličje in zaklical: »V teh grobovih žive živa bitja.«
Ce bi se živi začeli gibati, če bi kdo klical na pomoč svobodo, če bi se ob zori oglasil petelin in zapel, da bi prebudil speče, tedaj bi Avstrija poslala svoje vojake, kajti Avstrija ima »belo obleko, nosi venec na glavi, prepasana je z rumenimi in črnimi trakovi, ki jih tako sovraži vsako italijanski srce.«
Mladost	,
Po širokih ulicah Turina se kakor njegovi polki na visokih podstavkih vrste liki njegovih kraljev.
Med temi prerekanji Francije in Španije ter cesarstva so ti kralji zelo visoko postavljali ime Italije. Večkrat so tvegali življenje in svojo krono. Plemstvo je preveval duh strogosti in vojaška vzgoja, močno in zvesto ljudstvo pa je poslušalo ukaze svojih kraljev.'
V eni imed trti ulic se dviga lepa palača iz osemnajstega stoletja. Na vratih je grofovski grb, nad ce»lo pa še ena vratca z mračnimi stopnicami.	• (Dalje.)
Košnja v naši pokrajini se je pričela
>Po Telovem bomo kosili lc, tako je včasih dejal vsak gospodar na bivšem Kranjskem in ni ga bilo mogoče omajati od tega sklepa. Še starejši pa so vedeli: »O kresi bomo kosili 1« Tako je držalo leta in leta in drži po večini šo dandanes. V resnici jo še dandanes težko prepričati kmetske gospodarje, pa naj bodo v drugih strokah še tako napredni in še tako dovzetni za vsak pouk, da bi kosili prej, kakor pa sredi junija, če ne še kasneje. Zaman je dokazovanje strokovnjakov, da je trava najboljša konec meseca maja, zakaj ftozneje že prične leseneli, iz-guhljati žlahtne sestavine in se po svoji sestavi bližati — slami. Na vsak način je seno, pridobljeno konec junija, še vedno dosti več vredno, kakor julija, v resnici pa je najl>oljše ono, na-košeno maja. +
Pva, trije vzroki so, da naši kmetje nočejc kositi pred Telovim. Glavni vzrok je morda v dolgosti dneva. Junija meseca je dan najdaljši in sonce najprej vzide, košnja pa se mora vršiti v zgodnjih jutranjih urah, od sončnega vzhoda pa tja do 9 dopoldne, pozneje je; čas za obračanje. Kosci pa so bili in so še vedno — poleg mlati-čov — najdražji kmetski delavci, ki jih je treba dobro hraniti in dobro plačati za čas košnje, saj jo košnja tudi najtežje delo, zato vsak gospodar j>ač računa, da mu kosec ta čas največ naredi in to je junija tudi najbolj mogoče. Drugi vzrok je v tem, da je junija trava res nekoliko višja, bolj zrela in da težje seno. Po količini kmetovalec res pridela nekaj več sena in če gre samo v prodajo, je to zelo važno. Tretji vzrok pa je v tem, ker je v maju največ kmetskega dela, kakor okopa-vanje krompirja in fižola, plevenje in podobno, medtem ko je junija, zlasti v jutranjih urah, še vedno dovolj časa za košnjo, pri kateri pa so potrebne poleg koscev tudi ženske kot obračalke in grabljice. Zato bo iežko pregovoriti kmeta, naj kosi že meseca rriija.
Tudi lotos so se kmetje odločili za junijsko konšnjo. Imeli so morda še en vzrok več: pomlad je letos pozneje nastopila, kakor druga leta ter je trava kljub sorazmerno toplemu maju ohranila še do sedaj svojo svežost in vse hranilne snovi.
Oni pametni gospodarji, ki so se odločili sedaj za košnjo, bodo torej imeli šo vseeno lepo
Tovarišu Mihu Turku v spomin
Tiho je vela sapica, nas božala v lice. Mi pa snio kakor kipi stali ob Tvojem odprtem grobu. V zadnji pozdrav Ti je plapolala vrba. Po nebu so se nemirno jioganjali sivi oblaki, drevdli, begali v neskončnost in zopet obstali. V tihojo so se kradli udarci zvonov in nas budili iz težkega sna.
Ob Tvojem grobu Miha — smo stali, ob Tvojem zadnjem domu. Niso nam visele glave na prsih in ne rosile solze lica. Stali smo, v naših srcih pa se je vila žalost ožarjcna z veseljem, »1«' prebivaš med srečnimi. Oči so v beli krsti iskale Tebe... Toda. zaman. Ni Te _ Sanio telesa ni, Tvoj duh pa je ostal med nami in Ti si še vedno pri nas. Zajezeno je bilo Tvoje življenje in srce ie onemelo. Zapustilo je trn je in se razlilo v livade, kjer ni žalosti ne zla. Tja si odšel. Zakaj pa se stiskajo naša srca in ječe v žalosti? Odšel si ]K> prejeto plačilo, tpo srečo po kateri si vedno hrepenel. 'Joda ni Tel Vrnil si Telo zemlji, dušo pa si podaril Njemu.
Nemirno so Ti tekla leta in ko Ti je razcvetela mladost, Si padel in Tvoja kri nas je oškropila, nas prerodila in spremenila v svetilnike ob razburkanem morju. Postali smo čeri, ki kljubujejo penečim se valovom. Na naših čolničkih je prižgala neugasljiv plamen, ki reže pot v temo. V svoji pomladi Si nas zapustil, ko še ni zaduhtel Tvoj cvet, toda rodil Si že sad, s katerim se bomo hranili mi, rla se bomo v ognju hladili in v delu iskali (počitka. Postali bomo jekleni braniki Njega, ki Ti je dal tako plemenito srce.
»Pomladi vse se veseli.. .« je donela pesem, zvenela v Tvoji jami in hitela v polje; nam pa so drgetale ustne. Mogočno je vzvalo-vila zahvalna pesem, ne žalostinka, in nasa srca so zahrepenela, kakor si hrepenel Ti, po večnem veselju.
Žalostno je zaječala gruda, ko je padla na Tvojo belo krsto. Vrnil si samo Telo svoji zemlji, dušo pa si poslal v večno zarjo, v večno srečo. Nisi dočakal, da bi videl sadove svojega neumornega dela, da bi bil zadovoljen s svojo plodonosno mladostjo. Toda on Ii je naklonil še večji dar, ki si ga vreden.
Potihnili so' zvonovi, za oblaki je ugasnilo sonce, veter pa je v gozd šepetal: Padel je Miha. toda skoval je jeklo in vzgled nepremagljivega borca svojih idej.
Zgodaj si končal, pa si izipolnil veliko let.
dišečo in tečno seno za svojo živino ln za prodajo; nepravilno pa ravnajo oni, ki še vedno čakajo kresa.'
V Ljubljani sami in v okolici se je košnja že začela. Manjkajo sicer še običajni znanilci košnje, namreč fantje in možje, ki so se zbirali vsako jutro na Krekovem trgu, običajno pod kostanji in platannmi okoli Mahrove hiše tor čakali kmetov, da jih najamejo. Da jih ne bi kdo zamenjal s takšnimi drugimi, so imeli na ramah kose.
Star običaj je namreč, da mora kosec, najeti ali domači, sezonski delavec ali stalni hlapec ali domači sin, kak drug sorodnik, vsak imeti svojo koso, svojo osi o, le naklepalo da gospodar. Redkokdaj da gos|x>dar tudi koso. Kakor pri brivcu, kjer mora imeti vsak pomočnik lastne britve, tako mora vsak pošten kosec imeti svoje kosišče s koso. Kosa od kose se razlikuje, kosa ni mrtvo orodje, vsaka ima svoje lastnosti in vsak kosec najboljše pozna svojo koso. Zato je med kosci tudi toliko hvalisanja* »Moja kosa odreže več, kakor dve drugi!«, nakar slede seveda oporekanja drugih koscev, ki hočejo imeti tudi najboljše kose. Ta ponos na dobre iastnosti kose dajo temu izrazito kmetskemu delu dovolj individualnega značaja, daje lepoto delu, enako, kakor tudi tekme med kosci, kdo najlepše reže in največ »podere«. Gredi na senožetih se namreč »podirajo«. Pa narodne pesmi: koliko jih opeva košnjo in kosce, pa grabljice in podobno! Narodni pregovori o košnji niso tako poetičini, pač liolj
modri. Vedo povedati, da so važni za dobro košnjo štmklji in kosila, ki jih gosjx>dinja pripravi koscem, vedo modrovati, da najboljši kosec no zaleže dosti, — če io lačen. Največja sramola za gospodinjo je res, Če se kosci no pohvalijo po košnji z njol
Najeti koscc zahteva najmanj petkrat na dan poštene hrane, kakor bi sicer kosil, povrh tega pa še žernado«, vsaj tako pravijo na Notranjskem. Letos pravijo nekateri gospodarji, da zahtevajo kosci poleg hrane še kakšnih 40 lir na dan in khietje tudi zatrjujejo: »Če jo dober kosec, rad mu jih dam!«
Okoli Ljubljane pa so ravna tla in tu se je že uveljavila pred mnogimi leti kosilnica, kosilni stroj. Kosilnica odleže za kakih šest, sedem koscev. Najkrajša pot za seno pa je pač skozi Ljub-skih trgovinah kmete,, kako preudarno izbirajo, poleg kos, tudi sestavne dele kosilnih strojev. Kako se ti ljudje spoznajo, kakšen del sodi k stroju in kateri ne! Zakaj tudi kosilnih strojev je pri nas več vrst.
Sedaj je lepo vreme, nalašč za košnjo. Že ta teden lioiho videli tudi v Ljubljani visoko naložene vozove dišečega sena, ki ga bodo po večini vozili 7. Barja na Posavje. Mnogo barjanskih travnikov je namreč a'i last Ljubljančanov samih, ki goje konjo in drugo živino, ali pa Posav-cev. Najkrajša pot z aseno pa je pač skozi Ljubljano. Tako pričara ta tranzitni promet skozi Ljubljano tudi v mesto nekaj stare kmečke poezije.
Trava letos lepo kaže in Bog daj, da bodo naši kmetovalci zadovoljni s košnjo!
Razveseljiva bilanca železničarske gospodar, zadruge
Ljubljana, 8. junija.
Zadružna misel je med železničarji močno vkoreninjena, kar je fiokazal posebno X. občni zbor »Splošne gosfiodarske zadruge železničarjev« v Ljubljanski pokrajini, kj je bil v nedeljo v prostorih »Sloge«, palača železniškega ravnateljstva. Občni zbor je stvarno in dostojno potekel, trajal je dobre 3 ure in pokazal v živahni debati o vseh najaktualnejših vprašanjih veliko strokovno znanje članov. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik zadruge g. Ernest Kampuš.
Naj v zgoščenem poročilu podamo plodo-vito in res za člane koristno delovanje in poslovanje te zadruge, ki je znala med železničarji vzgojiti v nekaj letih praktične, izkušene in umne rejce malih živali. Z vsemi napori sc je zadrugi posrečilo rešiti velik del svojega premoženja, ki se jc nahajalo izven meja sedanje pokrajine. Zadruga je znašla organizirati predelovanje angorske volne, ki jo dobivajo od angorskih kuncev. Za racionalno izkoriščanje strojev in celotnega obrata bi mornla imeti zadruga na razf>olago letnih do 200 kg angorske volne, ki jo je poprej dobivala iz štajerske in Banata. Zadruga ima v načrtu, da dobi v zadostni količini to volno in glavni predpogoj za to je zadostna množina dobrih angorskih kuncev. Zadruga se je zato odločila, da ustanovi moderno urejeno farmo za rejo angorskih kuncev. Zida'in j>ostayl.ja se ta farma na Muljavi, 4 km od železniške postaje Stična. Zadruga si je dala narediti vzorno kunčnico po načrtih strokovnjaka inž. Pipana, železničarjevega sina. Uprava farme same bo poverjena članu-strokovnjaku, s katerim bo jx)dpisana za obe 6trani ugodna pogodba.
Zadruga st je dalje pridobila že lepe uspehe na polju obdelave angorske volne. Dokler ni bilo zadruge, so dobivali rejci kuncev za volno samo do 150 do največ 230 bivših din kg volne. Zadruga pa je sedaj že v položaju, da plača članom za volno še enkrat višjo ceno v lirah.
Zadruga dalje opozarja člane-rejce malih živali na veliko vrednost kunčjih kožic, ki so jih doslej rejci navadno metali preč._ V splošnem gosjiodarstvu in malemu rejcu je mnogo pomagano, da je izvedena dobra organizacija za vnovčevanje kunčjih kožic, ki se liodo stro-jile v usnje in krzno. Zadruga je dalje vršila med Slani sistematično propagando o umni reji kuncev. Očiti so že njeni lepi uspehi. Izdana so bila navodila o sušenju kunčjih kožic.
Zadruga je po svojem odboru tudi pravilno računala, da bo začelo rejcem primanjkovati krme za male živali. Odbor je organiziral dobavo najnujnejših krmil, korenja, mrve in je od jeseni naprej oddal članom že 9 vagonov te krme. Rešeno je bilo življenje tisočim in tisočim malih živali. Zadruga je dalje temeljito proučila vprašanje o raznih nadomestkih za krmo malih živali. V po.štev prihajajo razni odpadki, tako kri pri mestni klavnici. Zadruga je stopila dalje v tesne zveze z organizacijo »Mali gosipodar«, ki je napravila dogovor glede preskrbe raznih živil za mnle živali, mrve, ječmena, ovsa, tropine iin umetnih gnojil.
