TRST. torek 7. oktobra 1958 Leto XIV. . Št. 238 (4083) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.« Trsi 94.638. 93-808, 37.338 . Gorim 33-82 Poštnina plačana v gotovini UHEDNiSTVO: UL. MONTECCH1 it. «, ii. osa. — TELEFON 9J-80I IN 94-631 — Poštni predal 559 — (JPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA *. 3« — ^GLASOV* ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE . Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2560 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v.Ljubljani 600-70/3-375 Topovi so utihnili na področju Formoze Peking za pogajanja med Kitajci samimi Topniško obstreljevanje bo prekinjeno za sedem dni v pričakovanju odziva na pekinško ponudbo - Cangkajšek pa zavrača neposredne razgovore - Zadovoljstvo v krogih OZN - Hruščev izjavlja, da se SZ ne bo vmešavala v kitajsko državljansko vojno *5J0RK. 6. — Sporočilo kitajskega obrambnega ftu>r a’ da bodo za sedem dni prekinili topniško obse , eVan'e’ ter predlog formoskim oblastem, naj bi zaceli razgovori za mirno rešitev spora, so ugodno 1W - ^asti v krogih OZN. sfer nSlci obrambni mini-------------------- rei Te Huaj je nam-Poslal včeraj Kitajcem teri i knozi P°slanico. v ka' tlnvJi obvešča, da je «iz na r^^kih ozirov ukazal Hiti ^jenski fronti preki-2a obstreljevanje vtiio m dni> kar stoP' v jutri>- V času prelatu. obstreljevanja bodo ,S ns Formoze lahko ne-Kvem • Prevaza,e živila na jih n.°JiLti)da s Pobojem, da Tiške lad spremliale ame" y -"“J c i,._Poslaniei, ki jo je poslal voja" ■ k 1 Prt' »edlag' vsem Sebam Vojaškim in civiln.m o- Pod vlado Cangkajška lr'inistr- Kita->sk' obrambni er razgovore za mirno bajieV- spora med Kitajci, ki p0llj Ze trideset let. Minister 8por da ie to izključno Kitaj«? Kitajci, ne pa med Kita!« m ZDA* Spor mcd tajgi. 0 in ZDA obstaja le iii02 1 ameriške okupacije For-Sa i *n Formcške ožine ter (ih v u*5® rešiti na razgovo-p , arša v i. ■hinot tlele hrt- v Wa- tiilta je izjavil, ,la ime- ‘ška ftedl, vlada sedaj analizira Pekinške vlade. Do lo(j0^,e k°nčajo te analize, ne je, aalali uradnih tonu-nt-r y fart arner'škem državnem de-hej-raju so z nagnjenostjo lia v t,ustav>tev tl sf.eljeva-tjjji Formoški ož.ni ter do-a (ji0’. ee bo to pripelja-trajnega pren inanja so-l5.j^osti. ne bi mio več po tvilj Prevažati v konvojih Jfja' na tamkajšnje otoke, kj j^stn/K državnega zajni-jo „crter pravi v izjavi, ki so itj5Vgav'b danes, da kitajska ttiftih’ "veprav je polna ob'-ta , Potvorb, ki so tipične io Ornu-1istično propagando da ^eriške politike, se zdi, Vjjj® 6 v smeri ustavitve so-r‘ška *Zaradi tega Mie- «aj v>ada izjavo skrbno pro-t«Ve7t.-n se posvetuje s svojo bdhlik*lC°’ v'ado kitajske re-teia *«, ki je seveda v glav-j. 2ainteresirana». kart^v dodaja: »Državni de-djna-a. sprejema z veseljem •keg uradno izjavo tajpe-da n 0Prambnega ministrstva, •čvrai “°do kršili prenehanja •vVfaj ^isiii preneiidnj« harjj “ati*. Ameriški funkcio-*li So planja jo vsako izjavo, V ' sedmemu brodovju de jp^ških vodah ukaz, naj Kyem0em*ja več konvojev na v ^otavn^*5'*1 krogih v OZN °bramKaj0' da )e 'ndijski doa ^ minister Krišna Meda bi *j svojimi prizadevanji, do n.,,j°saSli sporazum, ved-^itaioi rial, da obstaja med Ih *JCl Velilr. -i- ii moznosi, st. n°n Iz)avl)aj°’ da ie «ov0tl baie med svojimi raz-hjavjj 8i številnim: ministri hlo '*• ',a bi se takoj ustva- V°te, č • ozraeio za razgo- dojti’ * bi ustavitvi sovražnem]; . *a tudi prekinitev ?d o, *an3a konvojev na obal-Ktiš„aKe Po ameriških ladjah, k^tjal jn?n je vedno pou-^iskp ie sPor izključno notranjega značaja, rt alik . nik skupščine OZN ”d so Po televiziji izjavil, hi •KrZnak’i da bo mogoče , titev .'"misno formulo za , »jih aedanjega spora. «V h dadali h atl trel* dneh, JdZilj ?Val ^abk, so se o-,zUm c ’ da bo mogoč spo-haZgovo-°u na varšavskih No a h, k ikor tudi s po-i^avnosi'P^'omatske zakulisne t kpščih izven zasedanja 1 dttak?6 OZN»* Dodal je, da h-tloin 8?Veda ne iz’Ključuje-«ku?8V.' da se spor pred; do, ki ima namen zmanjšati napetost*. Dodal je, da je londonska vlada v t'esnem stiku z ameriško vlado «in morda tudi z drugimi vladami«. Cangkajšek je takoj po sporočilu kitajskega obrambnega ministrstva sklical člane svoje vlade na posvetovanje. Dopisniku NBC je Cangkajšek po.zneje izjavil, da »odločno in nedvoumno zavrača sleherna neposredna pogajanja s kitajskimi komunisti«. »Njihovo propagandistično sporočilo, je dejal Cangkajšek, je varljivo. Vem, da se Američani ne bodo dali varati. Se dalje bomo na enak način o-skrbovali Kvemoj v konvojih, ilpam, da bodo Američani konvoje spremljali kakor v preteklosti. Neodvisno od tega bomo še dalje oskrbovali Kvemoj«. Cangkajšek je nato dejal, da «komunisti priznavajo, da niso uspeli ukloniti K vemo ja«. Izrekel je prepričanje, da bodo ccprihodnje dni začeli drugo fazo v Formoški ožini. Potrebno je, da so nacionalisti in Američani bolj budni ko kdaj koli«.. Na Kvemoju izjavljajo funkcionarji informacijske službe, da so Kitajci prekinili oger.j zato, da pripravijo močnejše napade proti Kvemoju. Dodajajo, da nameravajo pripraviti topove večjega kalibra, ki so prispeli iz Sovjetske zv&'e. Do sedaj niso namreč Kitajci skoraj nikoli s svojimi topovi zadeli otočja Macu, 140 milj severno od Kvemoja, ker niso razpolagali s topništvom velikega kalibra. Danes zjutraj so Cangkaj-škove ladje prvikrat lahko prispele na Kvemoj, ne da bi jih kitajsko topništvo obstreljevalo. Kitajska vlada pa je medtem sporočila ameriški vladi svoje «23. resno opozorilo« zaradi kršitve kitajskih teritorialnih voda. V Varšavi so kitajsko sporočilo o ustavitvi topniškega obstreljevanja sprejeli v ameriških krogih s presenečenjem, ker tega niso pričakovali. A-meriško poslaništvo v Varšavi ni do sedaj te vesti komentiralo. V zahodnih krogih govorijo kakor običajno, da gre za propaganuno potezo, ter dodajajo, da je pobuda prišla, ko afriško-azijska skupina v OZ.N pripravlja izjavo o formoški krizi. Ugotavljajo tudi. da sporočilo iz Pekinga prihaja v tre nutku. ko je formoška vlada zelo razburjena zaradi morebitne spremembe ameriške politike glede obalnih otokov. Vsekakor menijo v Varšavi, da se bodo razgovori nadaljevali. Prihodnji sestanek med obema poslanikoma je določen za petek. V ameriških poiitičnih in diplomatskih krogih pa postavljajo celo vrsto domnev o vzrokih, zaradi katerih so Kitajci prekinili obstreljevanje. V prvi vrsti pravijo v teh krogih da začenja ameriška politika odločnosti in nepopustljivosti dajati prve sadove. Kot drugo domnevo pa postavljajo dejstvo, da so Kitajci izstrelili na Kvemoj skoraj pol milijona izstrelkov in zato morajo spopolniti svoje zaloge s strelivom. 3. Peking skuša zabiti klin med Wa-shington in Tajpeh izkorišču-joč napetost zaradi tolmačenja, ki ga na Formozi dajejo izjavam Dullesa in Eisenho-werja. 4. Gre za manever, ki naj bi prevaral svetovno javno mnenje. 5. Kitajci so pri- pravljeni v dobri veri iskati miroljubno rešitev spora. 6. Zadnje izjave Hruščeva v zvezi s Formozo omenjajo podporo Kitajski, samo če bo napadena od zunaj; pripominjajo. da Kitajci ne morejo tvegati spopada brez popolne podpore Moskve. Volitve v Braziliji RIO DE JANEIRO, 6. - Na podlagi zadnjih izidov volitev v Braziliji, se zdi, da bo socialdemokratska stranka, kateri pripada predsednik Kubi-ček, ohranila večino v poslanski zbornici. Vendar pa se je položaj socialdemokratov v senatu znatno poslabšal zaradi porama v krajih, ki so veljali za štiri postojanke te stranke. «»------ Gomulka pojde v Moskvo VARŠAVA, 6. — Sredi oktobra bo odpotovala v Moskvo delegacija, ki jo bosta vodila Gomulka in Cyrankievicz. V delegaciji bo še drugih 9 poljskih političnih osebnosti. V poljskih vladnih krogih izjavljajo, da bo delegacija odšla v Moskvo na vabilo CK KP SZ in predsedstva vlade. Razgovarjaii se bodo tudi o povečanju trgovinske izmenjave med obema državama. MOSKVA, 6. — Agencija Tass javlja, da je avstrijski obrambni minister Graf prispel danes v Moskvo s svojim spremstvom. Zasedanje mednarodne banke in denarnega sklada Pomoč nezadostno razvitim deželam v ospredju na konferenci v Delhiju Nehru: Svet ni razdeljen na komuniste in nekomuniste, pač pa na industrializirane in nezadostno razvite dežele NOVI DELHI, 6. — Danes se je začelo zasedanje mednarodne banke, mednarodnega denarnega sklada in mednarodne finančne korporacije. Zasedanje bo trajalo štiri dni. V prvih dveh, ki sta ustanovi OZN, je včlanjenih 67 držav. To pot bodo glavno pozornost posvetili povečanju sredstev sklada in banke. Stavljen je tudi predlog naj bi se pri-spevai včlanjenih držav v sklad povečali, članice banke pa naj bi povečale svoja efektivna vplačila. Ameriški predstavniki pa so sprožili predlog za ustanovitev nove mednarodne ustanove za finansiranje gospodarskega razvoja. Ustanova bi dajala kredite nerazvitim deželam proti nižjim obrestim in bi jim omogočila, da bi jih odplačevale v svojih valutah. Ustanova bi finansirala dolgoročne načrte, ki jih ne bi mogla finansirati' mednarodna banka ali 'kaka druga ustanova. IttttlllltlllltltlMtlllllllllltllHttttllMtlllltltlMIIHIIIIIIIIHIIIIIMIIItllHIMIIMIIIMtllllllllllltlMIIIMtll*« iiiOMiMMmmnMitMfiitiiiimitMiiiiiiiiiniiiittiMiiiiMtitMitim« Ugibanja o papeževem nasledniku Agadjanjan ali Si Montini? Malagodi vložil interpelacijo zaradi Fanfanijeve udeležbe na florentinskih (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Nenadna bolezen poglavarja rimokatoli-ske cerkve papeža Eugenia Pacellija — Pija XII., je trenutno zasenčila vse politične dogodke Medtem ko poročamo o samem poteku bolezni v drugem članku (glej str. 5), moramo hkrati poročati, da so se tudi to- krat, kot ob priliki zadnje papeževe bolezni, ze začela ugibanja o morebitnem nasledniku. Na prvem mestu se omenja znani armenski kardinal Agadjanjan, ki ima baje največ možnosti, da bo izvoljen v konklavu. Kardinal Agadjanjan je prefekt vzhodne cerkve, vendar živi v Vatikanu že mnogo let. Trdi se, da bi bila njegova la« sploh obstaja. Ce pa so govorice resnične, potem bi bil mons. Montini zelo resen tekmec s kardinalom Sirijem, vendar pa se pri tem poudarja, da bi izvolitev Armenca Agadjanjana vendarle imela prednost pred italijanskim: kandidati, ker bi njegova o-sebnost omogočila ravnovesje med dvema strujama, ki prevladujeta med visokimi italijanskimi prelati. Končno se trdi, da nikakor izvolitev za Vatikan koristna \ ne ipcremo izključiti možno- s političnega in verskega stališča, ker bi pomenila večje zanimanje katoliške cerkve za vzhodne narode. Toda ni prav nič izključeno, da bi tudi v sedanjem primeru prevladala že stara tradicija, da bodo kardinali volili papeža med italijanskimi cerkvenimi dostojanstveniki. Zato se takoj za armenskim kardinalom govori o kardinalu Siriju, nadškofu iz Genove in o mons. Montiniju, nadškofu iz Milana. Mons. Montini še ni kardinal, vendar pa se kovori, da je oboleli papež Pij XII v tajni »buli« zapisal, da postane mons. Mon-tini kardinal »in peetore« t.j sti izvolitve neke četrte osebnosti iz italijanskih vrst duhovništva, ker kaže, da razen Agadjanjana noben drug inozemski kardinal ne pride v poštev. Pri tem se omenja le ime ameriškega kardinala Spellmana, ki uživa veuk vpliv; zdi se pa, da ta vpliv ni tak, da bi šel preko vpliva za izvolitev enega ali drugega kandidata. Hkrati so v Vatikanu že začeli izvajati splošne predpise, ki veljajo za primere papeževe bolezni in morebitne smrti. Kardinali so že prevzeli, vsak na svojem področju. večje odgovornosti nase, tako da glede najbolj nujnih ob smrti papeževi! Seveda ni primerov že sami odločajo. V nobenega dokaza, da taka «bu- > primeru da bi se papeževa ................. minimum.. Makedonska pravoslavna cerkev proglasila svojo samostojnost Hkrati je sklenila priznati srbskega patriarha za svojega vrhovnega poglavarja • Ugoden komentar «Borbe» o prekinitvi obstreljevanja Kvemoja * t*£u^ini OZN. Ugotovil t!*ani ’v wP0.leg sedanjih po-ti hiai Varšavi se aktivno 8 vlade -Za zad«vo vse glav- hNdš' sveu. sovjetske vlade i«*Sa izi«'le , včeraj dopisniku taSa Br,.^1' da bo Sovjetska ta , če na P°m°č Ki- tal’ ,|tonli-;0 na'Padena od zu-^le i 4,etn°. če bodo ZDA ,jr.'R Kitajsko«, o. bojm ay)jansko vojno, ki ‘SVa^aiŠku ‘tajSki nar°d Pr0t' vth • ih pa se n'sm0 vme-0?5«Sva,, se. n- nameravamo Erri°4'l ie* -’e dodal Hruščev. črr° ih ZDA, da se site 'jan«« ito vmešavajo v T0 fo vojno na Kitaj-V nH Jav<> je podal Hru-C.OVyerrfOVOr na izjavo Ei-tije**renc, ’ .k.