Ena najvažnejših ustanov zadruge pa je organizacija lastnega mlina za mletje raznih
kosti v moko, ko jo potem rabijo pri krm malih živali. Ta moka je prav dobra za živali V mestni klavnici bi lahko nabrali po več sto kg krvi. Priporočljivo je dalje mletje suhe detelje za kokoši. Mlin bo lahko zmlel do 250 kg kosti. Letno bi lahko pridobili do 30.000 kunčjih kožic, ko so jih sedaj pridobivali letno le do 10.000. Za pridobivanje krvi in za organizacijo mletja kosti bi zadruga potrebovala do 300.000 lir. Zanimivi so dalje podatki, koliko je bilo v času od novembra do mnja ustrojenih raznih kunčjih kožic. Ustrojeno je bilo do 3000 kožic. Na predlog predsednika nad7ornega odbora je bila izrečena sedanjemu odboru raz- j rešnica in jx>hvala.	j
O poročilih upravnega odbora se je razvila I živahna debata, ki se je v prvi vrsti osredotočila na vsa pereča vprašanja glede organizacije reje malih živali. Izvoljen je bil stari odbor s predsednikom g. Kampušcm na čelu.
Na občnem zboru podana bilanca o poslovanju te zadruge, ki jo kratko nazivajo Žegoza, ,je jiod a 1 a prav zanimivo sliko o vsem malem in podrobnem delu v korist malega človeka.
Dobro in zlo
Dobro in dobri so razlog vsega na svetu, tudi tega, da Bog pusti svobodo /lu »> zhi.. Bog bi gotovo lahko uničil hudobne. A vendar pusti, da žive; Bog jim pusti svobodo; Bog jim pusti svobodo, čeprav jo zlorabijo; Bog jim pusti svobodo, četudi sprevidi, tla jim bo zloraba svobode v pogubo. Zakaj? Zato, ker In bilo trebn izrednih sredstev, dn bi se znbra-nilo vse zlo, in ker bi ta izredna sredstva /. zlom znbrauila tudi premnogo dobrega. A tega ne, da bi se dobro morulo umakniti zlu in da bi se dobri morali umakniti hudobnim. Zmagoslavje hudobije nad dobrini, greha nad krepostjo, bi bil nered, ki ga sveti Bog ne more dopustiti! Vse je zaradi i/.hranih. Njim, ki Boga ljubijo, vse služi v dobro, tudi zlo, tudi hudobni.
Tako spoštuje vsemogočni Bog našo svobodo, da nam jo pusti; ko bi mu bilo treba lc migniti, le besedo reči, kaj pravim, le migniti in besedo izreči! Le hoteti. in nas bi ne bilo in naših ošabnih želja ne in naših podlih del ne! A Bog nuni pusti svobodo.^ četudi jo v napuhu zlorabimo zoper njega in njegovo voljo! in mi sc pritožujemo! Kje je naša svobodo! j ubnost?
Kaj ne, človeku bodi svobodno vse; človek naj vse sme; človeku sc ni treba premagovati, ni treba krotiti strasti, ni treba brzdati zle volje; človek naj vse sme, a Bog naj skrbi, du kakor že more in zna, zebram zlo, posebno pa — tu je prav za prnv jedro! —■ da ne ka/.niije greha! Čim holj človek zlorabi svobodo, tem bolj naj Bog razmišlja, kako bo vse uredil, da človeka ne zadene kako zlo! Če nam kdo krati svobodo, kako protestiramo v imenu človečnn-stva proti takemu nasilju, n zoper Boga, ki je neskončna modrost, pravica in ljubezen, naj smemo vse!
Sv. Avguštin je tudi rnzmišljal o tem problemu. A on je videl v dopuščanju zla le nov pojav, božje dobrote. Bog je tnko dober — to jc bil sklep sv. Avguština o tem problemu — da tudi zlo rabi v dobro; da, ker je neskončno mogočen, ne bi niti dopustil zla. če gn ne bi z neskončno dobroto mogel porabiti v dobro.
Jubilej dela vzornega moža
Dane«, 9. junija, poteka 50 let, odkar je kot 28letnik vstopil v 6lužbo kletarja v tedanjo pivovarno Auerje-vih dedičev g. Franc Grintal iz Ljubljane. Ko pa je pred 33 leti prevzela pivovarno današnja d. d. Union, je napredoval za paznika, kar je še danes.
Pol stoletja v službi ene stroke in ene tovarne, je vendarle redkost. Naš jubilant zasluži, da se ga tudi naš list spomni, čeprav on v svoji skromnosti gotovo ne želi, da pišemo o njem. Ni lahka služba tovarniškega delovodje. Biti energičen, nepopustljiv, a obenem prizanesljiv do njemu podrejenih, biti razsodnik v raznih sporih, posebno mezdnih, kar se od paznika zahteva, je težko in naporno. A naš jubilant g. Grintal je znal v vseh 50 letih razmerje delavca do delodajalca spraviti v pravšno in pravično obliko. ZaAo je spoštovan, priljubljen in čislan vpri obojih. Naš jubilant ves živi za podjetje, za njega napredek in dobrobit. Če je potreba — in ta je zelo pogosta — je v službi ne samo osem, tudi deset ali več ur dnevno, ne meneč se za svoje lastne potrebe. Dolgoletna naporna služba ga je lansko leto vrgla na bolniško posteljo, a njegova močna narava je bolezen premagala, in danes malce upognjen 78letni možak še vedno opravlja svojo službo. Upamo, da tudi podjetje ne bo šlo preko tega edinstvenega jubileja svojega*islužtoenca in mu olajšalo in zboljšalo položaj. Ž blago gospo Marijo je vzgojil 6edem otrok. Ena hčerka je poročena z ravnateljem g. dr. Keržanom, druga z ravnateljem gosp.
Se nekaj o topolih
Topoli (pravilno jc tudi »topole«) so postali Ljubljančanom res modna drevesa, in to prav po pravici. Topol je namreč nnd vse ljubko in simbolično drevo. Njegovo listje neprestano miglja in trepeta (od tod ime >trc|ict-ljika«, ki spada v isto družino kakor topol), njegovo deblo pa, ko drevo doraste, kivisoko in ravno v zrak ter spominja na veličastne gotske katedrale. Največ to|>olov jc še vedno doma v Prekmurju, kjer so ob cestah zasajeni v krasne drevorede, rastejo pa tudi osamljeni na močvirnati zemlji kar vmes med drugimi drevesi in dosegajo neverjetne višine. Na njih vrhovih navadno gnezdijo postolke.
Napačno ie mišljenje, da jc topolov les neuporaben. Kot kurivo je sicer malo vreden, pač pa zelo uporaben za strugarje in kolarje. V Prekmurju je najbolj dragocen prnv zaradi tega, ker dolbejo ali »kopajo« iz njegovega lesa korita in drugo slično posodo, 'ludi kolarji ga zelo cenijo.
Prav tako je napačno mišljenje, da sta topol in jagned eno in isto. To sta dve različni drevesi. TojkiI raste pojiolnomn ravno, veje, ki so zelo majhne, toda goste, so strnjene okro? debla in rastejo sporedno z njim, tako da izgleda drevo od daleč kot ozek, ogromen travnat list. Jagned pa je košat, njegove veje so mogočne in se razpredajo daleč naokrog. Znan je jio tem, da izloča na spomlad po rožneni olju dišečo snov, ki jo kmečka dekleta nabirajo ter jo kot mazilo uporabljajo za lase. Tako v topol kakor v jagned pa zelo rada trešči strela.
Iz hrvatskega gospodarstva
Obračun predvojnega lastništva med Hrvatsko in Ljubljansko pokrajino. Minister za trgovino, obrt in industrijo je zaradi obračuna z Ljubljansko pokrajino glede likvidacije predvojnega lastništva pozval vse zanimance, da naj v najkrajšem roku prijavijo v oddelku za zunanjo trgovino vsa jiotreb-jia dokazila, t. j. izvirne zaključnice, potrdila o izplačilu blaga, tovorne liste, carinske deklaracije itd. Prav tako naj se prijavijo vsi interesenti zaradi likvidacije predvojnega lastništva na področju Srbije i.n Banata.
NAROČAJTE »SLOVENCA«
Martelancem. — Možu, ki je pol stoletja v službi domačega podjetja, kličemo njegovi znanci, prijatelji in delavci: »Še na mnoga letal«
kulturni obzornik
Ob štiridesetem letniku Bogoljuba
Že dolgo nismo v tej rubriki govorili o slovenskem nabožnem listu Bogoljubu, katerega smo ponavadi z novim letom samo naznanjali. Toda danes imamo dva razloga, da se ga spomnimo: letošnji leinik pomeni namreč svojevrsten jubilej, saj je že štirideset let, kar prihaja med verno slovensko ljudstvo pod tem imenom ter ga vzgaja v pravi pobožnosti in mu ohranja vero očetov za novi čas. Drugi razlog pa je ta, da je letos nekako spremenil svojo tradicijo in kaže težnjo, da postane slovensko centralno nabožno glasilo ne samo za najširše plasti naroda, temveč tudi za izobraženstvo.
Vsak slovenski katoliški človek dobro pozna Bogoljuba, ki ima eno glavnih zaslug za bogoljub-no življenje našega podeželja ter za razširjenje Marijinega kulta med našim ljudstvom. Ustanovil ga je sedanji upokojeni vseučiliški prof. dr. France Ušeničnik že 1. 1897. torej pred šest in štiridesetimi leti. Toda tedaj je list, ki se je pred 40. leti spremenil v »Bogoljuba«, izhajal pod drugim imenom kol Venec cerkvenih bratovščin. Tako sega tradicija tega nabožnega lista že 46 let nazaj, ter so nekateri zadnji letniki »Bogoljuba« tudi resnično pisali to letnico na čelo svojih letnikov (43. letnik). Toda letošnja januarska številka si je nadela leto XXXX. ter smo upravičeno pričakovali, da bo tudi ta jubilej list proslavil, kakor bi ga zaslužil.^ Ker ga ni, čutimo sedaj priliko, da se vsaj v površnem obrisu spomnimo urednikov tega lista, ki še danes predstavlja najbolj razširjeni slovenski nabožni list.
Z letom 1903. je prevzel uredništvo sedanji prelat Janez Kalan, ter mu je spremenil tudi ime, dasi se oblika in smer lista kot cerkvenega lisja za
Slovence nista spremenila. In prelat Kalan, ki je ves gorel za list, je urejeval »Bogoljuba« do l. 1925. ter mu vtisnil pečat svoje osebnosti. Po njem ga je 1. 1925. urejeval vodja Marijinih družb kanonik d. A. Merhar, pesnik Silvi n Sardenko, dokler ga 1. 1926. ni sprejel duh. svetnik Anton Cadei, ki je bil do zadnjega duša listu. Obenem z njim so sodelovali kot souredniki sedanji vseuč. prof. dr. Ciril Potočnik (do 1936), dalje pa kanonik prof. J. Šimenc (do 1942). Predvsem v teh letih je »Bogoljub« pokazal velik napredek v izberi slik, ki jih je dvignil na visoko višino, ter v zadnjih letih z mnogimi apologetionimi znanstvenimi članki, s katerimi je vezal most med raznimi plastmi naroda (predvsem s članki kanonika Šimenca). Tako je bil »Bogoljub« V6a ta leta družinski cerkveni list, obenem pa glasilo Marijinih družb v škofiji, kar je tudi še sedaj.
Z letošnjim aprilom pa ee je vnovič spremenilo uredništvo, ko ga je po duh. svetniku Cadežu in kanoniku Šimencu sprejel France Zabret, bivši župnik na Bledu. Z novim urednikom se je še bolj poudarila težnja, privabiti k sotrudništvu čim več pisateljev iz naučnih krogov ter tako dvigniti gladino nabožnega pisanja, sprejemljivo tudi za izobraženca, oziroma bolj poudariti apologetično in liturgično ter cerkveno zgodovinsko 6nov. Pisano seveda v popularnem slogu, toda po najnovejših izsledkih ter v duhu pobožnosti, ki ne pozna razlik med sloji.
Tako letošnjega pol letnika kaže naslednjo podobo:
Prve tri Številke, ki sla jih uredila svetnik Ča-dež in kanonik Šimenc, kažejo v izbiri naslovnih podob okus beuronske stilizirane šole, v notranjščini pa so močno ilustrirane s jx>dobami znanih nabožnih slikarjev ter tudi svetnih, prikazujoči]! cerkvene praznike ter podobe krščanskega usmiljenja (Lačne nasičevati). Ta slikoviti del je bil zadnja leta zelo bogat ter je zelo populariziral list med ljudmi in zeio dvignil tudi umetniški okii«, kar
je velika vrednost lista. Med glavnimi članki naj navedem škofovo pismo družinam »Še je čas« ter Čadeževo priporočilo k pobožnosti deveterih prvih petkov (Dvojni cilj). Janez Veider priporoča postavljanje jaslic, Langerholz pa je začel z vrsto zgodbic, ki naj na nazoren literaren način pokažejo smisel trpljenja, pod naslovom »Bog je ljubezen«. Viktor Steska opisuje na podlagi zgodovinskega gradiva puščavniike pri nas (Puščavniki). Kanonik Šimenc pa je prestavil papežev govor krščanskim materam ter odlomek iz Ricciott^evega »Življenja Kristusovega«. Poleg drugega religiozno praktičnega gradiva je zaninniv drobiž iz španskih vojska (Pretresljiva oporoka) ter so polne tudi rubrike, posvečene slovenskemu družinskemu življenju, Marijinim družbam ter cerkvenim zadevam pri nas. Zaključuje pa Pucljev prevod Kellerjeve povesti »Triije prstani«, ki predstavlja letošnjo celotno povest. Taka je bila prva letošnja številka in ta tip razdelitve je ostal tudi v 2. in 3. številki, v katerih opozarjamo na šimenčev članek Mirovni tanki ter na apologeti&ni članek Mojzes in elektroni, ki bi zaslužil vso popularnost, tako kot tudi istega članek Mojzes in Galileji, ki je dopolnilo prejšnjega. Ta članka sta pravi apologiji za resničnost svetega pisma, ki vzdrži tudi pred očitki modernega, tehnično in prirodoslovno orientiranega sveta in sta vredna posebnega branja. V 3. številki je tudi Viktor Kragel začel prinašali zgodovinsko črtico o slovenskih šmaruicah ob priliki stoletnice prvih slovenskih Šmarnic l. 1842. (Terstenjakovihl). Članek ima literarno zgodovinsko vrednost ter je tudi ilustriran s podobami teh starih slovenskih knjižic.
Zadnje tri številke, ki jih je uredil že župnik Zabret, pa imajo na naslovnih straneh in na zadnji strani ovitka religiozne podobe starih razgibanih baročnih mojstrov (bakrotisk), obenem z Langu-sovo podobo Srca Jezusovega. V ostalem je razdelitev snovi ostala ista, le obseg se je precej omejil. Tako so ostale rubrike Marijinih družb ter cerkvenega življenja, letna povest isi članek o šmar-
nicah, ki se bo nadaljeval skozi ves letnik in — verjetno — še dlje. Ob glavnih člankih pa pade v oči predvsem izbor novega sotrudniškega kroga. Tako piše uvodne članke k posameznim mesečnim praznikom vseuč. prof. dr. Fr. Ks. Lukman, tako Praznik vseh praznikov (Velika noč), Med vstajenjem in vnebohodoin ter Velik je ta zakrament (sv. Rešnje Telo); vseuč. prof. dr. A. Snoj piše članke iz svete dežele, opisujoč kraje Jezusovih stopinj (Litostrotos — kraj Gospodove 6mrtne obsodbe), Sion, Marijin grič ter Srce Jezusovo, s sulico prebodeno, v katerem je opisal postopek pri Jezusovi smrti, v koliikor se da rekonstruirati iz dokumentov. Vseuč. prof. dr. 7. Lenčelc je napisal članek Bog je ljubezen. Ravnatelj prof. dr. Pogačnik piše vzpodbudne verske govore (Ko bi poznali dar božji, Novi človek, Sveti mostovi), ki teže po poglobitvi religioznega človeka. P. dr. lloman To-minec je razložil simboliko velikega tedna (Dnevnik velikega tedna); prof. Janez Oraiem je priobčil razlago Velikonočnega ognja z lepim poglavjem iz liturgičnega življenja s Cerkvijo, k čemur naj služi tudi članek Živ čudež. Prof. Anton Sirupi pa je prispeval par sestavkov k pobožnosti Sv. Srca Jezusovega (Želje in obljube Jezusovega Srca, Posvetimo se Srcu Jezusovemu). Njemu se pridružuje tudi župnik Filipič J., ki piše članke o življenju Marijinih družb. Vmes 60 še pesmi M. Elizabeta ter zanimiv in pester pregled dogodkov po katoliškem svetu, malenkosti, ki zelo poživljajo list in ga popularizirajo. Zgodovina šmarnic ter povest se seveda nadaljujeta.
Tako je kljub omejenosti prostora list živahen in svež ter sodoben, pa tudi na visoki gladini ter/ vse i.n skozi poljudno pisan, kar ne more škodovati popularnosti družinskega lista, temveč ga samo dvigniti ter udomačiti tudi v drugih slojih, v katere do zdaj ni prodrl. Tako želimo ob štirideset-letnici, da bi »Bogoljub« prodrl tudi med izobražence ter se razvil v centralno slovensko religiozno glasilo, katerega smo tako potrebni,	td.
S^a&te novice
Koledar
Torek, 9. junija: Mati milosti božje; Primož in Felicijan, mučenca; Ana Marija, sveta žena.
Sreda, 10. junija: Bogumil, škof; Marjeta škotska, kraljica in vdova; Gatulij, mučenec; Timotej, škof; Asterij, škof.
V torek, 2. junija t. 1.. ie umrl v Stari cerkvi pri Kočevju ondotni župnik in duhovni svetnik c. Jožef Eppich.
Pokojni se je rodil dne 20. februarja 1874 v Mali eori pri Kočevju. Kot sin revnih staršev se je s težavo prebil skozi dijaška leta. Obiskoval ie štiri razrede Gimnazije v Kočevju, nato Da ie študiral v Ljubljani, kier ie tudi matu-riral. Vstopil je v bogoslovje, kier se je odlikoval pn svoji skromnosti in globoki pobožnosti. Kot takega ga je orisal tudi prof. Janko Mlakar v svojih Spominih, saj ie bil pokojni njegov sošolec. Ze v bogoslovju je pokazal, da bo izredno zmožen dušni pastir in narodni delavec. V duhovnika ie bil posvečen dne 22. julija 1897.
Svojo prvo službo je nastopil kot kaplan v Dobrniču. Cez pol leta ie prišel v Kočevje in nato v rojstno župnijo Stara cerkev, kjer je ostal kot župnik do svoje smrti. Letos 22. septembra bi bil praznoval 40 letnico župnikovan ja v tej župniji.
Pokojni je bil med Kočevarii izredno priljubljen. saj ie hil cela desetletja njihov nesporni voditelj. V vsem svojem življenju pa so mu bili posebno pri srcu reveži. Nihče ni odšel od niega praznik rok. Tudi v občevanju ie bil izredno priiazen. Bog mu bodi obilen plačnik!
Niegov pogreb ie bil na praznik sv. Rešnjega Telesa v Stari cerkvi.
Osebne novice
— 40 letnico poroke obhajata dne 9. junija posestnik in trgovec iz Metlike g. Ignac Koren in njegova soproga. Ob tej priliki jima znanci in prijatelji iskreno čestitamo ter jima želimo še mu >go let treCnega življenja!
—	OMni zbor zadruge »Novinarski dom«. V
nedeljo dopoldne je bil v »Novinarskem domu« ob lepi udeležbi članov-zadružnikov redni letni občni zbor zadruge »Novinarski dom'. Zborovanje je vodil predsednik g. Aleksander Zeleznikar, ki se je takoj oh začetku spominjal pokojnega, med letom umrlega člana-zadružnika dr. Frana Kulov-ca, ki si je pridobil nepozabne zasluge, za naš novinarski stan, zlasti pa za ustanovitev »Novinarskega doma«. Pokojnik je bil eden najbolj delavnih odbornikov zadruge in brez njegove pomoči slovenski časnikarji še danes ne bi imeli lastnega doma. Navzočni so počastili pokojnikov spomin a klici »Slava!« Poslovni poročili sta podala tajnik g. Prunk in blagajnik g. Seunig. Obsežni poročili sta navajali veliko delo zadruge v preteklem letu in znaten napredek. Novinarski dom v Gosposki ulici je sedaj popolna last časnikarskega stanu in so vsa denarna vprašanja lepo urejena ter je zadruga tudi bilančno napredovala. Prečitano je bilo revizijsko poročilo Zveze slovenskih zadrug, kjer je ta zadruga včlanjena. To poročilo poudarja vzgledno poslovanje zadruge. Poročilo nadzorstvenega odbora je podal g. Ante Beg. Na njegov predlog je bila podana odboru razrešnica, kar je bilo soglasno sprejeto. Prav tako je bil soglasno sprejet predlog, naj se čisti prebitek poslovanja zadruge v lanskem letu pripiše rezervnemu skladu. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni vsi odborniki, ki bi po vrstnem redu izpadli, na novo pa: dr. Debel jak, Kessler in Pohar, za namestnike pa: Kač, Ravljen in Zupan. Potek občnega zbora je pokazal sliko vzajemnosti in soglasja, ki vlada v fej zadružni organizaciji naših časnikarjev.
—	Vročina pritiska. Junij je od prvih dni naprej začel pritiskati z vročino, ki 6e od dne do dne stopnjuje. Sedaj je že 8. dan, ko ni bilo niti kaplje dežja. So kraji, kjer že ni bilo 14 dni dežja in občutijo tam že pomanjkanje moče. Sobota iti nedelja sta bila dva prav vroča dneva, kajti dnevna najvišja temperatura je bila vedno oba dneva nekaj nad 30 6topinj C. V soboto je toplomer dosegel maksimum + 30.2 6topinj, v nedeljo pa + 30.8 stopinj C. Tudi jutranja temperatura se polagoma zvišuje, v nedeljo zjutraj smo imeli v senci 4- 15.8 stopinj, v ponedeljek zjutraj pa + 16 6 6topinj C. Oba dneva sta bila brez megle. Jutra
60 jasna in nebo je čisto ko ribje oko. Po dnevi zaplovejo na nebo kakšni raztrgani, belosivka6ti oblački, ki še ne prinašajo spremembe vremena. V ponedeljek, 8. t. m. je godoval sv. Medard. In 6tar rek pravi, da jc takšno vreme 6kozi 30 dni, kakršno je bilo na Medardov dan. Medard je bil do opoldne jasen, lep in vroč. Barometer polagoma pada. V soboto je znašal zračni pritisk /65.5 mm, v nedeljo 764.8 in v ponedeljek 762.1 mm. torej že pod normalo, ki je določena na 764 mm
— Suša grozi. Ljubljanski mali pridelovalci, Se bolj pa okoliški kmetje ter vrtnarji se že pritožujejo čez sušo, ki utegne postati nevarna vrtnim in poljskim pridelkom. Sedaj bo šel krompir kmalu v cvetje in kmalu tudi fižol, pa tudi drugo rastlinstvo željno pričakuje dežja Za krompir bi hil dež izredno koristen, zaka| v suši se napravijo le mali gomolji ali pa sploh ne. Mali pridelovalci v Ljub-
ljani imajo sedaj mnogo dela, da zalivajo vrtne na- I moč sokopalcev je bila brezuspešna, ker utopljenca
--J.. I... I -______! —----- ^; I»i 1. mA^tan, * -i kiln mnnnln rt a i t i PrvbllPuni £n Kili mPfitni nO-
sade, kakor solato, čebulo in paradižnike, medtem ko na zalivanje večjih njiv krompirja seveda ni misliti. Zato se vsi, ki pričakujejo vsaj nekoliko živeža od lastnih nasadov, sedaj željno ozirajo k nebu, kdaj bo napovedalo tako pričakovani dež.
—	Od doma je odšel 27. maja 14 letni Bogdan F. skupaj z 12 letnim Tonetom K. Bogdan ima levo roko D^natVieno, oblečen ie v pumparice, 6iv suknjič, podobno oblečen ie tudi Tone, Kdor bi ju videi, naj takoj sporoči bližnji karabinjereki postaji ali pa Kr. lcvesturi v Ljubljani.
—	Tatica zaljubljenih pisem. Svojevrstna tatica je 35 letna Judita Oovi, uslužbena v nekem hotelu v Milanu. Imela je tovarišico Roso Visinoni, 6 katero sta v skupni 6obi tudi spali. Nekega večera pa je Rosi zmanjkala torbica, v kateri je imela zlat prstan, nekaj denarja in zavitek zaljubljenih pisem, katera ji je bil poslal njen zaročenec. Nekaj dni kasneje pa je zalotila svojo tovarišico, kako je skrivaj brala njena ljubavna pisma. Na podlagi njene prijave je policija Oovijevo prijela. Tatica je svojevrstno utemeljevala svojo pregreho. Ne gre mi za prstan in za tiste bore pare, pač pa za ljubavna pisma. Ta sem hotela brati, ker nad njimi uživam in jih noben moški meni noče pisati.
Ljubljana
Začetek dela nove mestne uprave
Zupan mesta Ljubljane cen. Leon Rupnik in podžupan comm. dr. Salivatore Franchidti sta v soboto sprejela načelnike mestnih uradov, zavodov in podjetij ter jih je župan pozdravil z jedrnatim nagovorom, predvsem ie pa poudarjal, da je najvažnejša naloga mestnega uslužbenstva v sedanjih časih lajšanje težkih razmer vsemu prebivalstvu. S tovariškim sodelovanjem bo mogoče ohraniti dobri glas Ljubljane kot središča slovenskega življenja, napredka in kulture ter z dobrim zgledom najbolj koristiti vsemu našemu narodu. Prizadevanja mestnega uslužbenstva morajo prav posebno objeti najsiromašnejše občane, s prav vsemi, brez izjeme naj bodo pa mestni uradniki in uslužbenci ljubeznivi ali pa vsaj vljudni, kajti v teh časih tudi prijazna beseda dobro dč.