‘ je na tiskovni >tio,^taisk'ZJavi>i da ravna-■iae hi C na Področju For-li-aA^o imeti za držav- V leha l00,' *e «ie SZ pri-itk Veiju; °delovati v njej«, ton, 't Lrritaniii 80 spi'e- titS* kitš- ?vidnim optinuz-■tio* °bst?i?k‘ sklep o preki-p- ifVanja obalnih o-tte *• i. • .tavn>k Foreign tk' *trin Rjavil; Kakor ve-kO*h|0 v.fdno izjavljali, dg, *4ri0 uporabo sile. Zato °*)hi z vsako pobu- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Sklep ki-tajskega obrambnega ministra o začasnem prenehanju ob-streljeranja Knemoja in Mo-cuja ocenjujejo v Beograda kot hrabrilen znak in element pomiritve. S tem je po mišljenju v Beogradu odstranjena obteženalna okolnost, na katero so se deslej sklieeuali v ZDA, in so zboljšane možnosti za rešitev krize na Daljnem vzhodu. Zainteresirane strani morajo sedaj okrepiti svoje napore, da bi se našla sporazumna rešitev, da bi se začasno zatišje spremenilo v mir, in da bi se odstranili rsi razlogi za zaostritev položaja. Pri tem je po mišljenju »Borbe«, važno, da se upošteva: J. da so Kvemoj in Macu, Formoza tn Peskadorski otoki kitajski, da gre za notranjo kitajsko vprašanje, ki ga morajo rešiti sami Kitajci, in 2. da je danes, ker je kriza o Formoški ožini dobila neke druge aspekte vezane na blo-kovska nasprotja, najvažnejša naloga ublažitev sedanje napetosti in odstranitev krize. To pa konkretno pomeni, da je potrebno nujno rešiti vprašanje Macuja in Kvemoja. Včeraj pa je bilo v okrilju pravoslavne cerkve v Jugoslaviji rešeno zelo važno vprašanje, ki je bilo dolgo časa predmet diskusije in zadnje čase tudi ugibanj in komen tarjev v inozemskem tisku. Po ustanovitvi makedonske republike. se je kmalu pojavilo tudi vprašanje ustanovitve «n. mostojne makedonske pravoslavne cerkve. Znano je nam« reč, da je pravoslavna cerkev :a razliko od katoliške cerkve, ki je centralizirana s papežem na čelu, organizirana po načelu narodne samostojnosti. Tako imamo rusko pravoslavno cerkev, bolgarsko pravoslavno cerkev, romunsko pravoslavna cerkev, srbsko pravoslavno cerkev, itd. V Jugoslaviji je de-lovala samo srbska pravoslavna cerkev. Vsi pravoslavni v IJunnslaviji ne glede na narodnost so se imeli za vernike pravoslavne cerkve. Sele z ustanovitvijo makedonske države v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije se je prvič pojavilo tudi vprašanje cerkvene samostojnosti. Med makedonsko pravoslavno duhovščino sta bili dve struji. ena je bila za popolno samostojnost s svojim patriarhom, druga ki je bila za cerkveno samostojnost in za ka-nonsko enotnost s srbsko pravoslavno cerkvijo, da bi se na ta način simbolično pokazala povezanost makedonskega ljudstva z ostalimi narodi Jugoslavije tudi na verskem pod roč ju. O tem vprašanju je včeraj v Ohridu v znani cerkvi sv. Sofije razpravljal makedonski cerkveni sabor, katerega so se udeležili 203 delegati, zastopniki duhovščine, menihov in vernikov. Sabor je soglasno sprejel sklep o obnovitvi o-hndske nadškofije, sklep 0 izvolitvi poglavarja (metropolita) makedonske pravoslavne cerkve in sklep o kanonski e-notnosti s srbsko pravoslavno cerkvijo, kar pomeni, da makedonska pravoslavna cerkev prizna za svojega vrhovnega cerkvenega poglavarja patriarha srbske pravoslavne cerkve. Sabor je istočasno izvolil za prvega metropolita makedonske pravoslavne cerkve škofa Dositeja. Sklep o ustanovitvi makedonske pravoslavne cerkve je ne le cerkvenega, temveč tudi političnega pomena. To je odgovor makedonske pravoslavne duhovščine in vernikov na trditve bolgarskih voditeljev, da so Makedonci Bolgari, in na trditve, da Jugoslavija izvaja politiko raznarodovanja oziroma srbizacije Makedoncev. Makedonska duhovščina in verniki so tudi na cerkvenem področju potrdili svojo narodno individualnost, ki jo bolgarski voditelji zanikajo, in istočasno tudi cerkveno povezanost s sosednim srbskim narodom. B. B. V SZ in ZDA novi poizkusi z jedrskim orožjem WASHINGTON, 6. — Ameriška komisija za atomsko e-nergijo javlja, da je včeraj eksplodirala v Sovjetski zvezi še ena jedrska bomba. Gre za peto eksplozijo po 30. septembru. Tud: ta eksplozija je bila severno od Severnega tečajnika. V ZDA pa so včeraj v Nevadi napravili svoj sedmi in osmi jedrski poizkus v novi vrsti teh poizkusov. Komisija za atomsko energijo javlja, da so eno bombo preizkušali v višini 120 metrov. Bila je v ladjici balona. Druja pa je eksplodirala v 15o metrov globoki jami. bolezen lako poslabšala, da ne bi mogel več vršiti Svoje visoke lumccije, potem bi začasno te funkcije prevzel kar-dinal-kamerlengo Ottaviani, zasedanju kardinalov v konklavu pa bi predsedoval francoski kardinal — dekan Tisse-rant. Oboleli papež Eugenio Pa-celli ne leži v \ atikanu v svojem stalnem stanovanju, lemveč v Castei Gandolfu. Tudi glede takega primera — če namreč papež slučajno umre izven Rima — obstaja posebna določba apostolske ustave, ki pravi: »Ce rimskega ponti-feksa zaloti smrt izven Rima, bo sveti kolegij kardinalov u-krenil vse za dostojen in dostojanstven prenos trupla v vatikansko baziliko sv Petra » Zato so kardinali hoteli bolnika prenesti že danes v Vatikan, toda zdravniki so se Odločno uprli, ker menijo, da bi bil prenos lahko usoden. Zato bo Pij XII. ostal še nadalje v Castei Gandolfu. Iz Florence poročajo, da se je tamkajšnji »Sredozemski razgovor« pokazal za pomembnejšega kot se je ob začetku zdelo. Prva posledica je bila danes interpelacija glavnega tajr.ika liberalne stranke Ma-lagodija, ki jo je naslovil na Fanfanija in v kateri je rečeno, da bi »podpisniki interpelacije hoteli vedeti tiste nc-litične smernice, na podlagi katerih je vlada smatrala za potrebno, da se obveže prestiž italijanske vlade in splošne koristi države z osebno u-deležbo in s prevzemom ustavne politične odgovornosti s sodelovanjeni predsednika republike na »Sredozemskih razgovorih« v Florenci.« Interpelacija zahteva »nujen odgovor«. Kaj se je zgodilo tako Strašnega, da je desničarski voditelj Malagodi smatral za potrebno vložiti tako interpelacijo? Kot smo že poročali, so se florentinskega sestanka udeležili tudi številni ugledni predstavniki arabskih sredozemskih držav. Med njimi sta n pr. Egipčana Henein in Sa-bet, 'ki sta danes poudarila, da Arabci verujejo v osnovno koncepcijo pravice in svobode, ter da odklanjajo nasilje, ker se smatrajo za sestavni del človeštva. Toda, dokler bo Zahod mislil, da lahko doseže svoje namene s silo, med dvema svetovoma ne bo miru. Delegati Izraela -i sindikalisti — so poudarili potrebo podobnih sestankov, kakršen je Lil organiziran v Florenci, ki to gotovo prispeval k pomiritvi med Izraelom in arabskimi deželami. Predstavnik maroške stranke Istiklal, Alal El Fasi, pa je poudaril, da se obnova izraelske države ne sme izvršiti na škodo Arabcev, ki zahtevajo, da izraelska država omogoči vrnitev 600.000 muslimanov, ki so bili izgnani iz Izraela. Popoldne je govoril tudi podtajnik v državnem ministrstvu Folchi, ki je med drugim poudaril da je sestanek pokazal, kako velike so še raz. like in težave, vendar pa je bil koristen. Končno je maroški princ Mulaj El Hasan povabil vse navzoče, naj se udeležijo nadaljevanja razgovorov v Maroku. Nato so navzoči poslali brzojavke predsedniku Gronchiju in predsedniku Fanfaniju. Malagodiju torej očitno ne ugajajo besede o svobodi in neodvisnosti arabskih narodov, ne ugajajo mu njihova opozorila Zahodu, naj preneha z nasiljem. Sestanek pa je imel tudi precejšen odmev v francoskem tisku, čeprav so dosedanji komentarji precej rezervirani. «Figaro» poudarja med drugim, da so bili nekateri govori sicer bolj akademski, »vendar pa so nosili pečat pristranosti v prid arabskemu svetu in so bili strogi do Zahoda«. Jutri bo seja vlade, na kateri bodo razpravljali predvsem o ukrepu, ki ga predlagata ministra za industrijo in kmetijstvo v ureditvi trgov za sadje in zelenjavo za meso in ribe v zvezi z vladnimi u-krepi glede preprečevanja zvišanja cen. A. P. «»_— Alžirska viada o De Gaullovem načrtu KAIRO, 6. — Aiziiska vlada je objavila izjavo, s katero zavrača De Gaullov načrt za razvoj Alžirije. Izjava poudarja. da gre za isti načrt, ki je bil predložen pred petnajstimi leti, in De Gaulle dokazuje, da hoče ostati v okviru tradicionalne francoske kolonialne politike. Vlada ponovno poudarja, da Alžirija zahteva neodvisnost, in sedaj je edino vprašanje v tem, da se napravi konec kolonialni vojni. Ferhat Abas. minister za vojno Belkacen, notranji minister Tobal in minister za komunikacije Husuf so danes odpotovali v Tunis, kjer se bodo razgovarjaii z Burgibo in s predstavniki alžirske osvobodilne fronte. Ministri za finance, za prosveto in za oboroževanje pa so odpotovali v Bagdad. V začetku zasedanja je govoril predsednik indijske vlade Nehru, ki je predysem poudaril položaj v nerazvitih deželah, zlasti pa v azijskih in afriških. Poudaril je, da je treba tem deželam pomagati. Zatem je Nehru tudi poudaril, da se vedno bolj večajo razlike v življenjski ravni med evropskimi državami in revnimi državami Azije' in Afrike. Dodal je da se je potrebno izogniti političnim vprašanjem pri reševanju izključno gospodarskih zadev. »Svet ni razdeljen na komuniste in nekomuniste,« je zaključil Nehru, »pač pa med industrializirane in nezadostno razvite dežele.« Guverner belgijske banke Jean Van Houtte, ki predseduje zasedanju, se je Nehruju zahvalil. Zatem pa je govoril ameriški zakladni tajnik, ki je predložil resolucijo za zvišanje prispevkov v sklad in banko. Številni govorniki so podprli ameriški predlog. Na seji je ameriški zakladni minister prebral Eisenho-werievo poslanico, v kateri predsednik govori o potrebi gospodarskega razvoja in blaginje, zato da «svobodne države prispevajo k stvari svobode«. Mednarodni denarni sklad ugotavlja v svojem trinajstem letnem poročilu, da »svet napreduje k večji svobodi trgovine in h konv -rtibilnosti valute«. V dvanajstih letih obstoja sklada se je mnogo napredovalo v tem smislu: države članice vedno bolj težijo po uvedbi ustaljenih in urejenih sistemov izmenjave. ((Potrebno je.» nadaljuje poro. čilo »dovoliti mednarodne kredite, zato da države, ki so v težavah, lahko rešijo 'začasna vprašanja plačilne bilance. Od svoje ustanovitve marca 1947 do 30. aprila letos je celotni znesek operacij sklada z.našal 3,16 milijonov dolarjev. V zaunjem nitančnem letu so operacije sklada znašale 666 milijard dolarjev, kar je rekordno število, ce se izvzame prejšnje leto, ko je ta znašal 1114 milijonov dolarjev. 1-metje sklada v zlatu in dolarjih je znašalo 30. aprila 2343,6 milijonu dolarjev. Poročilo ugotavlja zatem da je bilo povečanje svetovne trgovine lansko leto manjše kakor prejšnja leta, vendar pa je bilo na zadovoljivi višini. Svetovni izvoz je narastel za 10 odst. leta 1955, za 8 odst. leta 1956 ter za a odst. leta 1957. Zdi se. da je nedavni padec gospodarske dejavnosti v ZDA in Kanadi samo v majhni meri škodljivo vplival na druge industrijske države. Večje težave pa so i-mele mnoge države, ki proizvajajo surovine, in to zaradi zmanjšanja tečajev: 9 odst. od konca leta 1955 do sueške krize, približno 15 odst. med prvim trimesečjem 1957 in prvim trimesečjem 1958. Kar se tiče prihodnosti iz; reka poročilo mnenje, da bi ponovni industrijski razmah pomagal državam lastnicam surovin, toda ne bi odpravil vseh vprašanj, ki jih te države morajo rešiti, zlasti in-flrcionistični pritisk, ki se je začenjal čutiti še pred sedanjo recesijo. Poročilo pravi tudi, da ni mogoče še vedeti, ali bo padec dejavnosti v Severni A-meriki imel zapoznele neugodne posledice v drugih drža- vah. Padec dejavnosti bi u-tegnil napotiti nekatere države, da odredijo zaščitne u-krepe ki bi s svoje strani povzročili represalije. Poročilo mednarodne banke za obnovo in razvoj navaja splošno povečanje dejavnosti banke v primerjavi s prejšnjimi leti; dovoljenih je bilo 34 posojil v skupnem znesku 711 milijonov dolarjev. Cisti dohodek banke je bil 42 milijonov dolarjev. Njene rezerve znašajo 350 milijonov dolarjev. Banka je operirala tudi na sektorjih mednarodne politike. Sodelovala je n. pr. pri ureditvi vprašanja kompenzacij, ki jih dolguje ZAR v zvezi z nacionalizacijo družbe za Sueški prekop. Banka je poleg tega sodelovala pri razgovorih med Indijo in Pakistanom za izkoriščanje vode iz reke Indus. Poročilo omenja tudi razgovore z italijansko vlado za zgraditev jedrsse centrale z zmogljivostjo 150 kVVh v južni Italiji, sodelovala pri rargovorih med Indijo in Pakistanom za izkoriščanje vode iz reke Indus. Poročilo omenja tudi razgovore z italijansko vlado za zgradiiev jedrske centrale z. zmogljivostjo 150 kWh v južni Italiji. V zvezi s posrjili omenja poročilo, da so zlasti finansirali dela za razvoj zeleznic v Ekvadorju, .ndiji, Nigeriji, rakistanu, Peruju Kodez.ji in Južni Afriki ter modernizacijo cest v Belgijskem Kongu, Ekvadorju in Hondurasu, povečanje pomorskih pristanišč v Indiji ter izboljšanje omrežja kanalov v Belgiji. Med največjimi posojili — 66 milijonov dolarjev — je finansiranje graditve jezu Yanhee v Siamu. Italija, Avstrija, talija, Siam in Japonska ao dobile posojila tudi ža povečanje kmetijske proizvodnje. Za industrijo je bilo dovoljenih skupno 100 milijonov dolarjev. I Tehnična pomoč banke se je konkretizirala v navzočnosti stalnih misij v Ekvadorju, Hondurasu, Panami, Peruju in Haitiju. Pri izvajanju svojih kreditnih operacij jc banka črpala iz mednarodnih finančnih trgov v večji meri kakor prejšnja leta-, gre za 625 milijonov od katerih 37% v ZDA in 250 v drugih državah. V finančnem letu 1957-58 se je v banko včlanilo sedem držav: Gana, Irska, Malaja, Maroko, Saudova Arabija, Sudan in Tunizija. Konec junija letos je bilo v banki včlanjenih 67 držav, podpisani kapi: tal pa je znašal 9405 milijonov dolarjev. Iran umaknil kandidaturo za VS NEW YORK, 6. — Iran je umaknil svoje kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu v kori.t Tun.ziji. S tem ie Tuniziji zagotovljena izvolitev v Varnostni svet za dve leti id 1. januarja dalje. Davi se je v skupščini OZN nadaljevala splošna razprava. Sudanski zunanji minister je zahteval od Velike Britanije bolj jasno izjavo glede umika čet iz Joraarije. Dodal je, da želi Sudan popolno izpolnitev arabske resolucije od 21. avgusta Govorila sta tudi zunanja ministra Nepala in Mehike. Maroški delegat Filali je ponovil ponudbo za dobre uslu- Brazilija, Ekvador, Japonsza. - ge, ki jo je njegova vlad Mehika, Pakistan in Filipini sporazumno s Tunizijo stavi-so dobili finansiranje za raz- la, da prispeva k rešitvi al-voj električne industrije. 