Zupan je predstavnike mestnega uslužbenstva posebno opozarjal še na odgovornost pri sodelovanju v korist občine in vsega prcbivnl-stva. Nato je izprcgovoril podžupan comm. dr. Trnnchidn, ter izrekel uslužbenstvu svoj tovari-ški pozdrav in izrazil prepričanje, da bodo občinski uradniki z disciplino in čutom za odgovornost lojalno sodelovali z novo upravo, ki ima trden namen delovati v korist prebivalstva z vso odločnostjo, toda hkrati z mirno objektivnostjo in pravičnostjo.
Z ljubeznijo do dela. pravega reda in discipline — ie pristavil podžupan — bo Ljubljana. ki po Duceievi volji varuje svojske značilnosti kulture, tradicij in šeg, postala vzorno upravno središče te pokrajine, ki je že vključena v veliki državni organizem fašistične Italije.
Po teh prisrčnih tovariških besedah so se predstavniki mestnih uradov, podjetij in zavodov pridružili podžupanovemu pozdravu Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceiu.
V imenu načelnikov in uslužbenstva mestne občine ljubljanske je 6 toplimi besedami pozdravil župan in podžupana direktor mestnih uradov Fran Jančigaj, zagotavljajoč, da ju bo mestno uradni-štvo in uslužbenstvo z vsemi močmi podprlo pri reševanju številnih nalog, ki so jih merodajni či-nitelji napovedali v korist in napredek Ljubljane in njenega prebivalstva.
Ko je direktor mestnih uradov Jančigaj po teh govorih predstavil vse načelnike županu in podžupanu, ki sta imela za vsakega prijazno besedo ter pokazala veliko zanimanje za vse njih naloge, sta župan in podžupan pridržala načelnike glavni uradov na kratki konferenci o najnujnejših vprašanjih mestne uprave.
1 Vsem, ki 60 se ep°mnili pokojnega Iva Per-šuha v smrtnih urah, na njegovi poslednji poti in v molitvi; Beg plačaj, — Družina Peršuhova.
1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino poklanjajo sostanovalci hiše Poljanska ce6ta 18, namesto venca pokojnemu administratorju te hiše, g. Ivu Peršuhu znesek 260 lir; rodbina Zupančičeva iz Ljubljane-Oaljevica pa v počastitev spomina bla-gopokojne gospe Apolcmije Karlinove znesek 200 lir. Prisrčna hvala!
I Cepljenje proti davici 6e je v Ljubljani že začelo ter bo, kakor smo čitali v listin, ta teden prvo cepljenje po V6eh okrajih me6ta tudi končano. Starši 6i lahko 6ami izberejo kraj, ki je najbližji in najlažje dostojen. Cepljenje gre hitro izpod rok, zato naj bodo 6tarši točni, da cepljenja ne zamude. Na glavnih cepilnih postajah 6e cepljenje začne vsak dan ob 17. uri. Ko bo cepljenje na kakem kraju končano, bo zdravnik takoj odšel in ne bo čakal na zamudnike, ki bi morebiti prišli prepozno kot je bilo določeno. Posebno pa še poudarjamo, da so bila vsa šolska vodstva naprošena, naj k temu cepljenju pšljejo vso ono šolo obvezno miadino, ki iz kateregakoli vzroka dosedaj še ni bila cepljena proti davici. Starše takih otrok pa pros mo, naj šolska vodstva pri tem f>odpirajo v korist zdravja 6vojih otrok ter 6e tako izognejo kazni, določene za V6e one, ki bi svoje otroke brez tehtnega vzroka odtegnili obveznemu cepljenju.
1 Na Viču bo cepljenje proti davici današnji torek 9. junija ob 17. uri v šoli, a za one, ki ne morejo čez kontrolno črto bo cepljenje tudi današnji torek ob 17.30 v gostilni Karo na Ce6ti dveh cesarjev. Jutrišnjo sredo 10. junija ob 17. bo pa cepljenje v meščanski šoli v Mostah, a za one, ki zaradi kontrolne črte ne morejo v mesto, bo ecp-ljenje tudi jutri 10. junija ob 17.30 v prostorih gostilne Schvventner na Smartinski cesti.
1 Na Barju bo cepljenje proti davici v 6oboto
ni bilo mogoče najti. Poklicani so bili mestni poklicni gasilci, ki 60 z drgovi preiskali bajer in kon&no našli truplo. Seveda je bilo zaman vsako umetno dihanje in druga pomoč. K truplu je prišla uradna komisija, ki je ugotovila vzrok smrti ter dala truplo odpeljati v mrtvašnico.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Torek, 9. junij« oh 17.80: Poročno darilo. Red B. — Sreda, 10. junija oh 17.80: Vdova RoSlinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. - fetrtek. 11. junija oh 17.30: Konto X. Bed Četrtek. - Petek, 12. junij«. Zaprto.
Opera. Torek. 9. junija. Zaprto. — Sreda 10. ;jun ,ia oh 17. Prijatelj Fric. Red Sredu. — Četrtek 11. juni.ia oh 17. Boccarcio. Operet«. Red A. — Petek. 13. Juni.1« oh 15. Ln Boheme. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 12 lir uavzdol.
RADIO. Torek, ». junija. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napevl. V odmoru (8.001 Napoved fasn. _ 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Koncert sopranlstke Rezike Lipušček-Korttnikove (pri klavirju Marjan Lipovšek). - 12.40 Sekstet .Jandoli. — 13.00 Napoved čnsa 1'sročil« v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih 811 T slovenščini. _ 13.17 Koneert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M fcijanec. — OperetnH glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Pisano glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Gallina. — 14 45 Poročilu v slovenščini. — 17.15 Duet harmonik Mslgaj. 17.40 Koncert hnrfista I.utgij« Magl§trettt.1a. — 19.30 Poročila v Slovenščini. - 19.45 Lahka glasba. — 20.00 Napoved časa. — Poročil« v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Koncert rttmoslmioničncg« orkestra Cora. vodi dirigent Semprini. — 21.45 Predavanje v slovenščini — 22.00 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45 Poročila v italijanščini,
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, TyrSeva cesta 3; mr. Trnkoczv, ded., Mestni trg 4; in mr. Ustar, Selenhurgova ulica 7.
POIZVEDOVANJE. Našla se je moška ur« n« tr«mvaju pri Gradišču Dobi se pri J. Sedej, Rožua dolina. Cest« VIII, St. 12.
Zgubila sem v ponedeljek zjutr«j od Sv. Petr« ceste do cvetličarne Korsike v pasaži zlato z«pestnico z vijolčastim kamnom. PoStcn najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ulic« proti dobri nagradi
Del urezanega sivega rokava je nekdo pozabil pri vratarju na magistratu, kjer ga pogrebni rokav Se vedno čaka.
Iz Gorizije
13. junija ob 17. uri v šoli, na kar opozarjamo vse Barjane, ker je v objavljenem razporedu po pomoti izpadlo cepljenje za barjanske otroke.
1 Stanovanjske odpovedi. Okrajno sodišče v Ljubljani je letos prejelo v 5 mesecih do 1. junija 394 stanovanjskih odpovedi, s katerimi 6o hišni lastniki predlagali in zahtevali od najemnikov izpraznitev najetih stanovanj odnosno obratnih lokalov. Odpovedi lokalov so zelo redke. Odpovedana so bila v 90% mala stanovanja, obstoječa iz dveh sob in iz pritiklin. Odpovedi velikih stanovanj so izredno redke. Lani v tem ča6u je bilo pri sodišču vloženih 518 odj>ovedi. Zanimivo je, da so odjx>-vedi mnogo številnejše v pomladanskih in poletnih mesecih, kakor pa v zimskem ča6u. V mesecih letošnje hude zime tja do 15. marca je bilo letos 1S8 sodnih stanovanjskih odpovedi, v pomladanskem času od 15. marca naprej pa do 1. junija pa ie bilo že 206 odpovedi. Isti pojav je bil tudi lani. V zimskih mesecih do 15. marca je bilo lani pri sodišču zaznamovanih 269 odpovedi, nato pa v jx>-mladanskem ča6u 349 odpovedi. V največjih primerih so bila stanovanja odjx>vedana najemnikom zaradi netočnega plačevanja najemnine, ko 60 jo bili dolžni celo po pol leta in še več mesecev. Mnogo stanovanj je bilo odpovedanih, ker 6o jih hišni lastniki rabili 6ami ali pa za svojce. Značilno je, da 6e ugovori proti stanovanjskim odjpovedim množe in da 60 prav redke odpovedi, ki pvosta-nejo pravomočne brez vsakega pravdanja in ugovarjanja.
1 Utopljenec v šišenskem bajerju. Za Rožnikom, ob Večni poti, je majhen bajer, ki ga pozimi uporabljajo otroci za drsanje, poleti pa tudi za kopanje. Včasih se kopljejo v tem bajerju tudi odrasli. Vendar ta bajer ni tako nedolžen, kakor izgleda, ker so že večkrat izvlekli iz njega kakega utopljenca. V nedeljo popoldne se je v tem bajerju kopalo tudi več odraslih moških. Naenkrat pa je eden teh kopalcev izginil pod vodo. Takojšnja po-
60letnica Garihaldijeve smrti. V torek, 2. junija zvečer je bila v »Liktorski dvorani« slovesna proslava šestdesete obletnice smrti I. Garibaldija, velikega borca za svobodo in zedinjenje italijanskega naroda. Spominski govor je imel skvadrist Giancario. Proslave se je udeležilo veliko število odličnikov in zastopnikov raznih organizacij.
Toča je pustošila. Zadnje dni maja nas je letos prvič obiskala ledena šiba — toča. V petek, nekoliko po šesti uri zjutraj je preko vse dežele divjala besna vihra. Med silnim grmenjem in bliskanjem se je vsula močna ploha, ki je bila skoraj povsod združena z močno burjo. Nad briške griče je pa grozeče neurje prineslo smrtonosno točo. Najbolj je trpelo grozdje, ki je bilo v najhujnejšem rastju. Kamor je zadela z vso svojo uničujočo silo, je sklestila in odbila vse mladike in poganjke. Najbolj je oškodovan zapadni del, .kjer so ponekod vinogradi docela ogoljeni. Nesrečni pas gre od podsabotinske strani preko zgornjega dela Oslavije, čez del Quisce in SI. Martina, čez Vedriano, Vissno-vico, Castel Dobra do St. Lorenza.
Z Gorenjskega
Radovljiški župan o svojem enoletnem delovanju. Pred kratkim je župan v Radovljici Jožef Bab-nik poročal o 6voj«m enoletnem delovanju, ki je bilo zelo obširno in poučno, poleg tega pa je podal pregled o finančnem poslovanju mestne občine v preteklem proračunskem letu. Predvsem je gledal nato, da se zaostala dela hitro dokončajo in napake odpravijo. V delu 60 načrti za pozidavo mesta, kar se bo zgodilo po končani vojski. Postb-pozornost obrača na olepšavo mesta. Nastali 6o lepi parki, promenadne ceste 60 v delu, grde objekte so odstranili. Mestna občina je dobila potrebna zemljišča za napravo sodobnega športnega prostora. Prostovoljna gasilka četa bo dobila še 6hrambo za orodje in novo vežbališče.
S Spodnjega štajerskega
Umrl je v Celju v 6taro6ti 72 let tapetnik Ivan Cveta nov ič.
Cez most z glavo v Voglajno. Dvanajstletni Karel Sovink iz Trnovelj pri Celju 6e je igral na mostu, ki pelje čez Voglajno. Pri tem pa je padel z glavo naprej v vodo. Nesrečo 60 bližnji ljudje takoj opazili in hiteli dečku na [>omoč. Izvlekli 60 ga iz vode nezavestnega in hudo j>oškodovanega po glavi. Reševalni avtomobil je Sovinka prepeljal v celjsko bolnišnico.
K razstavi Gorše—Maleš
V nedeljo 7. t. m. je imel na razsTavi Males-Gorše vodstvo sllikar prof. Ivan Vav-potič ter je razložil umetnost naših dveh umetnikov med drugim takole:
Na kratko bi vam o obeh dejal, da sta dosegla že zdavnaj izven Slovenije vse priznanje, Maleš na Češkem in v Italiji, Gorše v Italiji — ko smo se tu, zlasti še o Malešu, prerekali, ali naj ga priznamo za polnovrednega in ga marsikdo še do današnjega dne ni doumel ali ni hotel doumeti.
Na prvi videz, tako zelo različna v svojem pojavu, zlasti če tako gledamo ločeno po sobanah in vendar nekaj je, kar ju druži zavestno ne le v osebnem prijateljstvu, marveč v skupnih gledanjih, njun absolutno brezkompromisni in elementarni odnos do umetnosti.
Ko smo starejši, tudi naši impresionisti, predstavniki prav za prav le naturalizma, izi-šlega iz materialistične dogmatike prehoda 19. stol. v 20. stoletje, tako se uvrščata Maleš in Gorše, kot vodilna (povojna duhova v smislu pridobitev idealističnih giedanj na umetnikovo stvarjenje, v našo moderno.