1- žirskega vprašanja. mm n inini»iiiuun««mmmiwntmiin'iniuiMni iiiiihiiiikiu . KP Francije o vzrokih neuspeha pri referendumu Uvideva »e potreba novih oblik za sodelovanje i socialističnimi in naprednimi silami PARIZ, 6. — Centralni ko-1 katerih so volivci glasovali za mite KF Francije, ki jc dva i novo ustavo, tako velika, da dni zasedal v Ivryju, je sino-1 De Gaulle ne more ugoditi č: končal zasedanje in odobril resolucijo, s katero obrazložu-jo svoje stališče po referendumu. V resoluciji je med drugim rečeno, da izvajanje nove ustave pomeni nazadovanje demokracije v Franciji ter ustvarja resen položaj v državi. Dalje pravi resolucija, da se je pri referendumu od Francozov zahtevalo, nuj se izrečejo o nekem človeku, in ne o političnih vprašanjih. r.asprotujocim si upanjem, ki jih volivci imajo, ter dodaja, da sta »v sedanjih pogojih obstoj in delovanje partije ob podpori množic še bolj kot kdaj potrebna«. Glasilo stranke »Humanite« objavlja na dveh straneh celotno poročilo, ki ga je podal član politbiroja Marcel Servin. Servin poudarja, da rezultati referenduma navajajo na vrsto važnih ugotovitev. «Več ko (.Republikanci, je dalje reče-; ^jijjon komunističnih voliv- no v resoluciji, so želeli predvsem politično spremembo, za katero so glasovali 2. januarja 1956. Toda neenotnost levičarskih sil je onemogočila nasprotnikom ustave, da bi u-stvarili ugodne pogoje za ob-r.ovo francoske politike in za vzpostavitev demokracije«. Resolucija izjavlja, da je raznovrstnost vzrokov, zaradi .... minimum..mmmmmmmmmmmiim.............. mmim V NA TO nadaljujejo v tvezi s Spaakovim predlogom Mac Millan pripravlja še okrutnejšo akcijo proti Ciprčanom poziva ZDA, naj posredujejo v OZN Makarios PARIZ, 6 — Na današnji seji sveta stalnih predstavnikov NATO so nadaljevali razgovore v zvezi s Spaakovim načrtom za sklicanje konference med Angleži, Grki in Turki ob udeležbi predstavnikov ciprskih Grkov in Turkov. Razgovore bodo nadaljevali v sredo. Predstavnik NATO je i*Ta* vil, da so prizadete vlade in druge vlade danes spTožile več predlcgov, tako da je upravičeno upanje, da bo na prihodnji seji mogoče najti sporazum o spremenjenem Spaa-kovem načrtu. V Atenah se je predsednik grške vlade Karamanlis danes ponovno razgovarjal z ameriškim poslanikom Riddleber-gerjem. V Londonu pa se je Mac Millan posvetoval najprej z notranjim ministrom, pozneje pa z ministrom za kolonije, z zunanjim ministrom m /. obrambnim ministrom. Posvetovali so se o zadnjih dogodkih na Cipru. Medtem so sporočili, da bosta na Ciper odpotovala dva najbolj sposobna in okrutna detektiva Scotland Yarda, da pomagata tamkajšnjim angleškim silam v akciji proti EOKA. Predstavnik Scotland Yarda je izjavil dopisniku »Dailj Mailaa: »Oba inšpektorja imata večje izkušnje kakor kdo drugi, kar se tiče zasliševanj. Razumeta, kdaj nekdo laže, in znane so jima vse tiste ukane, ki pripeljejo zločince do napačnega koraka«. Naloga detektivov naj b: bila tudi omogočiti aretacijo voditelja EOKA Grivasa. Na Cipru so bili danes ranjeni štirje britanski vojaki pri eksploziji mine, na katero je zašlo njihovo vozilo. V vasi Lelkoniko so britanski vojaki ubili Grka, ki je skušal zbežati, ko je vrgel proti njim bombo. V kraju Karmi pa so Angleški vojaki aretirali 200 Grkov, starih od 15 do 45 let. V tem kraju je bil včeraj ranjen en britanski vojak Družinski člani aretiranih so danes v Kireniji protestirali, ker britanski vojaki aretirane muči-jc in pretepajo. Grško zunanje ministrstvo je objavile nocoj izjavo, v ka. terim o-bsoja napade niu ženske, kakršen je bil vv(^'tek, ko je bila ubita žena nekega britanskega vojaka na Cipru. Znano je. da je EOKA kmalu po umoru omenjene ženske sporočila, da nima nič opra viti s tem umorom. Izjava grškega zunanjega ministrstva pravi, da napadi na ženske nasprotujejo tradiciji grških borcev, ter da je sporočilo ciprskih borcev, ki odklanjajo vsako odgovornost za ta umor, v skladu z mnenjem, ki prevladuje v Atenah. Nadškof Makarios pa je v izjavi dopisniku nekega grškega lista v New Yorku zahteval posredovanje ZDA v OZN za rešitev ciprskega vprašanja. Dodal je, da je vsaka pomoč, ki bi jo Ciper lahko dobil od drugih držav, in tudi od Scvjetske zveze, dobrodošla. V grških političnih krogih ne kažejo prevelikega zanimanja za ponudbe nekaterih nemških krogov, naj bi za rešitev spora posredoval Adenauer. če bi Mac Millan to zaprosil med svojim obiskom v Bonnu. Pripominjajo, ia sedaj posreduje tajnik NATO Spaak. Ce ta ne bi uspel, ne bi kak drugi posredovalev prav gotovo imel večjih možnosti uspeha- cev, je izjavil Servin, je glasovalo ž «da». Glavna množica nasprotnikov nove ustave prihaja od komunističnih volivcev. Toda za prihodnost bi bilo napačno in nevarno ne upoštevati prispevka v tem smislu, ki prihaja od demokratov, socialistov, radikalov in demokristjanov«. «Gre za resen položaj in naša dolžnost je, da ga popravimo. Prvikrat po osvoboditvi je prišlo do takega pojava. Komunistični volivci, ki so glasovali z »da«, ne pripadajo vedno srednjim slojem; nasprotno Analiza rezultatov v Parizu po mestnih predelih in volilnih sedežih ter v mnogih velikih mestih nedvomno kaže znatne izgube v delavskih krogih in pogostoma med revnejšimi sloji«. Pri analizi vzrokov tega pojeva pravi Servin, da je »politični urad mnenja, da tu nikakor ne gre, da bi oporekali r.aii politični liniji, ki j* predvsem nakazana v poročilu Thoreza na konferenci v preteklem juliju. To pa ne pomeni, /da niso potrebne pripombe proti njenemu izvajanju«. »Široke plasti našega ljudstva, izjavlja Servin, iti hočejo mir v Alžiriji, so mislile, da je De Gaulle sposoben končno rešiti to vprašanje in vprašanje novih odnosov med Francijo in prekomorskimi državami. Za miltjone Francozov, katerih narodni 1 čut je užaijen zaradi servilnosti prejšnjih vlad, se je De Gaulle zdel kakor porok velikosti in narodne neodvisnosti«. Servin izjavlja zatem, da »upoštevajoč dejanski položaj, da je ljudstvo odobrilo ustavo, mora komunistična stranka razviti svojo borbo ob strani množic ljudstva ob upoštevanju tega novega položaja«. »Je nad 17 milijonov #da» in naša največja skrb mora biti, da obnovimo stike z večino njih, kajti brez tega bi se obsodili na izolacijo in sklerozo«. Na koncu izjavlja Servin, da po njegovem mnenju »ostaja enotnost s socialističnimi delavci nujna potreba, toda vprašanja enotne fronte sc postavljajo v novih oblikah«. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. oktobra 1958 i | Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20.6, najnižja 20.2, zračni tlak 1015.1 se dviga, veter 3 km zahodnik, vlaga 69 odst., padavine 34.9 mm, nebo 8 desetin po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 21 stopi-nj. G F r ž a š M: m 1 dnevnik Danes, TOREK, 7 cktoM* , .iustma, Vetagoj ^ Serce vz.de cb 6.10 In za 17.35. Dolžina unevaj-L"- ^ vzide ui> 24.00 in za-tofle Jutri, SREDA, 8. oktobra Brigita, Protest SKGZ in NSZ proti prepovedi slovenščine na Trgu Unitd Komisar ni kršil samo ustave temvež tudi določbe volilnega zakona NSZ obžaluje, da niso stranke, ki trdijo, da so de« mokrotične, odkrito obsodile komisarjeve prepovedi - - - - —•»—i———i —■—«—-- —— j* I I J | l p\ I1 f l ■ _ _ Ogotčenje proti prepoved’ slednjima prbtes uporabe slgvgnjjiine na Trgu _ r rau Vnitd se še ni poleglo. Ljudje ne morejo razmmetLkakp je mogel vladni TCO-mtšta^ izdati takšen ukrep, ko je videl že maja meseca, kako to žali tržaške Slovence in vse demokrate in napredne ljudi sploh. Zato so vsi pričakovali, da vladni komisar tokrat ne bo popustil šovinističnim skrajnežem in nestrpnežem in je bilo razočaranje še bolj globoko. Izraza temu ogorčen ju sta dali tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Neodvisna socialistična zveza z na- HUHtlHIIIIIIMtlfllHIIIIItlllllllllltlllllHIIIIIIIII Nevarna pot Tržaški demokristjani trpijo že dalj časa na kompleksu manjvrednosti pred tukajšnjimi fašisti. Ze lani so jih skušali privezati nase s sodelovanjem v občinskem svetu in so se 2 njimi dogovarjali glede podpore Bartoliju in občinskemu odboru. To je prišlo na dan prav v tej volilni kampanji, ko je misovski prvak Morelli na javnem trgu preči-lal nekatera pismu, ki mu jih je poslal osebno bitmi župan Bartoli. Sicer pa bi lahko reki/, da je to vprašanje, ki naj ga razčistijo med seboj, čeprav menimo, da ne more biti demokristjanom, ki se vsak dan trkajo na prsi, da so demokrati in celo antifašisti, v čast, iskati podporo za upravljanje občine pri ljudeh, ki so toliko gorja povzročili ne samo tržaškim Slovencem in Italijanom, ampak vsemu italijanskemu narodu. Najbolj tragično pa je dejstvo, da je Krščanska demokracija v Trstu začela tekmovali s fašisti, kdo je bolj nacionalist in šovinist. V preteklih dneh smo obsodili njihovo zahtevo (ki jo je vladni komisar sprejel in izvedel), da se prepove govorili na frgu l/nita v slovenskem jeziku. V nedeljo pa so storili še en korak naprej, kar si včeraj niti »Ficcolo« ni upal napisati. Vodja demokristjunske parlamentarne skupine in bivši minister za delo Gui je na javnem zborovanju na Trgu Vnita džjavil med drugim: »Nad trstom .leži, še vedno Vprdšuuje -meja...s tl uftgj za tisti/n, robom — 'kazal je s prstom na griče, ki obkrožajo mesto — komunističnega cesarstva sp‘ostali kraji,', la se jim Italija ni nikoli odpovedala«, «Trst je na ,mtji lepkega komunističnega cesarstva — na meji železna zavese*, je nadaljeval demokrist-janski prvak. Menimo, da so tako neodgovorne izjape tu ko odgovor-ne demokristjunske osebnosti zlasti posledica tragične tekme demokristjanov s fašisti, kdo bo s svojimi dejanji in svojimi stališči zadovoljil želje premnogih fašistov, ki jih na žalost v Trstu še vedno redijo in podpirajo. Glede železne zavese pa moramo demokristjanskega prva. ka in njegove neprevidne tržaške svetovalce opozoriti, da je samo na tržaškem področju nad 100.000 oseb, ki imajo obmejno izkaznico in da je bilo od dneva, ko je stopil v veljavo videmski sporazum, do danes nad 14.000.000 obmejnih prehodov. Takšna je torej ta «železnp zavestni, ki stoji »takoj za tistim roboma? Zato gornje neodgovorne izjave ne morejo biti samo posledica lova na fašistične glasove. Gre tudi za začetek zaostritve diskriminacijskega ravnanja proti državljanom slovenske narodnosti, kar dokazuje komisarjev ukaz o prepovedi slovenskega govora in zaostritev odnosov z Jugoslavijo po vladi in vladni stranki, kajti ne moremo si predstavljati, da bi vodja parlamentarne skupine K L) na svojo pest in brez vednosti Fan-/anija, ki je predsednik vlade zunanji minister in glavni tajnik KD dajal takšne izjave Kam vodi taka nevarna pot ki sta jo ubrala Bartoli in Franzil pa je seveda drugo vprašanje. st ovni; 'odbor obAdije, ' da pred- Generalni vladni komisar je _stavniki_onih strank^ ki hoče- jo f>!ff In Tu"Tžjav)jaja Slavnik. Cesto je izročil prometu predsednik občinskega ljudskega odbora za Hrpelje Anton Ovčarič. Pozdravni govor pa je imel predsednik koprskega planinskega društva Senica, ki je poudaril vsestranski pomen ceste. Občina bo z njo imela več možnosti, načrtno izkoriščati gozdove in urejevati planinske pašnike. Poleg tega se bo bolj razvil tudi turizem, saj je bil Slavnik od nekdaj priljubljena izletniška; točka števijnih ljubiteljev narave tudi iz Trsta. Na vrhu je prav lepo urejena planinska koča, ki nosi ime do znanem publicistu in planincu pok. dr. Henriku Tumi. Pot na vrh iz Herpelj do koče je dolga 11 kilometrov. Urediti je treba samo še kratek zadnji del pred kočo. Svečanosti pri otvoritvi so poleg drugih prisostvovali tudi podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Joža Vilfan, član izvršnega sveta Slovenije Julij Beltram ter pred- V nedeljo dopoldne je Neodvisna socialistična zveza priredila na Trgu sv. Jakoba predvolilno zborovanje, na katerem sta govorila tov. Miro Kenda in dr. Jože Dekleva. Prvi govornik je predvsem obravnaval razna gospodarska vprašanja, ki se nerešena vlečejo iz leta v leto, od volitev do volitev, ko vsi — posebno pa Krščanska demokracija — obljubljajo njihovo takojšnjo rešitev. Samo da gredo vdlitve mirno, pa bo stvar rešena... Toda to so le volilne obljube, prazne fraze, kajti vsi pereči problemi, kot na primer vprašanje mornarice, prometa, industrije itd. so še vedno nerešeni. Nasprotno, sedaj prav se pojavlja velika nevarnost v industrijskih obratih, ki so v sklopu IRI, ki utegnejo zaradi pomanjkanja naročil že v razmeroma kratkem času skrčiti svoje obratovanje. Za njim je povzel besedo tov. dr. Dekleva, ki je naj- odbora za Koper Albin Dujc. Ko je predsednik ljudskega odbora ottoine Hrpelje prerezal trak$, je kolona avtomobi- prej prikazal nekatere smer-1 je obsodi! galamai^vo pre- lov zbrzela po res lepi položni |nie* in program Neodvisne 1 poved slovenščine na Tr4 poti, in na vrhu pred kočo so Razočarani tatovi K*o obilnem zelo pičel «delu» plen Vdrli so v bar San Domingo in bito Limetta in so se morali zadovoljiti samo s cigaretami Policija je javila, da so pretekli teden, verjetno v noči d srede na četrtek, neznani tatovi okradli bar San Domingo na Goldonijevem trgu in bife Cimetta v Ul. Carduc-ci. Bife in bar sta med seboj ttko rekoč povezana, ločijo ju le stranišča, ki pa jih lastniki vsak večer skrbno zaklepajo Toda zlikovci so morali k»iti zelo dobro poučeni o vseh teh zadevah. Najprej so se namreč splazili v vežo hiše št. 5 na Goldonijevem trgu. Od tam so »plezali na dvorišče, odkrili stekleno streho, ki pokriva stranišča, zlezli v stranišče in si od tam utrli pot v lokal. Toda čakal jih je le pičel plen. V blagajnah ni bilo denarja, pa tudi drugače niso našli posebnih vrednosti. ru 'ban Domingo že precej Pokazali pa so precej iz hirčni — vzeli c;| 'efhO ~iast Policija domneva, da .*u . Lile csebe, ki so vdrle v bar, majhne in drobne, ker je odprtina, skozi katero so priplezali, zelo ozka in kratka. Seveda je v teku preiskava. Nesreča kolesarja Tudi v Ul. Negrelli je prišlo včeraj popoldne do nesreče, katere žrtev je bil 18-letni dijak Michele Cozzolino, stanujoč v Ul. Madonna del Mare 2. Nič hudega sluteči Michele se je vozil s svojim kolesom v smeri proti Ul, Locchi, ko ga je podrl na tla avto znamke Fiat, ki je vozil v isti smeri. Ker se šofer ni ustavil, je ponesrečenega fanta spravil v bolnišnico neki drug šofer, ki je prav tedaj privozil mimo Fant*si j* pri* padcu^ zlomil rec vse MMIHIIHIMMMMMUHMHHIMHMIIIMHHIMIIIHIIiniMMIMIIIMMIItlMntHfttlimiliafltMIIIIHHMHHr PREDVOLILNO REŠETO Malagodi priznava obstoj beneških Slovencev V kinu *Excelsior» je v nedeljo govoril glavni tajnik L talijanske liberalne stranke. Tu ne bomo omenjali njegove polemike z demokristjani in se raje omejimo na njegovo priznanje obstoja beneških Slovencev. Malagodi seveda ni storil tega iz ljubezni do njih, marveč samo da bi speljal vodo na svoj propagandni mlin. Ker je njegova stranka nasprotna ustanovitvi uvto- nomnih dežel, bodisi z nuvad-nim bodisi s posebnim statutom, je v svojeni nusprotovu-nju ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina navedel tudi tale razlog. V deželnem svetu bi lahko poleg zastopnikov tržaških in goriških Slovencev ki bi zali tevali uvedbo dvojezičnosti, utegnil sedeti tudi zastopnik eSlovencev iz starih italijanskih pokrajin, to je Benečije utegnili v novi deželni tvorbi pokvariti». Malagodi je torej priznal, da živijo tudi v mejah Italije izpred leta IH Sli Slovenci. Le kaj bo rekel k temu «Messug-gero Venet o«, ki se šteje za glasilo vseh desničarjev m s tem tudi liberalcev, in ki je vedno zanikal obstoj beneških Slovencev? Končno naj omenimo, da je tudi Malagodi pogreval obrobljeno geslo o »slovanski in komunistični nevarnosti», da pa ni niti z besedico omenil resnične fašistične nevarnosti. Kar šaljiv pa je bil na zborovanju PLI tudi prizorček, ko je neki stari liberalec ali morda radikal prekinil govornika in ga opomnil na federalistične nazore liberalca Cat-tanea, kar je nekatere poslušalce v ozadju, dvorane, ki so bili očitno pod vtisom »slo-vanske nevarnosti», pripravilo do tega, da so začeli kričali: »la in Jugoslavia!« Mimogrede naj še omenimo, da je včerajšnji «Piccolo» prekrstil Caltanea v Cattani, iz česar bi lahko sklepali, da v »Hi >vo nogo ter bo moral osta- »oje glasove, * “ V <0 dni. lV«^fvJiaW Smrtna nesreča ezula socialistične zveze, potem pa je polemiziral s Slovensko de-mokfafsko’'zvezo ozlroffRTfTTP-™ nim predstavnikom dr., Agpe-lettom. SDZ nam ;je očitala, je poudaril govornik, da smo vodili tako imenovano «frate-lančno« politiko na škodo Slovencev. Toda dejstvo je, da je bila in da je ie ta politika pravilna, kajti le s sodelovanjem in bratstvom lahko dosežemo sožitje obeh tu žive-gih narodov, kajti le s pomočjo italijanskih predstavnikov oziroma italijanskega prebivalstva lahko Slovenci dosežemo uveljavitev naših pravic, kar je preteklost že večkrat nedvoumno dokazala. Toda prav ti gospodje, ki so nam očitali »fratelančno« politiko, so prišli na to, da je treba imeti tudi med Italijani zaveznike. Toda niso si jih poiskali v demokratičnih množicah, ki podpirajo naše težnje in pravice, temveč so si zaveznike našli pri demokristjanih, pri onih šovinistih, ki nam odrekajo ngše najosnovnejše pravice. Cernu služi to zavezništvo med SDZ in KD, bo vedel dr. Agneletto, medtem ko Slovencem ni nikakor jasno, kakšne koristi bi lahko od njega ,meli. Dr. Dekleva je’ tudi ostro protestiral zaradi prepovedi uporabe slovenskega jezika na Velikem trgu, ki globoko žali narodnostni čut in čast tržaških Slovencev. S to prepovedjo, je poudaril govornik, sc bili Slovenci postavljeni v vrsto drugorazrednih državljanov, kar je žaljivo in nedopustno. Mi zahtevamo, da nas spoštujejo, tako kot spoštujemo mi pripadnike druge narodnosti, da uživamo enake pravice kot vsi ostali prebivalci tega mesta. Končno je dr. Dekleva še polemiziral z indipendentisti, ki predstavljajo za Slovence izgubljeno stvar, saj je Tol-loyeva skupina v rokah demokristjanov in že zato karakte-nzirana, medtem ko skupina Uorgheseja ne nudi niti najmanjšega jamstva, da bi se zavzela in branila naše pravice in interese. Končno je dr, Dekleva še pozval volivce, da izkažejo svoje zaupanje Neodvisni socialistični zvezi in ji š*‘ večjfeihi številu oddhjo glasove. TIT73 B A f kjer je obravnaval poleg gornjih /pra- lci" so *" bili "vedno 'najbolj zve-t sorgimentus niso ravno presti sinovi Italije, ki pa bi te \ vei podkovani. v nedeljo krB/ UD Ufe IHhrtrtb ponesre- il 30-let.u delavec Dano Vi; voda, begunec iz Buzeta, ki iMr^s^riSK njega pa »e je ponesrečil tuijh 24-lefnt begunec iz Kbpra šofer Remijtio Vattovaz. Popoldne se je Vivoda odpeljal s svojim avtom, ki ga je kupil šele pred kratkim od nekega Doddeschinia iz Palmanove, v Milje in je povabil s seboj tudi Vattovaza. Ko sta se vračala iz Milj, se je avto zaradi spolzke ceste v bližini rafinerije Aquila zaletel v cementni steber, ki- nosi žično napeljavo trolejbusa, ter se močno razbil. Vivodo in Vattovaza so takoj odpeljali v bolnišnico, toda prvi je kmalu podlegel poškodbam, medtem ko se bo moral drugi zdraviti 40 dni. *»——- Zubelj ožgal pomorščaka iz Neaplja 53-letni Vincenzo Panza, doma iz Neaplja, Ul. Liborio 19, zaposlen na ladji »Giosue Borsi«, ki je prav te dni zasidrana v našem pristanišču, je bil včeraj popoldne zaposlen pri čiščenju kotla, ko ga je nenadoma oplazil močan zubelj, ki ga je ožgal po obrazu, vratu in rokah. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti zaradi opekah prve in druge stopnje kakih 20. dni. zovc^povabili dr. Deklevo,, naj dogodek- zgodil, tudi sam stanoval. Nekega večera, in sicer 13 septembra 1965, je Pava-nello prišel iz kina domov in se je s še neko sostanovalko vzpenjal Po stopnicah do svojega stanovanja. Naenkrat pa so se vrata Giorgininega stanovanja odprla in najemnica je začela r.anj kričati ter ga zmerjati Jaz nisem hotel z njo govoriti, je dejal Pavanello, in sem ji rekel, naj raje pokliče svojega moža. Toda tedaj lhe je ženska napadla, me ugriznila v roko in da bi se je rešil, sem jo sunil proč. Vtem pa se je že prikazal njen mož in oba sta obtoženca napadla z združenimi močmi. Ta se je branil, kakor je vedel in znal, potem pa je odšel na policijski komisariat v Ul. Caprin, da bi zadevo prijavil. Tu so mu rekli, da mora napraviti prijavo na kolkovanem papirju itd., zaradi česar se je vrnil domov in na zadevo pozabil. Toda tudi Giorginijeva je odšla na policijsko oziroma karabinjersko postajo, kjer je dogodek predstavila v drugačni luči. V prijavi, ki jo je vložila 29. septembra, je navedla, da so vsi hišni stanovalci proti njej (ugotovljeno je bilo, da se Giorginijeva zelo boji duhov). Mnogokrat se je namreč zgodilo, da je pred vrati svojega stanovanja našla okrvavljene lase, kosti, pepel in druge podobne zadev- sednik okrajnega ljudskega »čine, kar jo je spravilo sko- gu ,Unita, .opozoril slovenske volivce na Agnelettovo podporo KD, ki je T»rišla~ do-ir* aza v prejšnjem ijbčinskem .vetu in »na preteklih državno-Itoorskfh majskih volitvah, kb je pozval, naj Sloveaci, glasujejo za demokrjstjanske poslance. Poudaril je tudi, da slovenski volivci ne morejo glasovati niti za indipenden-tiste, ki se niso nikoli zavzeli ne za slovenske ne za delavske pravice. Pri Domju je v nedeljo za NSZ govoril tov. Samsa Bogo predvsem o gospodarskih vprašanjih Sinoči je v Ulici Orlandini na Pončani govoril Bortolo Petronio. Najprej je govoril o mestnih gospodarskih in socialnih vprašanjih ter poudaril pomembnost občinskega sveta pri reševanju najvažnejših mestnih vprašanj. Nadalje je dejal, da je KD do sedaj stalno zavirala reševanje zlasti gospodarskih vprašanj, kot so to prosta cona, okrepitev trgovinske mornarice in pristaniškega prometa, ker je bila vedno v službi osrednje državne birokracije n Confindustrie. Zato morajo volivci prihodnjega 12. oktobra odločiti, ali hočejo novo politiko v korist mesta, ali pa hočejo, da bo ostalo vse pri starem. Tudi danes bo mnogo volilnih zborovanj. Med drugimi bo na Trgu Goldoni ob 18. uri govoril kandidat PSI odv. Trpin. KFI pa bo priredila jutri zvečer ob 18. uri na Trgu Pe-rugino veliko volilno’ zborovanje, na katerem bo govoril senator Umberto Terraccini. s« lahko vsi okrepčali, ker je uprava koče poskrbela za dobro- postrežbo. Se pozno do popoldneva, so prihajgli ljudje in se pridruževali dokajšnji množici, ki je: v Veseleiri razpoloženju med seboj kramljie, .a. Le škoda,, da ni bilo jasno in je s tem marsikdo, ki ni bi! še na Slavniku, izgubil, priložnost res krasnega razgleda po bližnji in daljni okolici. ir/ Naj navedemo še, da je že v teku veliko delo za napeljavo velikega električnega daljnovoda izpod gorske stene na Slavnik. Gozdarji bodo :ia Malem Slavniku postavili opazovalnico. Od tu bodo lahko od daleč opazili vsak gozdni požar. Na vrhu Slavnika pa bodo imeli meteorologi svojo postajo. V planinski koči ijletniki lahko tudi prespijo in tisti, ki so že izkoristili to priložnost, sc povedali, da so bili povsem zadovoljni tudi z ljubeznivo upravnico. M. B. . «»----- IZPRED SODISCA Oprostitev sostanovalca obtoženega pretepa Končno naj še zabeležimo razpravo na preturi, kjer je na zatožni klopi sedel 38 let stari Giordano Pavanello ie Ul. G. Rota. Obtožnica ga je namreč dolžila, da je povzročil telesne poškodbe Teresi Giorgino iz Ul. Molin a ven-to 22, kjer je takrat, ko se je iiiiiiiiiiliiiiiiiiiilliiiiiuiiiiiiiiiiiiioiaoomiitrniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiii lz sindikalnega življenja Razprave o starih delavcev i Sindikalni predstavniki so se včerni razgovorjalu. z ravnateljem urada za delo o položaju v Delavskih zodrugoh Pod pokroviteljstvom pokrajinske ustanove za turizem in na pobudo solastnika- «Stabili-mento Tipografico Nazionale«, je Izšla nemška izdaja »Turističnega vodiča za Trst in okolico«, katerega italijanska, izdaja j« že skoraj pošla. Publikacija šteje 145 strani in vsebuje poleg mape s' tržaškimi ulicami tudi številne lepe slike in vse podatke, naslove in podobno, ki utegnejo zanimati nemške in avstrijske turiste. Poki4jinska ustanova za turizem bo razdelila publikacijo brezplačno vsem turističnim uradom v Avstrij. in Svioi, razen tega pa bo v prodaji v tržaških in tujih knjigarnah. SLOVENUA 327.1 m. ^02,1 m. 2'*jJ s,00, Potočila: 5.00, b-UU'.7I'() 19,3Di 10.00 13.00, 15,00. 22 00. 