Predvsem sta — idealista. Ne podrejata se pasivno naravi, ne skušata jo direktno posnemati, pa makar tudi samo le v optični ali telesno prostorni pojavi, marveč, dasi se ji kot božjemu stvarstvu spoštljivo klanjata, vendar ji stojita suvereno nasproti, ne obvladana, marveč obvladujoča jo, urejajoč, izločujoč, sintetično gradeč iz navideznega kaosa.
Vzemimo za priimer le Maleša. V lepem, tihem, zasanjanem kotičku našega Tivolija si je našel svoj motiv. Mi starejši bi tu analizirali drevo za drevesom, vejo za vejo, deblo za deblom, iskali v«e mogoče odtenke v barvnih valeurjih. perspektivno zračno globino. skušali eraditi vse v arhitektonskem ravnotežju, v ritmu linij in ploskev, v iskanju vse prevladujočega tona, skratka skušali bi
— Jakopič na svoj elementarno barvni način, Jama na svoj optični veristični način, mi drugi spet kako drugače — približati se videzu objekta, tu tivolskega motiva samega, vstvariti tako rekoč optično rekreacijo videnega in občutenega; toda Maleš se loti stvari vse drugače. Zanj postane motiv motor, ob katerem se mu sprožijo vsi registri njegove v tem trenutku tako pesniške kot slikarske duše. On ne prične iskati in primerjati sence in luči, perspektivnih razmerij v prostoru, marveč se ves predan trenutku veseli tega krasnega dneva, te gozdne samote ter poje in poje, enkrat tiho zase, nežno, zasanjeno, drugič vam vriska kot
Frešeren fant na vasi, kakor mu je pač v duši. n ob tem tivolskem motivu mu nastajajo novi prisanjani svetovi, barvue in svetlobne vizije pravljičnih gozdnih scenerij, lahko smo tudi kje na havajskih otokih, ali pa utegnemo srečati Rdečo kapico. Skratka Maleš . poje in muzicira in snuje pravljico, ko slika. Prav tako je pesnik kot slikar. Morda še bolj
Eesnik alLmuzikant, ki 60 mu besede in zvoki arve in zopet in zopet samo le barve, prelivajoče se v bogati ornamentalni invenciji, v ritmičnem valovanju po slikarskem iplatnu. Tako nastajajo scenerije, kjer vse odmeva v notranjem soju veselega petja, na drugi sliki spet otožne tihe pesmi. Ta ali ona slika bi bila na primer čudovita oderska scenerija za Cankarjevo Lepo Vido in koliko takih sceuerij vidim tu vsepovsod na teh stenah.
Ko ste gledali enkrat Maleša s temi očmi in se mu hoteli odkritosrčno, z nobenimi predsodki obteženim srcem približati, tedaj boste razumeli veliki optimizem, pa tako veliko in globoko resničnost njegove umetnosti.
Maleš je tipičen otrok svoje dobe iz katere je vzrasel. Študijska leta so mu potekala ravno sredi največjih viharjev revolucij v umetnostnih bojih, predvsem v Pragi, križišču najneizprosnejših bojev med starim in novim, akademijo in izšolanjem. Vsi ti viharji so bu-
tali tudi ob mlado drevo ter mu zasukali rast. Senzitiven, nežno občutljiv, pa najnemirnejši že po svoji osebnosti, je prenesel vse to k nam v naš, že po ekspresionizmu bratov Kraljev, kubista in konstruktivista Černigoja ter bratov Vidmarjev zrevolucionirani likovni umetnosti svet. Tako se zdi kot čarodej, povsod prisoten, zdaj v tej zdaj v oni obleki, kot da jx)čiva v njem troje, petero in še več duš. Kot Picasso, Francozi in vse sodobne moderne, tako nas tudi on preseneča z navidezno vedno novim ter imamo v Malešu opraviti s 6i,mbo-listom ter skoro suprealistom, fauvistom Ma-tissove šole, eklektikom bi rekel, tu zopet z abstraktnim slikarjem ter dekoraterjem, tu — in zlasti v novejših delih, ga vidimo po potih modernega barvnega realizma, na primer v tihožitjih z ribami in ptiči, portretom deklice, naslonjene na stol itd. Toda kot ga srečavamo v stoterih menjavah, kot nas vse bolj preseneča tudi v načinih tehničnih izvedb svojih čudovitih drobnih grafik — tako nam ostaja le vendarle vedno eno — Maleš slikajoči pesnik.
Vse kar velja za Maleša, velja tudi za G o riš e t a , ki je izšel iz šole velikega Me štroviča.
Pesnitev je tudi njegovo modeliranje, nikdar grobo posnemanje narave. V tihi po božnostj gnetejo njegovi prsti, božajo površje okrogline in vdolbine, volumina se mu razširjajo, rastejo v prostor, na polje življenja, zdravega polnega življenja, vse se suče, vije, razteza, iz nekdanje statike mu prehaja vse v silno razgibanost, toda vse podrejeno nekim notranjim ritmičnim zakonom, da mu poje kot Malešu. ves setav teh v čudovite harmonije prelivajočih se linij zdravih golih teles, k tvorijo sintezo Gonšetove umetnosti.
Mogočna manifestacija njegove momumen-talne umetnosti nam daje danes slutiti, kaj vse bo Slovencem prinesla še blagoslovljena roka tega umetnika.
= i	-o * j
= e= a. —I
dfe&e&tiv
71	_______________
Medtem pa je Mišek v pisarni čakal in čakal Kužka. Ura je bila že devet, Kužka pa od nikoder! Ko je tako čakal ves zamišljen in v skrbeh, je nenadoma strahovito počilo. Mišek je planil pokonci in se je vprav še srečno umaknil, da ga niso zadele črepinje razbite šipe. V sobo je pri-frčal v papir zavit kamen, na papirju pa je bilo zapisano:
»Mišek, Kužka smo ujeli. Ce se spraviš iz mesta do jutri opolnoči, ga bomo spustili v svobodo. Sicer se ga bomo pa rešili in nato zasledovali tebe. Brez šale; dobro premisli!	»Zveza«.
V levem vogalu Jista je bila narisana mrtvaška glava s kostmi.
Rimsko pismo t
Sola na prostem
Te dni je v Rimu na Kapitolu odprta zanimiva šolska razstava pod geslom »Sola na prostem«. Kakor po drugih državah, tako se tudi italijanski šolniki mofno ukvarjajo z mislijo, kako učenca čim bolj zbližati z naravo in kaj storiti, da bi posečanje šole ne bilo za učenca bridka nujnost, ki mu zagreni otroška leta, ampak veselje in radost. Ni to lahka naloga iu po vsem svetu se vzgojitelji po najboljših močeh iu z vsemi vzgojnimi sredstvi bore proti notranjemu odporu, ki ga otrok navadno kaže za šolo. Pričujoča razstava kaže, da tudi italijansko šolstvo pozna moderna vzgojna stremljenja, da pa skusa sprovesti v življenje pred vsem le to, kar je za Italijo z ozirom na njeno podnebje in zgodovino najprikladnejše.
Zato ima tu beseda »Šola na prostem« več pomenov, kar je dobro razvidno iz same razstave.
Prvič se ta pojem nanaša na šolsko poslopje kot takšno. Razstavljenih je mnogo prav zanimivih načrtov od raznih arhitektov, kakšna naj bo šola na prostem. Večina že obstoječih tovrstnih šol — dosedaj jih je 25 v Italiji — kakor tudi one, ki so zamišljene v načrtu, naj bi bile tako zgrajene, da lahko služijo za zaprto ali pa odprto šolo. Ob slabem vremenu torej in po zimi naj bi šola bila zaprta, pomladi in poleti, ko je toplo, pa odprta. Kako naj bi to bilo mogoče?
Najbolj pogosto rešujejo arhitekti vprašanje na ta način, da grade šolska poslopja v obliki paviljonov z velikimi steklenimi stenami, ki jih je v toplih letnih mesecih mogoče odstranit, tako da so otroci res kakor na prostem. Ponekod se da odstraniti tudi strop. Vsi ti načrti v celotni zgradnji upoštevajo pač milo podnebje, s katerim je Italija oblagodariena in bi za severnejše ležeče kraje ne mogli priti vpoštev. Še več načrtov pa pusti šolsko poslopje t/dno zidano in nespremenjeno, postavi
Ea ga v obsežen z drevjem porasel vrt, podo-en angleškemu parku, kamor se otroci s klopmi vred preselijo v toplih mesecih. Vrt mora biti seveda obsežen, da se razredi ob istočasnem pouku med sel>oj ne motijo. Pa tudi ta način zahteva trajno ugodno vreme, da se ni treba neprestano sem in tja seliti. Po načrtih naj bi imel vsak razred tudi na prostem določen šolski prostor, ograjen s kamenitimi ali lesenimi stebri, čez kfitere se napne plahta, da 60 učenci zavarovani pred soncem.
Kot vzor takšne šole je razstavljen model nekega srednješolskega učnega zavoda blizu Milana, z desetimi paviljoni po dva razreda sredi obširnega parka z velikim internatskim kolegijem in zavodsko cerkvijo sredi naselbine. Ob lepem vremenu se razredi kar preselijo na prosto.
Kakor kaže razstava, pa se pojem »šole na prostem« ne nanaša le na šolsko poslopje, ampak na sleherni pouk izven šolske sobe. Sem
spadajo pred vsem izleti v prosto naravo, ki naj učencu dajejo možnost neposrednega opazovanja. Tu naj spoznava pod strokovnim vodstvom svojega učitelja rastlinstvo in živalstvo domače pokrajine. Iz razstave in zvezkov učencev, ki so tudi razstavljeni, je .moeoče sklepati, da je pouk v prosti naravi ponekod zelo pogosten. Učenci botanizirajo in herbarizirajo ter popisujejo, kaj so zunaj videli. Enkrat jin učitelj pelje v hrib, da nabirajo zdravilne rože, drugič da naberejo strupenih, kto je z gobami. Popisujejo, kako 60 nabirali pravi in divji kostanj in kaj vse jim je učitelj povedal o industriji, ki sloni na kostanju oziroma njegovem lesu. Potem so šli v trgatev, ki je v Italiji več vrst: vinska, oljčna, pomarančna itd. Obiskali so tudi razne obrtnike v njihovih delavnicah in se seznanili z njihovim delom. Bili so pri mizarju, krojaču, čevljarju, kolarju, kovaču, lončarju... in opazovali, kako se izdelujejo potrebščine, s katerimi imajo dnevno opraviti. Tak način pouka se zdi kaj prime: ren, saj je posebno po mestih polno otrok, ki nimajo niti pojma o lončarstvu ali sirarstvu kakor tudi ne o neštetih drugih obrtih. S takim poukom se v otrokih zbuja tudi zanimanje za praktične poklice, kar je važno, posebno danes, ko vse sili v srednjo šolo in na univerzo.
Iz razstave bi se moglo tudi sklepati, da imajo večji šolski zavodi na razpolago terra-rium za študij ličink, hroščev in metuljev ter aquarium za študij drugih živalskih in rastlinskih vrst To imamo tudi pri nas vpeljano. Po mestih pa delajo pogoste izlete na kraje, kjer se morejo seznaniti z bogato domačo zgodovino, z zgodovinskimi in umetnostnimi spomeniki itd. Vse to se šteje k »šoli na prostem«. Tudi tako imenovani rokotvorni pouk ali delovna šola deloma spada po tukajšnjem pojmovanju pod
poglavje »šole na prostem«, ker so razstavljeni tudi predmeti, ki jih učenci pod vodstvom učiteljev sami izdelujejo: pireže, košare, več vrst suhe robe, igrače itd. Šolniki bodo kajpak tudi o tem načinu šolskega pouka imeli svoje mnenje, ker poznajo tudi njegove senčne strani, kakor je povsod v življenju: sonce in senca! Saj se je pri nas o teh vprašanjih že zelo veliko pisalo. Pričujoča razstava pa vendar nudi precej dober prerez razvojne stopnje, v kateri
se italijansko šolstvo trenutno nahaja. Zdi se, da je obenem zamišljena kot poziv vzgojiteljem, da pred vsem oni zavzamejo stališče in povedo svoje strokovno mnenje.
Končno bodi Se omenjeno, da »šola nn prostem« označuje med svojimi pionirji tudi dva italijanska mladinoljuba in svetnikii katoliške Cerkve: Sv. Filipa Nerija, ki je zbiral mladino in hodil z njo igrat na C.ianicolo in je med otroki otrok postal, da bi jih tnko k sebi pritegnil in navdušil za božje ideale in p« sv. Janeza Boska, ustanovitelja Salezijanske družbe, ki je rad vodil mladino na sprehode v prosto naravo in jo tam učil iz čudovitih del stvarstva sklepati na velikega Stvaritelja. Sliki obeh mladinskih vzgojiteljev sta razstavljeni med začetniki šole na prostem.
Spori
29. kolo državnega nogometnega prvenstva
Tudi včeraj ni padla končna odločitev
V državnem nogometnem prvenstvu so odigrali vferai 29. po vrsti ali predzadnje kolo. To kolo je bilo podobno odlomku dirke, pri katerem drvijo proti cilju tri vodilna moštva v enaki razdalji. Roma ie bila na vodstvu, tesno za njo Torino, za Torinom pa Venezia. Samo po eno točko je znašala razlika med temi klubi vrha razpredelnice. Znigrali so še enkrat in kandidati za prvo mesto so spet za dve točki naprej. Razdalja je ostala ista. Roma ima 40 točk, Torino 39, Venezia pa 38.
Kljub zmagi pa, katero so včerai dosegli Benečani nad Ligurio. ie njihova usoda zapečatena. Za Benečane ie sedaj gotovo, da ne bodo deležni slave državnega prvaka za I. 1942.
pravljično razliko golov hi morali beneški igralci odpraviti prihodnjo nedeljo svojega nasprotnika. Roma in Torino pa bi morala izgubiti — le v tem primeru bi jim ostalo upanie. To pa se •ne bo zgodilo. Ostala sta torej le še dva kandidata za prvo mesto: Roma in Torino.
Moštva vodilne troiicc so imela včerai razmeroma lahke naloge. Rešila so iih kakor dogovorjeno: z istimi izidi — 2:0 — so odpravila svoie nenevarne nasprotnike. Najbolj vroče ie bilo najbrže v Torinu, kjer ie gostovala Triestina. Vendar se Triestini. ki se je v zadnjem času krepko opomogla, ni posrečilo, da bi spravila svojega zrelejšega nasprotnika v škripce. Torino je postavil že v prvem polčasu izid 2:0 in ga obdržal vse do konca. Tricstinski napad sc ie moral vrniti brez plena.
Benečani so gostovali včerai v Genovi in igrali s tamkajšnjo Ligurio. Dosegli so dva gola in si prišteli dve točki. Prav tako ie bilo tudi v Livornu, kjer so gledali moštvo najresneišega kandidata za letošnje-državno prvenstvo, rimsko Romo. S precejšnjo lahkoto ie enajstorira Rome opravila svojo nalogo in si vpisala v raz-% predelnico dva gola in dve točki v dobro.
Na koncu razpredelnice sc ie zgodila včerai nemala senzacija. Vse. ki so bili vajeni na to, da ime Napolija v družbi Modene na koncu razpredelnice ie presenetila nepričakovana in visoka zmaga Napolija nad Juventusom. Ta ie namreč gostoval v mestu pod znanim ognjenikom. 1 Nnpolitanci so zaiarali tako spretno in koristno, da so spravili krepko enaistorico Ju-ventusa ob obe točki. Zmaga Napolija ie tem pomembnejša, ker se je otresel brezupnega položaja na predzadnjem mestu razpredelnice. Znano ie namreč, da bodo po končanem prvenstvu poslali dvoje zadnjih moštev iz odlične tovariši je prvega razreda nazaj v nižjo šolo. Napoli je za enkrat na varnem, usoda Modene pa ie zapečatena. V jeseni, ko hodo začeli z novo nogometno sezono, bo Modena igrala v drugem razredu, na nienem mestu pa bo poskušal svojo srečo nogometni klub iz Barija.
To. kar bo naše bralce najbolj zanimalo, so kaipnda rezultati:
Bologna: Fiorentina—Bologna 3:2 Napoli: Napoli—Juventus 4:1 Modena: Genova—Modena 3:2 Livorno: Roma—Vivorno 2:0 Milan: Milano—Ambrosiana 2:2 Rim: Lazio—Atalanta 2:1 Genova: Venezia—Liguria 2:0 Torino: Torino—Triestina 2:0.
Vrstni red moštev in stanja točk ie po 29. kolu državnega nogometnega prvenstva naslednje: Roma 40, Torino 39, Venezia 38, Lazio in Genova 35. Juventus 31, Triestina 29, Bologna 28, Milano 26 Fiorentina. Liguria in Ambrosiana 25, Atalanta in Napoli 23, Livorno 22, Modena 19.
V drugem razredu so igrali takole: La Spezia: Spezia—Udinese 4:1 Vicenza: Vicenza—Fiumana 1:1 Prato: Prato—Lucchcse 2:1
Bari: Bari—Novara 3:2
Savona: Siena—SavonH 1:0
Alessandria: Alessandria—Brescia 2:1
Bustoarsizio: Pro Patria—Fanfulla 4:0
Pescara: Pescara—Pisa 1 :0
Padova: Padova—Beggiona 8:1.
V	vsem vodi Bari s 43 točkami, sledi io pa Padova 39, Pescara 38. Vicenza 37, Brescia 35, Novara 33. La Spezia 32. Alessandria 31, Pisa 29. Pro Patria in Udinese 28. Savona in Siena 27. Fanfulla 26. Beggiona 21. Fiumana 20. Prato 19, Lucchese 9.
Šport v kratkem
V	tekmovanjih za rimski pokal ▼ Milann so
bili izidi drugega dne naslednji: Bossi-CJuinta-valle sta premagala nemško dvojico Gles-Goep-lert s 6:3, 11:9 in 6:2; za tem je nastopil italijanski par Cucelli-Del Bello proti Nemcema Ko-rhu in Buchholzu; izid je bil 7:5, 9:7 in 6:4 za Italijane. Prvega dne so odigrali samo dve partiji posameznikov. Del Ballo je z lahkoto odpravil Goepferta v treh setih s 6:3, 6:2 in 6:1 in dosegel za Italijane prvo točko. Za tem sta se spoprijela Koch in Curcelli. Igra je trajala štiri sete in končala s 6:3, 6:2, 0:6, 10:8 v prid Nemcu Kochu.
V	Milanu so nastopili nemški igralci tenisa proti italijanskemu predstavništvu. V tekmah za rimski pokal sta 6i obe ekipi točke podelili in končali tokratno srečanje s 3:3.
V	Crctu pri Celju so otvorili novo športno igrišče, katerega jo uredila tovarna NVesten. Ob tej priliki 60 imeli otvoritveno lahkoatletsko prireditev, ki pa ni dala vidnejših rezultatov v tehničnem oziru.
Hrvatska nogometna reprezentanca je igrala včeraj v Bratislavi proti slovaški državni enajstorici. Zmagali so Hrvati z izidom 2:1.
Tudi ▼ Zagrebu so imeli v nedeljo mednarodni teniški spored. Za rimski pokal so igrali Madžari s Hrvati. Po drugem dnevu tekmovanja je bilo stanje točk izenačeno 2:2.
Najboljše boksarje imajo Nemci. V velikem rimskem stadionu se je vršil od 4. do 7. junija boksarski trohoj predstavnikov Italije, Nemčije in Madžarske. Po evropskem prvenstvu v Breslavi je bila to največja boksarska prireditev. Po izidih v Breslavi, o katerih smo pred časom izčrpnejše poročali, je bilo pričakovati, da bodo igrali Madžari podrejeno vlogo, borba za prva mesta pa se bo vršila med Nemci in Italijani. Tako se je tudi zgodilo. Nemci so nastopili s skrbno pripravljeno ekipo, ki je imela skupni tekmovalni tečaj v Po-rečah pri Vrbskem jezeru. Zanimanje za to pri-ridetiv je bilo v Rimu izredno veliko. Finalnim borbam v nedeljo je prisostvovalo okrog 10.000 gledalcev. Zmagali so Nemci s 23 točkami, Italijani so jih dosegli 17, Madžari pa 7. V jeseni bodo ponovili boksarski trohoj v Budimpešti .pozimi pa v Berlinu. V zvezi s trobojem v Rimu se je vršil tudi kongres mednarodne boksarske zveze, katerega so se udeleževali zastopniki 16 narodov. Zanimivejšo podrobnosti o tej prireditvi bomo objavili med tednom.
Štirje klubi, bodo prišli v finalne tekme za nemško nogometno prvenstvo. To so dunajska Vienna, Sehalke 04, berlinski Blau-weis in enajstorira Offenbacha.
Iz Berlina poročajo, da so resnične govorice o povratku Maksa Schmelinga v boksarsko areno. Včeraj so objavili odločitev boksarske zveze, da bo nastopil Schmeling proti Neuselu meseca septembra. To prireditev bodo gledali najbrže v Berlinu.
Švedski tekač Lindman je znan med vsemi evropskimi atleti kot najhitrejši mož j teku čez zapreke. Vse kaže, da bo tudi letos že! precej športne slave. Pri svojem prvem letošnjem nastopu je pretekel 110 m čez zapreke v izvrstnem času 15.1 sek.
Iz Hrvatske
Hrvatski pravosodni miniater dr. Puk, ki se mudi na večdnevnem obisku v Bratislavi ie bil sprejet v avdicnci pri predsedniku slovaške republike dr. Tisu, predsedniku vlade dr. Tuk . notranjemu ministru Šanu Mahu in pravosodnemu ministru Fritzu. Istočasno z ministrom dr. Pukoin je dopotovala v Bratislavo tudi delegacija hrvatskih pravduikov, zastopnikov pravosodnega in zunanjega ministrstva, ki se 00 z zastopniki slovaškega pravosodnega in zunanjega ministrstva pogajala za sklenitev konvencije o podeljevanju medsebojne pravne po-
V okviru hrvatske državne gospodarske komisije so v Zagrebu imenovali poseben odbor za državne dobave. Predsednik odbora je hrvatski domobranski minister. Ia odbor mora odobriti vse dobave z« hrvatsko vojsko, ustaške oddelke in civilne državne urmlc.
Med Hrvatsko in Romunijo je vzpos avljen reden telefonski promet. Vrši se preko Madžarske odnosno Nemčije.	u
Obvezno predvojaško vzgojo so na Hrvatskem odpravili za vse tiste, ki niso sposobni za vojaško službo.	.
Gospodarska policija se je po časopisnih vesteh na Hrvatskem dobro obnesla. Ta policija se je v zadnjem času vrgla predvsem na delo da izsledi vse poti in načine, kako so nekateri zagrebški gostilničarji in restavraterji dobivali živila iz pokrajine ter jih potem prodajali dni je po viš jih cenah, kakor so pa za dotična živila, uradno dovoljene. Policija je ze
na policiji
Iz Srbije
Nedič na obidku v srh.ki narodni banki. Srbski ministrski predsednik general Nedič je le dni obiskal srbsko narodno banko, kjer so ga sprejeli in pozdravili guverner narodne banke dr. Radosavlje-vič, viceguverner dr. Mirko Kosič in zastopniki nemških vojaških oblasti v tem denarnem zavodu. Po prihodu v banko je imel z vodilnim uradništvom banke razgovor o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na srbsko denarništvo in narodno gospodarstvo.
Veliko skrb šolstvu morajo po navodilih srbskih osrednjih oblasti posvečati vsi okrožni predstojniki. Pri pregledih poslovanj zaupanih jim ustanov, okrožni načelniki tudi vedno nadzorujejo delo v posameznih šolah. Z učitelji in profesorji imajo povsod konference tor posvete o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na zboljšanje pouka in na uposta-vitev tesnejših stikov med šolo in domom. Povsod Imajo pred zbrano šolsko mladino predavanja o pogubnem vplivu komunizma.
Stalna predavanja proti komunizmu so uvedli po vseh srbskih srednjih šolah. Predavanja imajo sami profesorji, ali pa strokovnjaki, ki so se že prej havili s tem vprašanjem.
Šmarnifne pobožnosti so imeli katoličani tudi v Kragujevcu. Ljudsko petje jc organiziral g. župnik Žalar. Večkrat je nastopil tudi cerkveni pevski zbor. Pri šmarnicah je bila precejšnja udeležba tudi otrok, za katere sedaj skrbi prejšnji župnik v Kosovski Mitrovici g. Slrašek, sedanji spirftual v banovinski bolnišnici v Kragujevcu.
Katoliška cerkev v Kragujevcu je dobila nov križev pot. Naslikala ga je pdč. Jasna Prinčeva, bivša meščanskošol6ka učiteljica za risanje in gospodinjstvo.
Za šefa invalidskega odseka je prestavljen iz Niša na šumadijsko finančno ravnateljstvo v Kra-gujevac g. BariS. G. Barič je strokovnjak za ta vprašanja in živi v Srbiji Že več let.
Uspel koncert v Belgradu. V torek. 26. maja, je bil v dvorani Kolarčeve ljudske univerze v Belgradu velik mladinski koncert pod vodstvom znanega glasbenega učitelja io pevo-vodje Slovenca Albina Fakina. Spored koncerta je bil zelo pester. Kot prvo točko je odigral mladinski orkester, v katerem uspešno sodeluje tudi več Slovencev, koncertno koračnico 1. Fu-čika. Nato je zapel ob spremljavi orkestra arijo Cavaradosija iz Puccinijeve opere »La Tosca« Slovenec tenorist Blaž Oblak. Občinstvo mu je za uspelo petje navdušeno ploskalo. Kot izvrsten koloraturni sopran p« se ie pokazala Slovenka gdč. Ivanka Tavčarjeva, ki je občuteno in doživljeno zapela ariji »Lnstavica od DeTAcue in »Valček« iz Strausove operete »Netopir«. Posrečilo se ji je zelo dobro obvladati raznovrstne glasovne variacije, ki jih zahtevata obe ariji. Dvorana je bila navdušena nad mlado pevko, ki ji njen lepi, prijetno doneči sopran obeta še lepo bodočnost. Prav tako so na koncertu nastopili slovenski in srbski harmonikarji, ki so uspešno odigrali več slovenskih in srbskih narodnih pesmi. Nekaj baletnih točk. na katerih so nastopili baletni začetniki, je bilo prav posrečenih. Dvorana je bila dobro zasedena in namerava g. Fakin koncert ponoviti, ker je bilo zanj tako živahno zanimanje.