22.55. i,n rdečih 8.05 Šopek rožmarina ^ nageljnov (Slovenske na ^ ^ v:jata Ljubljanski : _a).JJo IH aiisamat-i bjeeka u Ja^e Deset minut z■ orW»‘F sp0Bii-Gieanson; 8.40 i-.ervk1 n, — Ernest Srhnabek svetu z našo zemljo — IJ »• zsbav«i» opernih melodij; l°j ii() ten«, matineja: 10 45 /a dom jjdrf- 11.00 Priljubljene yirtuožll 30 od. be za. violino m,^,'vsk daja za otroke; 12.00 L® t* tet v dvo- m tri čet* as«! ,2.23 tu- 12.15 Kmetijski nasv ^j Simfonični plesi; 1330 iz znanih oper av»rjev 14.00 Melodije domačin gepeta; izvaja s,u$r.mbel Mojrri ©sti m 14.15 Zamimivosti lz 7sluSalci tehnike; 14 30 Naši P®5 Ht* šiita jo in pozdravljajo, _■ Kar. moreska tega tedna „ glaS-vaš: Strokovnjak; „1“twHanaiion<1 bene ljubitelje; 17.10 £> orgle v ritmu: 17.15 J\Litriiit& janka z orkestrom nuer rinffOVodj radia; ( Šolske vesti ) raj ob pamet Na vsak način je hotela izslediti krivca in tako-je ure in ure prečepela za vrati: ter skozi ključavnico opazovala stanovalce, ki so hodili poi'stopnicah mimo nje r.ih vrat. Tako je omenjenega večera videla oziroma slišala priti Pavaiello in je odprla vrata. Toda ta jo je začel zmerjati — tako pravi Giorginijeva — in oria si ni mogla kaj, da mu ne bi prisolila zaušnice. Toda obtoženec je takoj odgovoril z boksom in jo vrgel na tla, potem se je vmešal še mož in prišlo je do pretepa... Sodišče je zadevo natančno proučilo in prišlo do zaključka, da Pavanello ni kriv m ga je zato oprostilo. Na Višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1958-1959 v sredo 8. oktobra ob 8.30 uri s sv. mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi. * *> * Začetna šolska maša bo za slovensko učiteljišče in Trgovsko akademijo v Trstu v sredo dne 8. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Dne 9. oktobra se prične redni pouk ob 8. uri. [ OLEDALlSČA ) TEATRO NUOVO Pri blagajni Teatro Nuovo v Ul. Giustiniano in pri blagajni v Pasaži Protti se sprejemajo abonmaji za gledališko sezono 1958-59. Sezona se prične 20. oktobra s Pirandel-lovo igro «Questa sera si recita a soggetto«. 18.00 ~~Dru ži nakiP^ate 18.10 «Na rodni ep«,«*’ rk€Ster aktualnosti; 20.00 p':v-rofonb111 radia Ljubljana pred Ratlijsži in pred publiko: 2030 ^i, igra — Mann Drzič-Mir .^pn-Boter Andraž; 21.30 ki barokaj skega instrumentalnega 22.W 22.15 Zabavni ir.lerme«: • ^ «Zapojino še enkrat«, lodija za lahko noč. TELEVIZDA jj30 17.00 Spored za °'r'* .’ 19.0® Poročila; 18.40 Televropa, ust|0j Italijanski muzeji; -«30 P9, človeškega organizma. sestre»< ročila- 21.00 <,Mo nlske peS. 21.45 Totoklub; 22.15 Zf°«g po-mi in ljudski pesniki, ročila. Včeraj popoldne so se sestali sindikalni predstavniki s predstavniki Intersinda in so razpravljali o položaju, ki je nastal v Tržaškem arzenalu, kjer nameravajo odpustiti delavce, starejše od 60 let, m delavke, starejše od 55 let. Gre za predlog direkcije, katerega izvajanje bo prizadelo okrog 100 delavcev in delavk. Na zahtevo sindikalnih NEODVISNA SOCI Al .1 STIČNA ZVEZA zahteva znižanje posrednih davkov, ki najbolj obremenjujejo delavske družine in progresivno obdavčevanje premožnejših slojev po načelu, kdor več ima več naj da. “ Razvoj in okrepitev občinskih podjetij in ustanov. — Pravično in ustrezno socialno pomoč revnemu prebivalstvu. — Razširitev in okrepitev zdravstvene oskrbe ter zdravstvenih ustanov. — Ukrepe v korist kmetijstva in zaščito malih kmetov. — Podporo ljudski Pr0_ sveti, ljudskemu športu in ukrepe za razvoj turizma. pride vsaj še enkrat govorit v njihovo vas, preden bo zaključena volilna kampanja. V Skednju sta v nedeljo govorila za NSZ Bortolo Petro-r.io in Franc Stoka. Prvi je volivce opozoril na težave, v katerih so danes največja tržaška industrijska podjetja. Znano je, da je večina ške-denjskih delavcev zaposlena v 1LVA ali v ladjedelnicah. Zate so prav Skedenjci najbolj zainteresirani, da država stori vse za njihovo ohranitev in okrepitev. Napadel je Krščansko demokracijo, ki se ne zanima za ta vprašanja in pozval volivce, naj glasujejo za kandidate Neodvisne socialistične zveze, da bodo s tem okrepili levičarsko opozicijo n zlasti tisto politično skupino, ki se je vedno borila za enotnost med delavci in med vsemi socialističnimi silami. Franc Stoka pa je nagovoril volivce v slovenščini. Qstro staj,iiče ^ipaik nikov in izjavi; V predstav; ša »0 vpra- šanje podrobno proučjl. O položaju'v Delavskih drugah bo imel pokrajinski tajnik FILCEA - CGIL v četrtek ob 18. uri v sejni dvorani nove Delavske zbornice v Ul. Pondares št. 8 tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil zelo resen položaj, do katerega je prišlo zaradi sklepov upravnega odbora v tem največjem tržaškem trgovinskem podjetju. predstavnikov glede načina in pogojev odpustitve starejših delavcev in zlasti na predlog, da se razpravlja o notranjem položaju v podjetju, so sklenili. da bodo o vseh teh vprašanjih razpravljali popoldne 15. t. m-Direktor deželnega urada za delo je včeraj sklical sindikalne predstavnike, da se z njimi razgovarja o položaju v Delavskih zadrugah. Kot je znano, je prišlo do ostrega spora, ker je direkcija kršila ze podpisane delovne pogodbe m ker namerava postopoma prepustiti vedno večje število prodajaln v privatno upravo. Fredstavniki sindikatov 40 podčrtali zahtevo, da direkcija takoj normalizira stanje m prekliče tiste ukrepe, s katerimi je kršila že podpisane sporazume. Nikakor se b.'1"}' leč ni mogoče pogajati z ljudmi, ki sistematično kršijotsporazume. Direktor je poslusal Uradna otvoritev 4edna knjižnic* V nedeljo se je uradno pričel »teden knjižnic«. Uvodna slovesnost je bila na univerzi kjer je prvi spregovoril rek tor Origone, nakar je imel predavanja profesor Mazzariol. Rektor je v svojem nagovoru dejal, da se v Italiji gleda na knjišpice kot nk muzej«. Doseči pa bf bilo treba, da Bi postale knjižnice bolj blizu prebivalstvu kot je v mnogih deželah, ki se sicer ne morejo ponašati s tako staro knjižno tradicijo kot Italija. Prof. Mazzariol pa se je ustavil prav ob temi, v kateri je ravprav-Ijal o knjižnicah kot antiteai muzejev. Poudaril je, da je knjižnica središče življenja, ne pa kraj, kamor naj zahajajo le tisti, ki študirajo. Omenil pa je tudi pogosto zastarelost knjižnic, k, so dostikrat brez knjig, ki obravnavajo najnovejša dognanja v svetu. Dopoldne je bila univerzi tetna knjižnica odprta, da si jo je občinstvo lahko ogledalo, medtem k0 je bil dopoldne na Trgu sv. Jakoba na ogled posebni «bibliobus». IZ KOPRA Položitev 21 žrtev v skupno grobnico V nedeljo so v Pridvoru pri Kopru položili v skupno grobnico 21 žrtev fašističnega pokola, ki je bil 2. oktobra leta 1943. Ob grobnici je spregovoril predsednik Zveze borcev v Kopru tov. Srečko Vilhar in spomnil navzoče na tisti strašni dan, ko je nacistična drhal pomorila te žrtve, ki so zahtevale samo svoje pravice in svobodo. Ob grobnici je bila zbrana skoraj vsa vas ter številni prebivalci iz okoliša in Kopra, ki so z enominutnim molkom počastili spomin žrtev. «»-------------------- Obvestilo volivcem Županstvo sporoča, da so zdravniška potrdila v volilne namene, ki jih izdajajo občinski zdravniki, brezplačna. Volivci, ki ne morejo voliti sami zaradi raznih zaprek (slepi, invalidi brez rok, mr-tvoudni itd.) »s« lahko pbrnejo do H. oktobra na občinske zdravnike od 8. do 9. ure za pregled; prav tako pa lahko pokličejo zdravnike na dom. Zdravniška potrdil« bodo izdajala, tudi tistim volivcem, ki sicer lahko gredo na volišče, pa bodo imeli zaradi obolelosti prednost pri vrstnem redu. 10, in 11. oktobra bodo od 9. do 12. in od 16. do 19. ure izdajali zdravniška potrdila tudi v oddelku za zdravstvo in higieno v Ul. Cavana št. 18. 12. oktobra od 6. do 22. ure in 13. oktobra od 7. do 14. ure lltlMIItlllltHMHMHMHMMIIIHHHIHItlllHfllHII OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI >N POROKE Dne 5. in 6. oktobra t. 1. se Je v Trstu rodi-lo 14 otrok, umrlo je 14 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 67-letni Giulio Sat vatelli, 82-letna Carola Drosollni vo. Baohdiar, 57-letn-i Ferroccio Apol-lonlo, 87-letni Gustavo Sca-bini, 43-letni Felice Valdemarin, 84-letnl An-tonio Tam, 59-letni Glovan-ni Delia, 63-letna Dublina Ga-ili por. Galli, 67-letna Teresa lez por. Brusich, 66-letna Karla Železničar, 79-letna Marianna Borri, 64-letni Marco Bozzatto 30-ietni Dario Vivoda, 52-letn Kuge-nio Schira. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnasttca <• Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Rlz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26. Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju opravljata vedno notno službo R A P 1 O J TOREK, 7. oktobra 1*5* ItAUIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod in.. Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria A-driana Bemoni-ia- 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 v ’ svetu kulture, 12.55 Orkester Guido Cergoli; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Brahms: Dvojni koncert v a-molu op. 102; 18.35 Ambrose In njegov godalni orkester; 18.55 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Sirimo obzorja: »Tehnika ustvarja nov svet«; (10.) »Avtomobil«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica tečna: »Dvajset let Monakovega« 21.20 Simfonični koncert, ki ga vodi Leonard Bernstein: Mozart Uvertura k operi »Don Juan« Mozart: Koncert v G-duru za kla vn- in orkester K 453; igra orke. sier Tržaške filharmonije, pianist solist: Leonard Bernstein; 22.00 Umetnost in življenje: »Letošnji salzburški festival«; 22.20 Poje M »urice Chevalier; 22.40 Pagani n jeva glasba; 23.05 Znani tangi 23.30 Nočn-i ples. RADIO THPT 12.10 Orkester Carlo Esposito; 14.30 Tretja stran; 16.30 Furlanska proza in pesmi; 16.45 Nastop aosamto1« Franca Valllanerlja; 17.30 »Spomini iz Glinščice«; 17.40 Guido C e rgol i pri klavirju; 21.00 Ugo Betti: «Nočni veter«. II. PROGRAM 9.30 Orkester Piero Rizza; 13.50 Spored na ploščah; 16.00 Tretja stran; 17.00 Najlepše popevke; 18.30 Plešite z nami; 20.30 Glasbeni variete. RADIO KOPE1I Poročila v slov.: 7 00, 7.30 13,30, la 00. Poročila v Ital.: 6.30. 12.30 i7.1a. 19 15. 22 30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Odlomki iz oper; 14.20 Sola iu življenje: «Rav*n-•knn šolarjem je vinograd dobro obrodili«; 14 40 Flldlska glasba; 15.20 Z narodno pesmijo in plesom po domovini; 15.40-17.00 Pre. nos RL; 17.30 Od melodije do melodije; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.40 Glasba za lahko noč. I N »J — TTod so* Lxcelsior. 15.30: »Pepel PjjJ c»r- cem«, Frank Sinatra, tis, Natalie Wood. Hold*11 Penice. 15.00: «Ključ», "• in Sophia Loren. w jJ.Vr- Nazionale. 15.00, 18.3-0 y «Nesrečniki». Iz roni?.nieie goja. Jean Gabin D f'gizti\ >a lorme, B. Blier, S. n llr. Bourvil. Vstopnina 3<* , R- Arcobaleno 16.00: f ,Z|U> Mitchum in R. VVagi' • nice neveljavne . aioW' Supercmeraa. 16.00: *T|1> ji. jCb Eli VVallach, Robert Ke minaini film. _ .gr|K F liodrammatic , 15.00. „ mančev«, V M«'o ker. Sledi variete. Grattacic.o. iv.—-. R. Schneideis t>- - ^ C rib UH o 16.30: »ZadnjiP^Vj Ho-ideti in B. Fitzgeral^te d ročamo, da si fhh' 08 začetka . mori*?1 Capitol. 16.00: «Daleč °u vritiC& G. Ford, G. Scaia, A. techmcolor. je Astra Ro.ano. 16.30: *I*,c()ior. fcezen poezija«. TedinK« SCOtt. r-MSI, “ Alauarda. 15.30: «Les Keily, M. Gaynor. ^raijesl™ Aldebaran. 16.00: »V '•„4. P*f ‘ B greuer. VValt Disneya». TechnKPj^. <> Arlstoa. 16.00: »Mala h nemascope, technicoio . ranto, E. Macario. P9, Aurnra. 16.30; »Dolgo 1 y letje«, J, Vfoodvvardi man. ,cka ptic”* Garibaldi. 16.00: »K^-et. 1 Louis Joutdan, D. r«s ^ i. Ideale. 16.00; «Miiren Ford John Wayoe. ; jtt* Impero. 16.30; «OsvobOjen RaPJi, zalem«, S Košema, R. Bauaglia. AntoH"^ Italia. 15.3U: «Krik», M. A G. Paiiott.-i. jzven “ Moderno. 16.00: »Deček 1* kona«, W Disney. „ glti* S. Marco. 16.00: »Dvoboj Ridgeju«, Lex BarlieTL|», ® Savona. itf.OO: »Jakob Lev Hc-pe. ^1 za £ Viale. 16.00: «Sedem P*?1 j,. P* dem sester«, C. Vili*' VUtor ni Veneto. 16 l5: ^ vedno nedelja«, A- S07 ' Sica, M. Hiva cvi-ivn98^ Belvedere. 15.30: operacija«. Cinemascopt ( arh Marconi. 16.00: «Ljuoezeas« L. Bučali In R. StaCk. v0d«>' Massimo 15.30: »Globoke A. Ladd in D. Fosi^, gen-Novo cine. 16.00: ,, Ctrsteija«, Errol Hj™1- ^jRU* Odeon. 16.00; »Izredna jKOv»-Picchiarel-la in družab janie»> Radio. I6.0O: «Po!jubi J" Jayne Ma-nsfield. ,, H , KINU V MUJAH* pod- F.uropa: »Otok na M*” ročju« Vero.: »Kocka je MAH MOTOGUZZIVb|t' l RAZSTAVA MD.~~nLl. /nfi, KLJUČNA CREMASCOL UL. FABIO SEVERO ip V 3C 903. OD MALIH* pglU99 TURISTIČNIH. RAZhm }E ta DELAVNICA ZA Re'v‘ TORJEV. Valute l Milan Rim klati funt 5.P00.— 6.150.— Marengo 4.500.— 4.750 — Dolar , . 624.— 627,— Frank franc. 133.— 137 — Frank švtear. 144,— 146 — Sterlmg 1.720.— 1.760 — Dinar 72 — 76.— Silm« 23.60 24 — Zlato .... 707.— 709 — Zah. n. marka 14«.— 149 — « predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob Cinemascope barvni Columbia film: Preživela sta dva» (Sopravvissuti: 2) :mm? Igrata: JOSE' FERRER in TREVOR HO vvarp JHMORSKI dnevnik 3 — 7. oktobra 1958 ZADEVA KUELB Adenauerjev svetnik-referent H. Kuelb je v preiskovalnem zaporu, ker je favoriziral tovarno avtomobilov Mercedes-Benz ®rtU*fev?enz’ veliki avt0' ts i • koncern :z Stuttgartu lm'|r moia na Pravem boBB.i' Namreč, v pisarni l zmožen ščititi Piat,. Mercedesa pred mi-tlart. ,.Ja gospodarstvo, pred tn . Pred kanclerjem. Ne, ki bo pri ver-\*4.}ral podpise v pri-hnl ) '&thŠXimbTa 1938 je 56 J°Bniin hrvaških du-nUnu Podložilo škofu b rnPJr>OTnenico, v kate-•Coi v* dril7'rn rečeno: 2 sJ Mri decreti, invia-P (C*»r6otl Kocjan i?**®» ,fiani) a Leopoldo 7*‘fen,a Krnesto Bele, avete > p. en,e limitato nelle >Ble,a^ch,e, piu o meno '* Dr«?** Slave. » can-v ed altri eser. 0S1 in lingua slo-u^Ve amen*e croati, .,rtlettn ,Ve(e totalmente in-Sn>o In h ch,esa '1 cate-!‘‘m n hngua materna per S ^l! Nessuno dei vt-Vi,*' »emi* ycnezia Giuila, > UmS*0 » loveruo ci- *' “sarono finora m14 'H li" chie5a il catechi-ts 16 11 n,IUa materna. Voi 1. 'liuta«, 0 che i" pra,i' V« .1 pane spiritua- *! s,avi!...». šLM ukrepi, ki thfeljU Uali duhovnikom hS L„t,oclančiču, Leo-Ernestu C *J . in ZTTieSlU H ^ovih s,CTajno omejili k^ert v večji ali manj-tn}ihh ?Sem slovanskih t>e Lf*tje, pridige in ^kem ke obrede v slo-ie«i.Vnosno hrva- kjer ste po-k&m Vedali v ™rkvi fiifU zn „,v materinskem C« oa Tinske otroke! 'lw?n(. oef p Julijski Hi S niti fašistična WJ*la tda *i do sedaj %JcutehZ.eP<>vedati v cer-ti P1 kzi\.frna p materin-“-Vi ste prvi, ki otrntrekate Slovan-r?lJ!ok°m duhovno ‘dti i- Nni dokuHadaliniiTni cl' Nn1u S?'/»ladje o de-Santina v \^amernVenskifl vernt' 5(1 bi Prh-n s svoje bt( od>tVati k temu. 6 tl* in rt na Poziv za te0n crUfCnarne prispev- ^btkž^adn tofu in njego-Jan« med slo-kostjo cim večji. vezana z znano afero z avtobusi, znamke »Mercedes«, seveda. Gre za naročilo 750 avtobusov. Ne za vlado v Bonnu, ampak za Perzijo, To se je dogodilo pred dvema letoma, ob priliki uradnega obiska zapadnonemške delegacije v Teheranu. V delegaciji se ;e nahajal tudi referent Kuelb. Ko so Perzijci izrazili namero, da kupijo 750 avtobusov od Zapadne Nemčije, je Kuelb takoj poslal sporočilo v Bonn, v kanclerjev urad: za Perzijo — takoj 750 avtobusov znamke «Mercedes»! V Teheranu ni sicer nihče omenjal tvrdke «Mercedes», toda v Kuelbovem poročilu kanclerjevi pisarni je bilo nedvoumno zapisano, da gre za avtobuse znamke «Mercedes». In tako je tovarna «Mercedes« zaključila posel za 60 milijonov mark. Od tedaj se je Kuelb začel voziti v luksuznem športnem avtomobilu znamke »Mercedes«. Nato se je kanclerjev referent zavzel za Mercedesove tovorne avtomobile. Prometnemu ministrstvu je Kuelb sugeriral, kakšne pogoje glede teže in velikosti tovornjakov naj bi vnesli v pravilnik o prometu na avtomobilskih cestah. Ta sugestija je bila točno prilagojena dimenzijam tovornjakov iz Mercedesove tovarne. Po tem se je začel Kuelb voziti v drugem, še modernejšem in luksuznejšem avtomobilu. B'irma «Mercedes» ni stiskaška. Kako so na vse to gledale konkurenčne firme, je moč le naslutiti. Kmalu pa se je v Bonnu začelo govoriti o Kuel-bovih limuzinah, ki v ostalem niso bile niti plačane. Vse te govorice so nenadno utihnile v začetku letošnjega leta, ko so referenta Kuelba premestili v Bruselj, kjer je bil imenovan za šefa odseka pri Ev-ratomu. Ta tišina je trajala do nedavnega, ko je državni tožilec Drig nenadno poklical Kuelba v Bonn, da bi pojas- nil nekatere nejasne stvari. Ko je začeLKuelb sojgwijeva ti, je državnemu tožilcu po stalo takoj jasno; ukazal je, da Kuelba pospremijo v preiskovalni zapor. Nekaj dni so aretacijo Kuelba držali v tajnosti. Slučaj je hotel, da je neki frankfurtski novinar, ki je na bonnskem sodišču zbiral zanimivosti glede nekega povsem drugačnega primera, naletel na kanclerjevega referenta Kuelba v spremstvu policijskega agenta. Vest je počila v Bonnu kot bomba in afera se je začela odvijati pred začudeno javnostjo. Kancler stopa v akcijo Ko so nato nevladni listi napadli vlado zaradi korupcije, k: je dosegla kanclerjevo predsobo, se je najprej vmešal kanclerjev predstavnik za tisk von Ekhardt, nato pa še državni tajnik Globke. Objavili so komunike kanclerjeve pisarne, na temelju katerega ni nikakršnega rdzloga za disciplinski postopek proti Kuel-fcu. Ali z drugimi* besedami: Kuelba je treba izpustiti iz zapora. Spričo okoliščine, da državni tožilec tega ni hotel upoštevati, je v Kuelbovo obrambo vstal državni tajnik Globke. Končno pa je v akcijo, da bi rešili zaprtega referenta, stopil celo sam kancler Adenauer. Sporočili so, da bo kancler zastavil vso svojo avtoriteto, da bi svojega bivšega referenta izvlekel iz škripcev. Kancler zatrjuje, da Kuelb ni delal na svojo roko, ampak z vednostjo, in celo po nalogu svojega predstojnika, to je po njegovem, kanclerjevem nalogu. Preiskava je dosegla sedaj najvažnejšo fazo. Zastopnik tožilstva je obiskal Mercedesov koncern v Stuttgartu. V tožilčeve roke je prišla zaupna korespondenca med Kuel-bom in Mercedesovim generalnim direktorjem, Fritzom Koenekeom, iz časa, ko je izbruhnila afera. Kaj so iz koncerna svetovali Kuelbu, kako naj se zadrži pred preiskovalnim sodnikom — to je za sedaj še sodna tajnost. Vrhunec preiskovalnega postopka napovedujejo za ta teden; zastopnik tožilstva bo moral zaslišati kanclerja kot glavnega predstojnika in najbolje obveščeno osebo o Kuel-bevih poslih. Ali bo to odklenilo rešetko, za katero se nahaja bivši kanclerjev referent, le za sedaj še največja politič-nc-družbena uganka v Bonnu. BOŽIDAR DIKIC Večer pesmi in plesov, ki ga Je v nedeljo zvečer pripravila v Avditoriju skupina Dalmatincev Radia Zagreb, Je občinstvo navdušil. Na sliki prizor iz ene točke lepega sporeda OB PRVEM TEDNU KNJIŽNIC M.) Fašizem je primorskim Slovencem uničil 50.000 knjig iz knjižnic S tem je bilo našemu človeku odvzeto eno najbolj učinkovitih sredstev za ohranitev nacionalne zavesti 2. Končno moramo ob tem priložnostnem pregledu teh knjižnic s posebnimi nalogami in delokrogom upoštevati še številne šolske knjižnice, ki so ločene za mladino in za učno osebje. Po podatkih statističnega popisa zi leta 1956, na katerega se oslanja tudi ostali prikaz naših knjižnic v tem članku, je bilo nad 3000 teh knjižnic, ki so imele skupaj nad 1 milijon in 100.000 knjig. Celoten skupen sklad vseh teh knjižnic dosega torej skoraj 3 milijone zvezkov. V primeri z letom 1939 in 1955 se je število teh knjižnic povečalo od 2147 na 3030, njihov knjižni sklad pa je porasel od približno poldrugega milijona na dva in pol milijona in čez. Vse te knjiž- nice so z redkimi izjemami javne in brezplačne ter skrbijo za njih vzdrževanje zvezna ali republiška oblast ter okrajni ali občinski ljudski odbori. Znano nam je, da so knjige razmeroma drag predmet, zato si moremo tudi zamisliti, kolikšen je prispevek slovenskega ljudstva za vzdrževanje vseh teh knjižnic. In vendar se daje-^ jo vsa sredstva za izpolnje-' vanje, vzdrževanje in oskrbovanje teh knjižnic s polno zavestjo, da je to najbolje naložen kapital za sedanje in bodoče rodove. Ko smo tako ogledali vse vrste slovenskih znanstvenih in solskih knjižnic, naj povzamemo še splošen pregled javnih ljudskih knjiž nic, to je knjižnic po vaseh in občinah, kjer naj bi mogel vsak občan zajemati iz knjig vse tisto za duševno niiintmiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii,,i,,,,,|MIIMI|,mlllmilllll)llt)lllllllllllllMMIIIIIIItllllllMlf MIMII|l||||||MIIIIIIMIIIIIIIIIIntl)llllllllllllll||||l)llllll|||lllllllllllllllllllllllllM„,,,„1,1,,,,mti,||„,,„„1,1,,m,i„ii,iiiiini NEKAJ VESELIH IN NEVESELIH SPOMINOV IZ POLPRETEKLE DOBE Ko je Miček že po Pomenek ob kozarcu: Nekoč je bil s Komenščine pogled na morje lepši, ker je bilo pristanišče polno ladij in zaslužek bolj gotov Pot, ki te pelje čez Greto ali s proseške ceste na Trste-nik, te popelje tudi na Ko-meščino, saj je ta tik pred Trstemkom. Dolga vrsta hiš se vije na razvidnem pobočju, ki se nadaljuje proti Greti. -Če ima Trstenik lep razgled samo od severne in južne stra. ni, se Komeščina lahko pona-a- ša z izredno lepim razgledom ne le na Trst. ampak tudi na vse obrežje Tržaškega zaliva. Na levi strani se razprostira vsa zahodna in jugozahodna stran mesta, da se ti ustavi pogled šele nad miljskimi hri. bi in nad Piranom, pred seboj pa imaš še široko morje, ki ga zapre na desni strani Gra-dež z barbanskim otokom Komeščina se lahko ponaša z enim najlepših razgledov, ki jih nudi tržaška okolica. Stal sem na Ivanovi terasi in občudoval ta krasen razgled, ko je prišel stric Ivan iz kleti z do laktov rdečimi rokami. Pa ne mislite, da je stric Ivan koga zaklal! Ne, ne! Imel je opravka s črnim grozdjem, kajti belo je že vrelo v sodih. Letos je dobra letina, kar se lahko bere na obrazu strica Ivana, ki pridela vsako leto toliko žlahtne kapljice da mu ni treba zatekati se v trsteniško gostilno. «.Vidiš» mi je rekel, »letos ne bomo žejni. Saj nismo nobeno leto, letos pa bo na mizi lahko več gužev kakor druga leta, da jih bomo pošteno za liti. Kakor si ne moreš misliti terana brez kraške gnjati, tako si ne moremo tudi mi Ko-meščinci, ki smo kos Barkov-ljanov misliti našega belega breZ barkovljanskih gužev.« »Srečen si Ivan«, sem mu rekel, »saj imaš pred nosom guže, doma pa polno klet in če k tej sreči dodaš še ta krasen razgled, potem se res ne moreš pritoževati.« »Kakšen razgled, kakšen razgled!« je posebno poudaril stric Ivan. »Imeli smo ga, a ga zdaj nimamo več. Lep razgled z naše Komeščine je oil takrat, ko je bila tržaška lu ka natrpana z velikimi parniki in ko je čakalo na prostor v luko večje število parnikov, ki niso mogli pristati in so morali čakati na odprtem morju. To ti je bil razgled, ko si lahko izračunali koliko gol- dinarjev in kron bo prišlo v komeščinske hiše. Stalno smo se takrat ozirali proti tržaški luki. danes pa se temu izogib ljemo, saj praznina nikogar ne veseli. Bili so za nas Ko-meščince zlasti časi, ki se ne bodo nikdar več vrnili. Sedaj lahko razumeš, zakaj ne občudujemo tako opevanega raz-gleda.« Stric Ivan mi je znal povedati, da so bili prvi Kome ščinci Vipavci in Kraševci. Rodbina Rebekov, katerega priimek nosi tudi Ivan, so pr * šli iz Vipave, priimek Ralca pa,ki hodi po Komeščini roko v roki z Rebekom, so prinesli Kraševci iz Pliskovice. Ko so se nastanili na Komeščini, so začeli najprej z vinogradništvom in z živinorejo. Lepo pobočje, ki se razprostira pod Komeščino, je kakor nalašč za vinsko trto. To delo so nada Ijevali tudi njihovi nasledniki, a Trst je bil preblizu, da bi brihtni Vipavci in Kraševci ne iztaknili drugi vir dohodkov — cvetličarstvo. Zemljišče pod Komeščino je zelo zavetno in kmalu so poleg trt začele rasti tudi cvetlice, ki Japonci so se letos pojavili na beneškem festivalu z dvema dobrima filmoma. Za »Človeka z rikšo* so bili nagrajeni, liim »Legenda iz Narajame* pa je bil prav tako zelo dober film IIIIIIIIIIMIIIMlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIttiiilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllIllllliiliiiiiiiiilllIlliiiiiiiiiiiiiiliiiiIllIlilllliiiitiiiiiiiitllllilllllliliiliiiiiillliiiiiiiiillllllllllllllllltlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRATKiE KULTIJRNVEST Violinist David Ojstrah petdesetletnik V Sovjetski zvezi so 2. oktobra na skromen način proslavili 50-letnico življenja slovitega ruskega violinista Davida Ojstraha. David Ojstrah te je rodit v Odesi, kjer je tudi končal konservatorij pod vodstvom profesorja Petra Stoljarskega. Ko mu je bilo 30 let, so ga smatrali za najboljšega violinista SZ. V nadaljnjih desetih letih po Je njegovo ime Ho preko sovjetskih meja in danes velja za enega najboljših violinistov na svetu. Moč njegovega poustvarjanja je v virtuozni lahkoti s katero igra, v skrajno brezhibni intonaciji in, predvsem še v toniem tenu, kf pa zna izvleči iz svojega glasbila. Poleg številnih koncertov', M flh Ojstrah trna v tujini, veliko dela tudi pri vzgoji novih virtuozov, saj je dal sovjetski u-metnosti vrsto novih velikih imen, kot so Valerij Klimov, Viktor Pikajzen, Igor Ojstrah, Olga Parhomenko in drugi. Ko smo le pri enem slavnem violinistu, bomo omeniti, da je tudi njegov ameriški tekmec J eh udi tdenjuhm te dni na gostovanju v Budimpešti, kjer žanje velikanske uspehe. Vstopnice za njegove koncerte so že vse vnaprej razprodane in v Budimpešti ocenjujejo njegovo gostovanje kot nenavaden kulturni dogodek. Veliki violinist pa je v Budimpešti izkoristit svoj prosti čas tako, da je brskal po arhivih bu-dtmpeštanske umetnostne a-kudemije, kjer je v Bartokovem oddelku odkril violinski koncert slavnega madžarskega skladatelja, ki ga je le na večernem koncertu izvajal. Dragu Gcrvaisu odkrili spomenik V soboto »O v veži reškega Narodnega gledališča »Ivan Zajc« ob priliki začetka letošnje gledališke sezone odkrili doprsni kip znanega i-sirskega pesnika Draga Ger-vaisa. Pokojni Drago Gervais je dolgo let vodil reško gledališče. Pred letom pa se je po nesrečnem naključju u-bil v Selani po sestanku, ki so ga ob 5Q-letnici ustanovit- ve kluba organizirali bivši člani tržaškega kluba »Balkan«, katerega član je bil tudi Drago Gervais. Filmi strahot nesejo... Filmski producenti so že zdavnaj ugotovili, da največ nesejo tisti filmi, ki imajo »močno vsebino«. Pri tem pa ne mislijo na dejansko konkretno ig tvorno vsebino, pač pa