P. Tone:
Tri kaplie krvi
(Legenda U dobe mučeneev.)
Sveti Peter, nebeški ključar, je široko odprl sveta vrata in stopil med podboje. Tako se nebeška vrata ne odpirajo vsak dan. Še angelci so prihiteli, da sprejmejo nove nobeščane. Ozrl se je stari vratar na pot, ki je držala z zemlje, a ni nikogar opazil. Skoraj bi se bil razjezil na angela, ki mu je prišel povedat, da prihajajo novi mučenci, in bi se tudi bil razjezil, da ni zagledal v daljavi popotnika.
Resen, umerjen mu je bil korak Dolga, du-hovska obleka mu je čudovito pristojala, sivi lasje so kakor srebrn venec obkrožali glavo. Peter kar ni mogel verjeti, da bi bil to tisti mučenec, ki so ga napovedali: »Kakšen nadložen fajmošter bo,< si je mislil , rekel pa ni nič, ker M bili angelci hudi. Ko pa se je popotnik približal, je sveti vratar opazil svetlo rano na čelu: kakor krona je bila krvava sraga na čelu. Iz vratu je še vedno polzel venec krvi in talar je bil že ves prepojen s krvavimi biseri. Ob popotnem je hodil angel: visoko je dvigal palmovo vejo in v zlati posodi je nosil nedolžno prelito kri.
Sveti Peter je hitro uredil angelsko druščino ob vratih in dostojno pričakal tovariša v duhov-skl službi in mučeniški smrti.
»Pozdravljen — nova priča Kristusove vere!«
Nerodno je bilo sivemu duhovniku, morda je celo nekoliko zardel v brezbarvna lic«.
»Z gospodom Bogom bi hotel govoriti. Opravičiti se moram,« je skušal obrniti pogovor. Pa angeli niso prenehali vzklikati.
»Ave — novi biser Jezusove krone! Ave — novi mučenec zaradi dela za Kristusa in cerkevl Ave! Ave!«
Nebeške trate bo vzvalovile: tisoč in milijon svetih duš je prihitelo naproti novemu svetniku. Spoznavalci svetih resnic so prihiteli, da se poklonijo, svete device so mu pesem zapele v po-
zdrav, očaki in preroki so stali ob njegovi poti, škofje in mašniki so se čudili krvavemu talarju, menihi in puščavniki so prihiteli iz svoje samote, sveti mučenci so se sklonili in nemo pozdravili novega trpina.
Sivolasemu duhovniku se je zdelo vse to odveč: »Zakaj vse to?« je vprašal angela.
»Klanjajo se Bogu, ki je dal umrljivemu človeku tako milost: milost mučeniške smrti.c
Iz daljave se je zaslišal glas: kakor glas trombe; deveteri kori angelov, ki stoje ob prestolu božjem, so peli hvalnico Bogu:
»Hvala — čast — ljubezen in zahvala Gospodu našemu Bogu! Hozana l<
Sredi med angeli se je blestel božji prestol.
Duhovnikova duša se je zgrud'ia bred božje obličje ln zajecljala svoje opravičilo: »Gospod! Odpusti!«
Božja moč je dvignila dušo; in ko so se je dotaknile vsemogočne roke, ja zablestela v tisočerih lepotah.
»Zahvaljen, Gospod, Bog!« je dehnil duhovnik in ko je videl, da ga Bog posluša, je nadaljeval:
»Bil sem duhovnik: na veke Te bom hvalil za to milost. Duhovnik, ki mora biti le za druge, ne zase! Ko duhovnik najde Boga in zaživi iz njega, ga v polni lepoti pokaže tudi drugim — na samemu sebi. Gospod, če kaj ni bilo prav, ml odpusti.«
»Zame si padel, v delu za kraljestvo božje na zemlji si prelil kri — pozabljeno je — tvoja kri je izmila madeže.«
»Velik si, o B(*f. in človek niči«
»Velik si, o Bog in človek nič!« so ponovili nebeščani.
Gospod Bog je vzel palmovo vejico iz rok in jo dal mufencu. Potem je vzel zlato posodo, v kateri se je blestela kri mučenikn. zajel iz nje kapljico in jo prenesel 11« krono Jezusa — Odre-šenika, svojega Sina. Novi biser se je zasvetil v kroni Kralja mučencev. Oslalo kri pa je izlil angel na zemljo — to zapuščeno in poteptano solzno dolino: >Iz nje naj rastejo novi, boljši
kristjani, ob njej naj se spreobrnejo hudobni in po njej naj bodo uslišane prošnje vernih!«
»Kri mučenca — seme novih kristjanov,« so prepevali nebeški zbori.
Kakor lepa pesem, ki se je ne naveličaš poslušati, se je začela vsa zgodba iznova.
Mlad fant, boječ in plah, se je bližal nebe-som. Na obrazu so se poznali sledovi okrutnega umora: »Padel je, ker je nosil na sebi edino krivdo, da je bil katoličan in vnet za vse dobro in sveto,« so si pripovedovali nebeščani. iPrav ob onem starem duhovniku je padel, lik ob njem, ko sta oba v srcu še nosila Jezusovo svelo Rešnje Telo.«
Božja roka je spet dobrohotno dvignila dušo v svoje naročje, poslušala molitev za druge, zajela kapljo krvi novega mučenca za novi biser v kroni božji.
Mladi fant pa je odšel med nebeške mučence.
In še en biser je zableslel v kroni Jezusa Kristusa v tistih dneh. Mož, jeklen in zdrav, da bi gore prestavljal in morje prebrodil in se je zemlja tresla pod težo njegovih korakov, je prispel v nebesa.
»Novi mučeniklr so govorili nebeščani.
»Poznam te,« je prehitel Bog. »Iz tistih lepih dni te poznam, ko si se toliko trudil za čast sv. Evrharistije. Lepo je bilo takrat, kongres je bil, slavje na čast sv. Rešnjega Telesa. Vodil si zbor rediteljev in tvoje oko je skrbno pazilo, da je šlo vse v redu, vse v čast božjo. In koliko si delal na drugem kongresu za kraljestvo Kristusa Kralja. In zdaj: poveljnik častnih čet. poveljnik poštenih src, si padel v službi in v delu za svojega Vladarja Jezusa Kristusa. Glej. tvoja kri bo za večno lepšala krono Kristusa Kralja. Pozabi na trpljenje in stopi v vrsto mučencev k
Tri kaplje mučeniške krvi, trije novi dragulji so se zasvetili v kroni božji. Vsa nebesa so dajale Bogu hvalo, ker je dal svoji Cerkvi nove
mučence:
»Hvala ti! Slava in čast — o Bog! Hvala za milost mučeništva! Hvala za čudež vztrajnosti in moči, s katero so mučenci šli v smrt! Hvala za kri, ki je seme novega življenja! Hvala za palmovo vejico, hvala za zmago 1 Hvala Ti! Slava in čast — o Bog!«
Zapeli so, angelski zbori in svetnišk? vrste so jim odgovarjale. Počastila so nebesa tri kaplje rdeče krvi, tri rubine, ki so povečali slavo božjo. Praznika v nebesih še dolgo ni bilo konca. Še 6V. Peter se je pridružil slavju in je vsem dopovedoval:
»Lepo mora biti zdaj na zemlji. Res je mnogo trpljenja, mnogo 6olza, a vendar: Božja dobrota spet deli palmove vejice, deli milost mučeništva in venec zmage. Lepo mora biti zdaj na zemlji, kakor v tistih prvih letih, ko so mučenci v tisočih pričali vero božjo.« Peter se je raznežil ob spominih in ni slišal speva zveličanih.
»Velik si, o Bogi Spreminjaš solze v bisere, padec spremeniš v zmago in smrt v življenje. Velik si, o Bogi
Hozana! Hvala — čast — ljubezen in zahvMn našemu Bogu! Hozana!«
Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost Knjige lahko plačujete mesečno
190.
Prebudil se je, ko je žarek posvetil nanj. Toda Se vedno si ni mogel znebiti sanj. Pred njim sta stali še vedno Zalika in Almira, njegova sreča in nesreča. Zdi se, da vidi še konec svojih s^nj: neznana podoba v be-raški, raztrgani obleki se mu približa; pogleda ji ostro v oči, a je ne spozna. A hipoma ga potegne nase lepo okrašena nevesta ...
181.
Na Serajnikovem domu so bili že vsi pokoncu, ko je prišel Mirko domov. Praznično so bili oblečeni domačini kakor tudi posli. Od blizu in daleč so prihajali v Svetne ljudje, da vidijo nevesto Zaliko in ženina Mirka. Ta stopi' v sobo in pozdravi Zaliko, ki je sedela ob materi in njegovemu očetu:
192.
»Kako si spala prvič pod našo streho?«
»Bog ne daj, da bi bile sanje resnične!« reče Zalika. »Vse dejanje in nehanje človekovo je sicer v božjih rokah, ali svojim nocojšnjim sanjam vendarle ne verjamem.« Na licih ji je videti neki notranji nemir, in strah v njeni plahosti.
Abdulah »Trebušnik« - novi lord Arabije
Igre in spletke z arabskimi knezi
Kaj se godi v Arabiji? Angliji je končno uspelo, da je omrežila že poslednja dva neodvisna vladarja arabskega polotoka: Ibn Sauda in Imam Jahia. Jaliij sicer še vztraja na svojem hribovitem Jemenu, ki ga kolikor toliko varuje pred prehudim angleškim pritiskom. Ibn Saud pa se je moral ukloniti. Poslal je svojega šesto-rojenega sina, emirja Mansurija v Kaiw, da se podredi poveljniku osrednje vzhodne armade. Prekiniti je moral tudi diplomatske zveze s silami Osi ter izgnati nemške in italijanske državljane iz svoje dežele; pobotali se jc moral z rodbino HaŠemidov, svojih smrtnih sovražnikov. V spravni dar jim je p>oslal dragocene preproge, svilene zavese in več čistokrvnih kamel. Poleg tega je moral požreti še marsikatero grenko od svojih angleških »gosjKKiarjev«.
Ibn Saud ie obdan od dežel, ki jih upravljajo guvernatorji. ki mu niso naklonjeni. Doslej se niti on niti njegovi sosedje ne bodo več oj>omogli od političnega, vojaškega in gospodarskega vpliva Anglije. Ibn Saud je sedaj primoran podrediti se angleškim upravnim oblastem, ki stoluje-jo v Kairu. Poslej se Ibn ne bo več imenoval »Arabski lord«, kakor so ga doslej imenovali »Times« in drugi angleški listi. Na njegovo mesto je stopil novi »gospod Arabije«, Abdalah iz transjordanije, ki so mu Arabci vzdeli kar cele litanije zaničljivih vzdevkov. Pravijo mu: »debeli Abdalah«, »Abdalah šleva«, »Abdalah hinavec« in neodločne?.«. »Abdalah trebušnik«, — trebušnik pa zato, ker se zanima edino le za dobro jedačo. In temu gospodu« bo sedaj Ibn Saud pod-rejen.
»Novi lord Arabije «dolguje zahvalo za svoje povišanje dejstvu, da je postal poglavar dinastije Hašemidov, oziroma jK)tomcev onega Huseina, šerifa Meke. ki je bil najbolj zagrizen sovražnik Ibn Sauda. Anglija torej nadaljuje politiko prejš-nje vojske, in dela prav iste napake, kakor vedno ter izigrava po stari navadi težnjo Arabcev. To se pravi, da se politika polkovnika Lavvrenca nadaljuje. Tako se nadaljuje tudi nesoglasje med politiko Colonial Departementa in med Arabian Officom, med predstavniki politične oblasti v A-denu in med onimi v Kairu. To nesoglasje se je končalo z zmago Lawrenca, ki je rovaril proti Huseinu, in s Philbyjem, ki je rovaril proti Ibn Saudu.	.
Zmagal pa je Philby, ki je sčasoma pridobil Ibn Sauda, Anglija pa je morala utajiti delo Lawrenca. Toda Angleži delajo danes prav isto napako: Lavvrence je mrtev, Philbyja pa so angleške oblasti zaprle v Kairu pred dvema mese-cesa. In zdaj je angleška politika obesila na ramo sinu Huseina — »debelega Abdalaha«.
Seveda je vse to le politična igra, akor ob svetovni vojski. Toda romantična »vstaja v puščavi« je stala Anglijo težke novce, ko so morali meseca maja 1916. odriniti Huseinu in njegovim štirim sinovom, kar osem milijonov šterlingov; raven tega pa še izdatne mesečne podpore, ki so jih dobivali Ilusein in njegovi štirje sinovi.
»Debeli Abdalah« pa je dobival še posebej svoj delež: 65 tisoč šterlingov na mesec. Medtem, ko število vojakov, ki so iih dali Hasemidi Angležem na razpolago, ni nikoli presegalo števila pet tisoč mož.