na emotiv, ki vzbuja čim-Več strahu». Zato se je vrsta producentov lotila tovrstnih filmov. Ameriški režiser Steve Kramer je prosil celo ameriško vojno ministrstvo, naj bi mu pomagalo pri izdelavi filma, ki naj bi prikazal grozote a-tomske vojne. Film bo nosil naslov »Na plaži«. Glavno vlogo pa bo igral Gregorp Peck. Angleški producent Peter Brook namerava izdelati film, katerega vsebina bi bila zgodba skupine otrok, ki po brodolomu postopoma začenjajo blazneti. Producent Robert Aldrich namerava e istega področja izdelati film, k t naj ponazori uničujoče posledice vojne na umski raz- voj mladine. Po njegovem bo tc najbolj strahoten film, ki ga je kdajkoli občinstvo videlo. Ko bi ti filmi služili vsaj iztreznjenju ljudi, da bi kaj storili proti vojni Wintrova - Sestova umrla V petek zjutraj ]e v Ljubljani umrla upokojena slovenska igralka Na na Wintro-vu-Sestova. Bila je po rodu Cthinja in že pred 50 leti je postala slovenska igralka v ljubljanskem osrednjem gledališču. Med prvo svetovno vojno je za štiri leta pretrgala delo v Ljubljani, toda • takoj po vojni se je vrnila v slovensko gledališče. Pred prvo svetovno vojno je pokojna umetnica upodabljala bol) mladostne like in njen repertoar je bil zelo obsežen. Tedaj so jo cenili celo Ivan Cankar, Ignacij Borštnik tn Hinko Nučič. Vse svoje u-m etniško življenje, razen o-nih 4 let prve vojne, je Se-stova dala n Ljubljani, razen enega leta, ki ga je preživela na tržaškem odru. so donašale Komeščincem vsak dan sproti lepe krone, posebno do tedaj, ko ligurski cvetličarji še niso pokukali do Trsta. Tik pod hišo so še danes ostanki velikih cvetličnjakov. Tržaška luka je bila preveč vabljiva in zaslužek lažji kakor s kopanjem, sajenjem .večnim zalivanjem gnojenjem in z drugim delom, ki ga zahteva cvetličarstvo. Danes gojijo le malo cvetlic in še to gre proti koncu. Po Ivanovem mnenju gre pravzaprav vse h koncu. Rad se zaziblje v tiste čase, ko so Barkovljani kot zidarji imeli dela črez glavo, Kemeščinci pa dober zaslužek s cvetlicami in kako so se shajali v Barkovljah, ali na Trsteniku pri kozarcu in peli naš* Upe pesmi. Spominja za, kako so frlela krila Kome-ščink, ki .so ob raznih priložnostih hodile v Barkovlje v svojih lepih narodnih nošah. In takih priložnosti je bilo pred petdesetimi leti veliko Na moje vprašanje, če se spominja tistih komeščinskih in gretarskih norcev, ki so prodajali svoje norčije zastonj ne samo na Komeščini, ampak tudi po Barkovljah in celo daleč visoko pod Kontovel, se je Ivanov obraz popolnoma spremenil, saj sva do sedaj govorila le o resnih in skoraj žalostnih stvareh, medtem ko ga je spomin na Mička s Ko-sičevce spravil v smeh. »Kaj se jih ne bi spominjal? Bili so to ljudje vedno dobre volje in so te spravili v smeh tudi takrat, ko so ti rojile po glavi težke misli. Po vedal ti bom, ko je imel Mi ček s Kosičevce še na smr*ui postelji za norca svojega najboljšega prijatelja Drejeta. Samo poslušaj!« Miček s Kosičevce je bil na smrtni postelji, ko ga je pri šel obiskat njegov -prijatelj Dreja. Pogovor med njima je bil sledeč: a j «Kaku Je kej Mič«kt» »Eh, kej čješ Dreja de bo. Sej videš, da me zguone zadnja ura. Ta buat bo treba jet u kunčevo njivo. Ne bo druzga«. »Muče, muče Miček, kej tisto žlebetaš. Kej misles, da nima smrt prou druzga po ruak’h, kukr tebe. Se se bo mo srečale pr Pogorelce, jeno bomo zv’r’nle k’šn gl’žk. Se ne umre miga taku hitro, drage muoj Miček.« »Ja Dreja, jest be še živo, če be jemo anga duabrega prjatla. Ma kan ga b’n šuon jeskat.« »Ma Miček muoj, ke nim'š mene? Kej nis’m biu jest zmern tuoj največe prjato. Samo povejme, pej bo narjano» »Ben zde) bomo vidle, če se ta prave p’rjato. Mene je blo rečeno, da se ad’n reše smrte. če na smrtne postele pojej an kuošček starga, ma forte star'ga..., tistga naš, ke se ga nejde pod figo, jeno ke je v's pokrit sez mufo. Povele so me, da je tu najbulša mendežija prute smrte. Videš Dreia! C« be jest jemo an taš’n kuo»č»k, pej se be rešo ževljenje. Ma huade jeskat tašnega prjatla, de te be šou u zadnje ure na ruako«. Vse kaže, da je Miček s Kosičevce znal, da gre za penicilin še preden so ga odkrili, kakor so znali zanj vsi naši start ljudje, ki so se posluževali plesni, ki Je pokriva, la po vlažnih kleteh blato, ki so ga nadevali na rane. Dreja j* bil prepričan, da bi znalo tako zdravilo rešiti življenje njegovega najboljše, ga prijatelja Mička in zato mu je rekel: »Ma če nečeš druzga, pej te ga b’n šou pojeskat. Sej znan, ki ke je. Tan dual pod figo« in šel je Dreja pod figo. Kmalu se je vrnil z lepim kosom starega s plesnijo pokritega... in ponudil umirajočemu Mičku. «Cuj Dreja. Zmirn s’n te jemo za veliega prjatla, ma zdej se res dokazo, da se taž’n. Ma jemam še ano veliko pruašnjo do tebe.« »Miček nečko povej, jeno bo narjano.« »Ben videš Dreja. Ti nize še pruavo, kej ke je smrtna postela. Vs* te uodreče. Nuo-ge jeno ruake ne delajo vc, ma tiide vse drugo te uodreče, taku tiide ujsta. Jeno se po vrhe s’n brez z’bo. Kej me ga ne be ti„Dreja malo pretve. čo, da ga be jest puale na l’hko obdelavo?« Šele sedaj se je Dreja dobro zavedel, da ga je Miček pošteno potegnil. Po dobri uri je Miček končal za vedno s svojimi norčijami. R P. razvedrilo in za splošen pouk odraslega človeka potrebno znanje, ki ga hranijo knjige. Kakor povsod po svetu so tudi na Slovenskem šle. ljudske knjižnice svojo razvojno pot. Prvi zametki slovenskih ljudskih knjižnic segajo v dobo razsvetljenstva. Saj je oče Marko Pohlin popisal v knjigi «Kmetam za potrebo ino pomoč« (1789) »eno združbo tega branja, ki jo je fajmešter skup spravel. Leti so ob nedelah po kosilu v farovšu skup prišli ter so cajtenge inu vse Sorte nucne knjige brali. Slehern iz te družbe je za celu lej-tu en goldinar plačal, samo šolmašter je bil frej, ker je mogel tem drugem use naprej brati. Cez tu branu so se med sabo pomenuli.« V naslednjem šfoletju pa so nastajale «Družbe za branje slovenskin bukvic« in e-na taka družba je imela celo »regelce«. od katerih naj navedemo tudi to: »S tistimi peneži keri berejo vkup vlažejo, bodp se lepe, koristne bukve kupovale pa tudi stare popfavlale«. Po znamenitih marčnih dneh leta 1848, ko so se začele ustanavljati »braPnice in čitav-nice«, pa se je že mislilo tudi na to, kako bi se dale v vsaki «soseski bukvarnice napraviti«. Toda o njih nam ni dosti znanega, pač pa nam je Prežihov Voranc v žal nedokončanem romanu «Pri-strah« lepo opisal «skrivno bralnico« pn Vohnetu ^na kmetiji v hribih ob šta-jersko-koroški meji. Od čitalnic, ki so nastale po zlomu Bachovega absolutizma (1861) in ki so imele tudi knjižnico, naj omenimo Čitalnico v Trstu (ust. 1861), Kmetiško čitalnico v Podragi tri Vipavi ter v Solkanu in Volčah pri Gorici, o kateri vemo, da je obstajala #iz samih kmetov razen 1 gospoda duhovnika in 2 gospodov zunanjih udov«. O knjižnicah in njih pomenu ie tedaj zapisal Fran Levstik; «Važno je knjige imeti, 'ampak važnej* je, pre-birati jihl«, ko je študentom priporočal, da naj jim bodo ob počitnicah najprvo mar knjižnice. Ob začetku novega stoletja je vedno bolj rasla zavest, kako potrebne so nam ljudske knjižnice. K temu nas Je sililo tudi dfelovanje raznarodovalnih organizacij, ki so posebno ob mejah slovenskega ozemlja pritiskale na nas. Na eni strani se je tej nalogi posvetilo napredno dijaštvo, na drugi strani pa Krekovo krščanskosocialno gibanje. Za ustanavljanje knjižnic na Primorskem sta skrbeli aka- demski društvi «Adrija» in «Balkan». Tako beremo ob ustanovitvi epe prvih takih knjižnic: «Na iniciativo a- kad. fer. društva Adrija se jiiiiiiniiiMiniiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Fižolčki © Spisal in narisal Milko “Bambič M Tam pa »e je pasla požrešbia kura. «Koko!» je dejala in kavsnila po Fažoleku. Še enkrat z Rojc 21 in 35-letni Daniele Persoglia iz Ul. Cotonificio 2. Zdravnik je Co-»tiju ugotovil pretres možganov u» poškodbe po glavi ter po prstih desne noge. Persogli, ki j« sedel zadaj pa zlom loba- Čeprav sta potekli že dve uri od časa nesreče, oddelki cestne policije še vedno niso izsledili brezvestnega avtomobilista, ki je okoli 20.30 v Drevoredu XX. septembra v Gorici do smrti povozil 70-letnega upokojenega nosača Floriana Riavca iz okraja New York. Riavec se je s kolesom vračal iz mesta. Nekaj metrov pred dvoriščem' Pavlinove gostilne pa se je od zadaj zaletel vanj neznan avtomobilist, ki je takoj po nesreči nadaljeval pot v smeri proti pevmskemu mostu, čeprav je videl, da je kolesarja zadel »v polno«. Oddelek prometne policije, ki je kmalu nato prišel na kraj nesreče, je ugotovil, da je avtomobilist kaks ne tri ali štiri metre poprej, preden se je zaletel v kolesarja, vozilo zavrl, vendar pa to ni zadostovalo. Udarec od zadaj je bil tako močan, da je kolesarja vrglo 15 metrov daleč. Klobuk mu je odletel z glave skoraj na kraju trčenja, nekaj metrov dalje pa je izgubil še dežnik in dežni plašč, ki ju je očitno nosil na rokah; kolo pa je zdrselo prav pred dvorišče gostilne Ni izključeno, da je Riavez butnil celo ob kostanj. Da ,e bilo trčenje res hudo. kažejo tudi znaki na kolesu, ki je popolnoma polomljeno.. Oddelek policije, je izmeri! sledove, ki so jih pustile gume na asfaltu, ter ugotovil, da je bilo neznano vozilo lahko samo 1100. Tudi dva jugoslovanska državljana, Ki stp se prav v istem času vračala peš proti mestu in videla trčenje, sta povedala, da je bt. avtomobil najbrž 1100 in črne barve. Iz izjav omenjenih prič pa je policija izvedela tudi to, da je šofer takoj po nesreči ugasil vse luči in se i veliko naglico oddaljil, ne da bi nudil pomoč ponesrečenemu kolesarju. «» ------ Kino v r.oriui CORSO. 17.00: «Fanatiki«, F. Fresnay in M. Auclair. VERDI. »Slovo od orožja«, J. Jones in R. Hudson, ci-nemascope v barvah. Pričetek predstav ob 15.30. 18.30 in 21.30. CENTRALE. 17.00: »Proti- špijonažna akcija«, G. Raft in S. Gray. MODERNO. 17.00: »Sodna preiskava«. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D'Udine, Ul. Rabatta 18, tel. 2124. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo tem-perturo 23.6 stopinje ob 16. uri, najnižjo pa 15,6 stopinje Iz sodnih dvoran Prizivno sodiš£e je oprostilo šoferja obtoženega nenamernega umora dveh oseb Obtožba se je tikala prometne nesreče, pri kateri sta izqubila življenje lambretist in njegova sestra - Za dve tatvini 9 mesecev zapora • Odložena razprava proti 20 obtožencem Bilo je 20. decembra leta 1954, le nekaj dni pred božičem, ko se je zgodila na ce-tti med Portogruarom in Por-denonom huda prometna ne sreča. Po temni cesti je vozil kmečki voz s konjsko vpre-go, iz nasprotne strani pa je vozil neki avtomobil. Ko sta se obe vozili srečali, pa je smola hotela, da je po cesti privozil tudi neki lambretist, ki ni videl pred seboj vozečega voza in je s polno brzino treščil vanj. posledice so bile strašne. Lambretista je vrglo rajprej na voz, tam se je od njega odbil in padci na avto, končno pa na tla. kjer je mrtev obležal. Za lambreti-stom je sedela njegova sestra, k; se je prav tako hudo poškodovala, saj je naslednji dan umrla v pordenonski bol nišnici, medtem ko se je voz zvrnil v jarek. Kmalu po nesreči so prišli na kraj agenti prometne policije in uvedli preiskavo. Ta | ko so kasneje prijavili sodišču lastnika kmečkega voza, in sicer 59 let starega Celin-da Querina ie Villote di Chions, ter šoferja avtomobila, 68 let starega Luigija Zuc-colina iz Pordenona, ki sta bila obtožena sodelovanja pri nenamernem umoru. Querinu so namreč očitali, da ni imel na vezu predpisane svetilke, Zuccolinu pa, da ni vozil po desni strani ceste, temveč po rredi in da ni nosil naočnikov, ki bi jih moral imeti med vožnjo z avtomobilom. Na prvi razpravi pred kazenskim sodiščem v Pordenonu je sodišče predvsem spremenilo obtožbo sodelovanja pri nenamernem umoru v obtožbo nenamernega umora 34 let starega Attilia Santarossa Mn njegove sestre Albine, potem pa je Zuccolin.-i oprosti !-> obtožbe odgovornosti pri smrti Attilia zaradi pomanjkanja dokazov, njegove sestre pa zaradi tega, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Que-rin se je tudi «zmazal», kajti sodišče ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Policija je namreč zasumila, da se je lambretist zaletel v voz zaradi tega, ker ni bilo na njem svetilke, toda ko so prišli policisti na kraj, je svetilka bila na vozu, vendar privezana z novim kosom žice, kar je dalo slutiti, da je Querin svetilko pritrdil šele po nesreči. Na vsak način pa dokazov ni bilo in tako so morali (juerina oprostiti. Toda Zuccolin se ni zadovoljil z razsodbo tn je vložil priziv, prav tako pa tudi javni tožilec, ki je menil, da bi moral biti šofer kaznovan. To- pogovoril. Toda naenkrat, je Ua tržaško prizivno sodišče , je 1-1 v 1 ’ L' predvsem zavrnilo oziroma ni i poštevalo priziva javnega tožilca, in sicer zato, ker ni bil petjf iciran, potem pa je še enkrat proučilo Zuccolinov primer. Razsodba je bila Zuccolinu v prid, saj je bil povsem oproščen, ker ni zakrivil kaznivega dejanja, medlem ko je v ostalem sodišče potrdilo razsodbo pordenon-skega sodišča. Pred kazenskim sodiščem pa st je zagovarjal 29 let stari Giorgio Finessi doma iz bližine Ferrare, a stanujoč na Opčinah v Bazoviški ul. . 