Koliko je Anglija plačala »mastnemu Abda-lahu«, ni znano; vemo pa, da je dal Abdalah Veliki Britaniji na razpolago le dve armadi, in sicer — Arabsko legijo, ki je bila opremljena z avtomobili in puščavsko patruljo, ki je bila opremljena s kamelami Toda armada teh vojakov je sestajala komaj iz tisoč mož, ki pa so bili vdinjanj še v neko drugo podjetje, in so imeli nalogo podjarmiti za Angleže neko drugo arabsko državo, kakor je to pred kratkim povedal prvi minister Abdalaha »trebušnika«, Tufik pasa, Abul-Huda. V svoiem govoru je skušal oprati in prikriti sramoto tega podjetja. '
Poveljstvo transjordanske vojske je bih> poverjeno nekemu propagandnemu angleškemu častniku, ki ga je angleška propaganda proglasila za nekakšnega Napoleona Arabije, vernega nslednika pokojnega Lavvrenca. Ta gospod je angleški major Glubb Paša, Abu Hunelik. kakor mu pravijo. Kakor poroča list »Siria« z dne 10. aprila t. L, uživa ta poveljnik velik ugled v Trans-iordaniji in še prav poseben ugled med plemeni Transjordanije.
Kakor pa smo izvedeli od naših poročevalcev prav iz Amniana, je ta namišljeni junak med ljudstvom nepoznan; niti ne vedo. kdo je in odkod. Trdijo, da je to neki Oriffin, ki ga je naš poročevalec osebno spoznal v Geddi — in jc bil pred tremi leti vodja neke holandske pomorske zveze. Prav za prav se je znašel tu, da bi zasedel izpraznjeno mesto po Filbyju ali da bi vodil posle Intelligence Service arabskega Sudana. Te vesti se nam zdijo malo verjetne, ker po drugih zanesljivejših vesteh vemo, cla se ta gospod nahaja zdaj v Egiptu.
Na vsak način je ta položaj v Arabiji, delo Anglije. In »debeli Abdalah« je danes novi »lord Arabije«, Glubb Paša pa je njegov novi polkovnik Lavvrence. Okoli tistih tisoč mož, ki predstavljajo transjordansko vojsko, pa se bo nabralo, nekoliko z lažmi, nekoliko pa s šterlingi, še nekaj vojske arabskih plemen. Tako vsaj računa Middle East Command (srednje vzhodna vojaška komanda).
Toda Arabci se nočejo več biti za Angleže. In vrste Glubb Paševih vojakov so še zelo na redko izpolnjene. Takšno je torej stališče >nove-ga gospodarja Arabije« »cmeravega Abdulaha«, ki se trudi, da bi se uveljavil v Arabiji, ki ga pa tu nihče resno ne upošteva.
Pred kratkim časom je povabil na svoj dvor večje število odličnih osebnosti. Toda edini, ki se je odzval vabilu, je bil nečak, knez Abdul Ilah, vladar Iraka, ki je obljubil svojemu stricu, da ga bo kmalu poselil tudi s svojim pravim ministrom Muri Pašo Saidom. Obljubil mu je sicer, ni pa se še ganil iz svojega Bagdada.
(Sandro Volta — »Gazzetta del Popolo«.)
a Službi |
Dobe:
Raznašalko cvetlic
sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slovenca« St. 3523.
■ Spbt ■
Oddalo:
Opremljeno sobo oddam
Naslov v upravi »Slovenca« St. 3510.	s
JStelo:
Eno ali dve prazni sobi
lščo mirna gospodična za takoj ali mesec julij. Na-fIov v upravi »Slovenca« St. 3519.	■
Služkinjo
za vsa hlSna dela, ISčem. Vprašati Sv. Petra cesta St. 34.	b
g Službe |
jsuio:
25 letna gospodična
sprejmo službo, najraje kot vzgojiteljica pri otrocih. Gre tudi v pisarno ali primerno podjetje. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Vostna ln Izobražena« St. 3502.	a
J&tclo:
Enosobno stanovanje
Išče mirna ln solidna gospodična za mesec julij aH za takoj. Naslov v upr. »Slovenca« St. 3520.
|Uiin|cm|
Lokal
oddam poceni. Cešnovar, Stari trg 16-11,	m
Mfffll
Zelišča
r.obidov list, malinov list, jagodov list, preslica, lipov cvet, bezgov cvet ln suho gobe. Vse v suhem stanju. Plačam najvišje cene. Mira Cuček, trgo-
L3UBLDANSKI INEMATOCRAFI
Predstave oo delavnikih on 16 ln 18.19, ob ne-dallah In praznikih ob 10.30,14JO. 16.30 tn 1P.30
Film napete in tajinstvene vsebine NEVIDNI ŽARKI
Boris Karloff in Bela Lugosi
kino stooa - tel. 27-30
Valafllm I	Valafllm I
Hči zelenega gusarja
Fosco Giachetli, Doris Duranti, Camilo Pilotto kino matica - tel. 22-41
Zanimivo ženitno zgodbo med meščani in plemenitaši prikazuje film PAPA LEBONNARO
V glavnih vlosah: Rupcero Knggeri, Jdanne Provout in drugi kinu union . tel. 22-2«
v logu. Cesta dveh cesarjev (Trnovo), se proda za 5000 lir. Polzve se: Tavčar, Ilirsl;a ulica 12, Ljubljana.	1
vina Sv. Petra cesta 13. Tel. 31-85.
V GLOBOKI ŽALOSTI SPOBOCAM, DA JE PREC. GOSPOD
JOŽEF EPPICH
ŽUPNIK IN DUH. SVETNIK V STARI CERKVI
DNE 2. JUNIJA 1942, MIRNO V GOSPODU ZASPAL. POKOPALI SMO GA NA PRAZNIK SV. REŠNJEGA TELESA. PROSIM MOLITVE ZA NJEGOVO DUŠO.
V STARI CERKVI, DNE 6. JUNIJA 1942.
STANKO ERZAR, KAPLAN.
Selma Lagerl5f:
8
Zaklad gospoda Arneja
Gospodar je takoj pristopil h gostoma, ju prijel za roke in ju peljal navzgor v sobo. Potem je dejal ostalim: »ALi ni res, kar pravijo: kdor ima najkrajšo pot, pride zadnji na cilj? To so moji najbližji sosedje. Nobenega drugega naeelnika ni tu v Branehogu razen teh dveh in mene.«
»Rajši reci, da ni drugega kot ti,« je rekel mož. »Mene ne moreš imenovati naselnika, saj sem le ubog ogljar, ki si mi dovolil zgradili kočo na svojem svetu.«
Mož se je vsedel kraj Torazina in začela sta govoriti med seboj. Novi prišlec je pripovedoval Torazinu, zakaj je tako pozno prišel na gostijo. Vzrok je to, ker je imel doma v svoji koči g06te, katerih se z ženo nista upala pustiti samih. Bili so trije strojarski pomočniki, ki so prebili pri njima ves dan. Zjutraj, ko so prišli, so bili trudni in bolni. Rekli so, da so ves teden blodili po gozdu. Ko pa so se najedli in naspali, so bili zopet krepki in zvečer so vprašali, čigavo posestvo v okolici je najbogatejše in največje. Tja bodo šli in si poiskali dela. 2ena jim je rekla, da je župni dvor, v katerem stanuje gospod Arne, najuglednejši. Vsi so takoj izvlekli iz svojih torb dolge nože in jih začeli brusili. To so počeli dalj časa in pri tem so bili videti tako divji, da ee oglja-r in njegova žena nista upala zapustiti hiše. »Se sedaj jih vidim pred seboj, kako sede i,n škripljejo s svojimi noži,« je rekel možak. »Strašni so buli videli; velike brade so imeli, ki jih že dokaj dni niso pogladili in očedili ia oblečeni so bili v stare, raztrgane in zamazane
kožuhe. Mislil sem, da so prišli trije volkovi v sobo in vesel sem bil, ko so končno odšli.«
Ko je Torazin to slišal, je povedal ogljarju, kaj je sam doživel v župnišču.
»Torej je bilo le res, da so nocoj brusili nože na Branehogu,« je dejal Torazin ln se nasmejal. Ker je prišel tako žalosten in potrt na dvor, je mnogo pil. In tako ee je moral poizkusiti utešiti se kot je mogel in znal. »Zdaj sem spet vesel,« je rekel, »ker vem, da župnikova žena ni slišala drugega kot trd strojarje, ki so spravljali v red svoje orodje.«
4.
Pozno po polnoči je stopilo nekaj ljudi iz sobe na Branehogu, da bi zapregli svoje konje ln ee odpeljali domov.
Ko so prišli na dvorišče, so videli, kako je na severu švigal velik ogenj proti nebu. Hitro so se vrnili v sobo in začeli kričati: »Vstanite! Vstanite! Solberško župnišče gori!«
Na gostiji je bilo mnogo ljudi ln kdor je imel konja, se je zavihtel nanj in dirjal k župnišču, toda skoraj prav tako hitro 60 prišli na cilj tisti, ki eo tekli peš. Ko so prišli ljudje do župnišča, se je zdelo, da tam vsi spijo, čeprav je švigal ogenj do neba.
Toda niti ena hiša ni gorela, temveč le velika grmada dračja, slame in polen, ki je bila zložena ob zidu starega župnišča. Ni moglo še dolgo goreli. Plamen je komaj počrnil krepke tramove in začel ee je topiti sneg na slamnati strehi. Prav zdaj bi se morala vžgati slama na strehi. Vsi so takoj spoznali, da je to zločinski požig. Začeli so dvomiti, če gospod Arne in njegova družina v resnici spe ali pa jih je doletela kaka neereča.
Toda preden so reševalci vdrli v hišo, so z dolgimi koli razmetali gorečo grmado ob hišni steni, zlezli na streho in ruvali iz nje slamo, ki se je že vnenrala.
Nato je šlo nekaj mož k vratom, da bi vstopili in zbuditi gospoda Arneja. Toda ko je prvi prišel k vratom, se je umaknil in naredil prostor temu, ki je bil za njim.
Ta je stopil naprej, toda ko je stegnil roko po kljuki, je odstopil in pualil naprej one, ki so stali za njim.	,
Grozna so se jim zdela ta vrata, ki jih je bilo treba odpreti, kajti izpod praga je pritekel širok curek krvi in kljuka je bila vsa okrvavljena.
Tedaj so se vrata pred njimi odprla in izstopil je duhovni pomočnik gospoda Arneja. Taval je k možem in na glavi je imel globoko rano in ves je bil oblit s krvjo. Stal je za trenutek pokonci in dvignil roko v znak, naj umolknejo. Nato je dejal z grgrajočim glasom:
»To noč so trije možje umorili gospoda Arneja in vso njegovo družino. Ziezli 60 v hišo skozi vetrnik in oblečeni 60 bili v cunjaste kožuhe. Vrgli so se na nas kot divje zveri in nas pobili.«
Več ni mogel povedali. Zrušil se je možem pred noge in bil je mrtev.
Zdaj so vstopili ljudje v hišo in našli vse tako kot je pomožni župnik povedal.
Velika hrastova skrinja, v kateri je hranil gospod Arne svoj denar, je izginila; vzeli so iz hleva konja gospoda Arneja in sani« iz senika.
Sled sani je vodila od dvorca preko travnikov navzdol k morju in kak ducat mož je pohitelo za njo, da bi ujeli morilce. Ženske pa so se trudile okoli mrličev in jih prinesle iz okrvavljene 6obe na čisti sneg.
Toda vseh članov družine goepoda Arneja niso našli — eden je manjkal. Bila je uboga deklica, ki jo je gospod Arne sprejel v svojo hišo. Ljudje so bili vsi začudeni in vpraševali so se, ali se ji je posrečilo pobegniti ali pa so jo ugrahili razbojniki.
Ko pa so natanko preiskali vso hišo, so jo našli skrito med steno in veliko pečjo. Med bojem se je skrila tja in je ostala čisto nepoškodovana. Toda bila je tako zbegana od strahu, da ni mogla ne pripovedovati, no odgovarjati.
Na mostovih.
Ubogo dekle, ki se je v krvoprelitju reSila, je vzel Torazin s seboj v Marstrand. Deklica se mu je tako smilila, da ji je ponudil zavetje v svoji lastni hiši, kjer bi delila hrano in pijačo z njim in njegovo materjo.
To je edino, kar lahko storim za gospoda Arneja, si je mislil Torazin, v zahvalo, ker mi je tolikokrat odkupil ribe in mi dal jesti pri svoji mizi.
Pa čeprav 6em še tako siromašen in neznaten, je razmišljal Torazin, je vendarle bolje za deklico, da gre z menoj v mc6to kot pa da bi 06tala tu pri kmetih. V Manstradu je mnogo bogatih meščanov in dekle bo morda pri kakem izmed njih lahko našlo 6lužbo in 6e bo tako zanjo vse dobro izteklo
Prve dni. potem, ko je deklica prišla v me6to, je sedela in jokala od jutra do večera. Žalovala je za gospodom Arnejem in njegovimi in tožila je, ker je izgubila V6e ki so ji bili blizu. Najbolj jc jadikovala za 6vojo sestro po mleku in rekla je, da ji je žal, ker 6e je 6krila na peč, ker bi ji tako mogla slediti tudi v smrt
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
izdajaieij: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cer.Ml