9, ki je bil obtožen dveh tatvin. Prva se je zgodila 3. maja leta 1957, druga pa 29. avgusta istega leta in v obeh primerih je bil obtoženec spoznan za krivega, tako da so ga obsodili na 9 mesecev zapora in 7000 lir denarne kazni, vendar z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon. Glede prve tatvine obstajata dve verziji, in sicer ena, ki jo je dal okradenec, druga pa, ki jo je dal obtoženec. O kradenec je bil Franc Kralj, doma iz Trebč št. 48, ki je 3. maja 1957 okoli polnoči ustavil Finessija, da bi se z njim ob 2. uri. »IHIIIIHIMIIIIIIIHIHIIiIMMHUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIMIIIIIliatMMamimiMIIIIMIUHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIHIIIIIIHIIIHIIMItllllIMMIIMlIMMHIIIIIIIIIIIIMIMIIIMIItllIMMI Z nedeljskih volilnih zborovanj Lombardi orisal stališče PSI do skupnega evropskega tržišča Senator Scoccimarro je na zborovanju UPI v gluvnem govorit o notranji politiki in o življenjski ravni delavskih množic nje, pretres možganov, nalom leve roke in poškodbe po glavi. Oba so pridržali na opazovanju. Senik je zgorel Niso še pojasnjeni vzroki, zaradi katerih se je vnel senik kmetovalca Brumata iz U-lice Brigata Etna. Požar se je na mah razširil po seniku, tako da gasilcem, ki so takoj prišli na kraj, ni uspelo rešiti senika, ki je v celoti zgorel. S svojim požrtvovalnim aelom pa so preprečili, da bi se požar razširil na bližnje stanovanjsko poslopje. Skoda, ki je nastala zarad’ požara, znaša 1,2 milijona Ur. Zgorelo je okoli 200 kvadratnih metrov strehe. 200 stolov se-na, 500 stoto; slame, nekaj V.TTORIA. 1L0O: »Margareta lesa strnii. Sko- I Gauthier«, Grela Garbo m da 000 SIOIOV Slanic, ..-...»j a ter kmetijski stroji. Sko- 1 Gauthier«. je krita z zavarovalnino. 1 R. Taylor, Za PSI je v nedeljo zvečer na Trgu Goldoni govoril poslanec Riccardo Lombardi o prosti coni za Trst in o skupnem evropskem tržišču. Uvodoma je ugotovil, da krizif tržaškega gospodarstva ni samo posledica hudih napak in zanemarjanja uradne Italije, temveč gre za strukturalno krizo, ki se je začela že po prvi svetovni vojni. Prosta cona naj bi odprla širša obzorja in ustvarila novo okolje, kjer bi bilo nrlogoče te negativne činitelje odstraniti. Razumljivo je, da so proti' taki prosti coni predstavniki monopolov, saj so ti |e zdavnaj prenesli svoje kapitale in zapustili mesto svoji usodi. V tej zvezi, je poudaril govornik, stoje socialisti na stališču, naj pride sem tuji kapital, vendar ne ob vsakem pogoju in ne zato, da nadomesti domači kapital in da zamenja ene kapitaliste z drugi-trn- temveč kot element razbijanja monopolizma Podobno je tudi stališče PSI do skupnega evropskega tržišča, ki ima dve plati; 1. postopno znižanje carin, ki samo po sebi ne bi zadostovalo za pozitivno oceno in 2. nedvomno pozitivna politika integracije, ki vodi do skupne gospodarske politike in v praksi nujno privede do skupnega načrtovanja. Opravka imamo z objektivnim gospodarskim razvojem, saj sta sedaj samo dve deželi rla svetu, ki se lahko v določenem smislu avtarkično razvijata; ZDA in ZSSR- Nihče drug ne more biti osamljen in najmanj Italija, katere go spodarstvo je odvisno od u-voza surovin in izvoza izdelkov. Za italijansko gospodarstvo je mednarodna izmenjava življenjskega pomena in je tudi življenjske važnosti modernizirati proizvodnjo in proizvajati po svetovnih cenah. Integracija je torej gospodarska nujnost, kateri se ni mogoče izogniti. Kritika takega stališča, da integracija pomeni hkrati tudi združevanje monopolov, ni povsem točna, saj prihaja do združevanja monopolov v mednarodne kartele že sedaj in monopoli prav gotovo niso čakali na SET. Govornik je ravedel vrsto konkretnih pri merov italijanskih monopoli-etičnih podjetij, ki so že tesno povezana s svetovnim kapitalom in dejal, da mora torej SET za delavce prav tako pomeniti združevanje v borbi proti monopolizmu. Za Trst je že prva plat SF,x nedvomno pozitivna, saj bo postopno znižanje carin in -kupna zunanjetrgovinska pp-l.tika privedla do povečanja prometa in s tem tudi do oživitve te osnovne tržaške dejavnosti. Zlasti pa bi bilo u-godno, če bi Trst že sedaj de-ial v režimu proste cone m bi na ta način lahko izkori-stil tistih 12 do 15 let, ki so poirebna za ustanovitev žšEI. Fri tem pa se ne smejo pozabiti druge možnosti in je treba odpreti vsa tržišča in trko na primer obsežni kitajski trg in ostala tržišča Vzhoda. Svoja izvajanja je socialistični poslanec zaključil z dokumentirano ugotovitvijo, da postajajo delavci vedno v večji meri dejavni fektor gospodarskega razvoja in kot taki morajo upoštevati gospodarske zakone in izkoristiti te zakone za splošen ngpredek ter se ne smejo omejiti na okostenele ideološke formulacije. Na Trgu Garibaldi je bilo zborovanje KPI, na katerem je govoril senator Scoccimarro. V začetku je spregovoril v slovenščini Gombač, ki je obsodil Palamarovo prepoved s'ovenščme na Trgu Unita. Senator Scoccimarro je v glavnem govori! o italijanski .notranji politiki in zlasti o življenjski ravni delavskih množic. Glede tega je opozoril volivce na vladno politiko cen, vrednost lire in kupno moč delavskih plač. Dejal je. da je lira v zadnjih desetih letih zgubila na vrednosti povprečno 3 odstotke letno. Obenem pa so se mnogo zvišale cene predmetom široke potrošnje in raznim javnim u-slugam. Delavske plače pa niso sledile zvišanju cen oziroma zmanjšanju vrednosti li- re, kar povzroča vedno manjšo kupno moč plač. Za to gospodarsko politiko V škodo delavstva je kriva v prvi vrsti demokristjanska vlada, ki brani koristi velein-dustrijcev fn veleposestnikov, ki so edini resnični gospodarji italijanskega trga. V ta okvir vladne politike je senator Scoccimarro spravil tudi vprašanje tržaške proste cone. Trst bi moral zaradi svojega zemljepisnega položaja in zaradi svoje mednarodne funkcije uživati posehne carinske in finančne ugodnosti, ua bi lahko gospodarsko uspeval in vršil svojo posredovalno vlogo med Italij« in Srednjo Evropo. Toda italijanski monopolisti tega ne dovolijo, ker se bojijo, da bi jim tržaška podjetja konkurirala, čeprav je to samo pretveza, da držijo Trst v ozadju in da mu preprečijo gospodarski napredek. Nato je omenil pomembnost deželne avtonomije in predvsem avtonomije tržaškega področja za razvoj mestnega gospodarstva. Glede tega vprašanja je ostro obsodil vlado, ki noče ustanoviti avtonom-rih dežel, kot določa ustava. Poleg tega pa je obširno obravnaval vprašanje finančne avtonomije krajevnih ustanov (občin in pokrajin), ki so še vedno odvisne od osrednje ob-iasti. Obsodil je tudi vladno politiko glede prefekturnih komisarjev na občinah, ki bi morali po zakonu začasno u-pravljati občine samo fri mereče, v skrajnem primeru šest mesecev. Proti vsem zakonskim predpisom pa vlada drži prefekturne komisarje na raznih občinah tudi po več let. Tudi zaradi tega je potrebna ustanovitev avtonomnega področja v okviru avtonomne dežele. V tej avtonomiji pa bodo bolje zajamčene tudi narodnostne pravice manjšin. uiziniiu v ujvi) — -• j : v vodi vsaj dva ' 'eijali f 16. ure so truplo P«T raZpO■ mrtvašnico, kjer je lrgo sodnim oblast * Hudo ranjen izseljeflef.1 pri trčenju avta v Ob 19.15 SO Z . Rdečega križa pnpe 1J nišnico 66 let starega ?^ .‘.kega Italijana Gaet sejd rojenega v Messini p^uacig stalno bivajočega v u uS°" (ZDA). Zdravniki so 1 ^ tovili hud udarec P ^ jo«' paralizo spodnjih u“ 0 in s Njegovo stanje je re ,oCas- si pridržali Pr®*"0|blici^S no so pripeljali s P ^ F avtomobilom v holn ^s*-J di 56-letnega inornarj p-Mussa doma h leremu so ugotovi , -vil po nosu in se bo * . do 10 dni. ' st3 S« Musso je povedal, .j t i*j nekaj minut prej ^°rS]d cSs seljencem po Miran1 zjsje proti mestu in da S ^toino11., pil žaromet nekega la, zaradi česar ._.^erja P1* proti stebru, ki us met v Barkovljah. Ranjena pri padcu z tori«'" povedal Kralj, mu je Finessi iz hlačnega žepa potegnil listnico in z njo zbežal. Najprej je Kralj mislil, da gre le za šalo, potem pa, ko je videl, da »prijatelja« ni več, ga je začel iskati. Našel ga je na nekem plesu in takoj je ustavil nekega policijskega agenta, ki je stopil do Finessija ir vsi skupaj so nato odšli na policijski komisariat. Tu pa je Finessi povedal nekaj čisto drugega, namreč da mu je Kralj ponujal denar za neko nečedno dejanje, on pa mu je denar vzel iz roke in z njim odšel. To sta oba ponovila tudi pred sodiščem, vendar so sodniki bolj verjeli Kralju. Glede druge tatvine pa je bila stvar taka: 29. avgusta 1957 dopoldne je Finessi prišel v slačilnico podjetja Pa-gliaro, kjer je bil do junija uslužben, in sicer zato. da bi vzel svoje čevlje, ki jih je tam pozalfil. Toda ko je o- Jc poldne prišel v slačilnico ne- v bližini skladišča1*: nj p>' ki drug uslužbenec, je ves ža-! -e jje mrag in vozi$ da je zavozil v nek* g5 B« .. li:.;;«, orlisea D** je ze mr vočasno opazil. Pristaniški delj^ si je poškodoval 2S-letni Boccia je Jj, nujoč v Ul. B°ra rjstan # včeraj zaposlen v ladje reč» pri razkladanju z pes -j bn CP lC r liarfl' *4 chael«, ko se )e dlvlje*11 .[ udaril z železnim pri ce oesni strani obraz , posfPuj. s; je precej mot aVtoiP r\. val desno oko. z. ga1 L lom Rdečega kriz8 ^miS^jO peljali v R'a]vn"il ka>‘‘V' kjer se bo zdravil gddei' dni na okulističn Avto podrl !^reliSafl, ■ Zilli. #' 20-letm Dar,p cevero vo-joe v Ul. Fablo^l^ svojo Pred kazenskim sodiščem se je včeraj začela tudi razprava proti 20 obtožencem, ki jih obtožnica dolži predvsem tatvin, neprevidnega nakupa u-kradenega blaga itd. V glavnem gre za skupino mladoletnikov, ki je kradla avtomobile, vdirala v stanovanja in počenjala druge nečedne posle. Glavni obtoženec, 19 let stari Arnaldo Antoni, ima na hrbtu čez 20 obtožb in že po tem lahko presodimo, da gre za skupino, ki ni preveč pomišljala, ko je bila prilika seči po tuji lastnini. Toda sodišče je razpravo odložilo, in sicer na zahtevo nekaterih zagovornikov. Padla j« z lestve in si zlomila nogo 28-letna Marija Ostrouškn doma iz Briščikov št. 23 je včeraj dopoldne odšla po o-pravkih v skedenj. Povzpela se je na visoko lestev in ko je bila že kaka dva metra od fal. ji je spodrsnilo, tako da je padla na tla in si pri tem zlomila desno nogo. Zateči se je morala v tržaško bolnišnico, kjer bo ostala na ortopedskem oddelku od 20 do 30 dni. se je včeraj zil s svojo ()V_ j,. Oriaai, ko B;l „Jmxe A 1*3 n3 prehud avto zn® pfi11 „pS' fneo in ga p«** ua. Verjetno sd godilo- ^ ,;i „, ..o, se je 'Fuioi« zil ni, kal se Je je s svojin zil dalje, "‘'“•".'Gti v rji penili 2iBiia„°dnp.uJugof°,vii r* tUTtfiS Pe- nico, kjer s0 na leTh s° kaj lažjih Pnsk"i,|i 10 k- in nogi, zarš«U bo moral zn svobodno po- ®°te 7=Z° ie. naimanj> kar taju, v j* at*’ ker v polo-«ik0’„ *®kršnem je, s tem Uvujj ne more ogrožati. P(,vic .)lnje teh osnovnih tu, jat ■ tud* doprinos mi-j| nereal za^ranje manjšin tih ne leglo mednarod->PorovSPOrazumov ln ognjišče Ttga J,- lavfcjj, . se morali p isebno rali bit' ***** kro6i. 'ki bi mo-yirvih ' Po svojem položaju Ve1.U8tavnih pravic ne sa-iiati j111*’ ampak tudi manj-jltj' ,ne -ta slepo naseli«^ v • *cratkovidnih šo- 'jndstvu v- nimaj° opore v tim, k • Wlmajo opore, prati^ er tvorijo le tenko *tr»dnV ljudstva obeh sožitja °St' pa boče mirnega v»nja me^sel>ojnega spozna-n razumevanja. 4a koroški Slo-Uu, Pogumno izbojevali St Br° v. b°iu za svoje osnov-tio,. V,1Ce- A mi, ki nam ne HoVe " vseeno, kako bo s !«ike^ m Ž0‘Stvom na Ko- ?a;no ’ hm nudimo vso mo-^i . Podporo. To smo dolžni 1», y:n **j m ter miru na svetost,' er mtru na sve-sloni v veliki meri na >ie Vaniu človečanskih pra-iitj,. s tem na mirnem so-n'ed narodi. JUS KOZJAK a.s*1! moral vedeti koro- glavar? Sl deželni lil j®ani to, da pomeni nje-•Ht,p 'k' objavljen 22. sep-'1- kršitev ustavnega jt^j . avstrijske republike. ^sk^0 me<^ m'nimalne člo-*ti,ti * Pravice možnosti, iz-^iščelf doma, v šoli, pred :,[itt.J**.in. v uradih v ma-'st „ jeziku, kar velja za 'tltu z?dne manjšine v vseh ■t!tln- m državah. Koroški ^toVl(1, Slavar je doslej do-1HU ,z modrim ravnanjem, Pri^6 mdrno sožitje narodi,, ‘rcu- »n je ne le na 11 Ust tudi dejan- ** Uk Varial znosne pogoje ** Pas 50Ž.Vtje, Blažil latent-VPr°tia, ki izvirajo iz I? dr:v *a80v potujčevanja h n'Sn^a ®lovenskega živ-^ )egove pradomovine. ^ deželni glavar najino, da slovensko ljud-**Pitatj' 50 ga fevdalizem, Hiti*m d* ne omeni-b s0(,, arjevega nacionalne-“oltto ?ma ~ Potisnil v ^v;.sti0,,eifon°msko, socialno Nn0 . in mu že prav u-t»v«?!>0^'C0Pava'li moral-'r«til0 . ■ doslej ni nikoli ) °titi r koli utesniti ali H ou^i^njski prostor od Glav * doaeljenih Nem-t' v U«iur "ajBrž tudi ve, J* Pl t, njegovega vlada-/dilctv av,oa nikoli odkrila >W!l0Ven*ih kulturnih 5*07,’ Pobijalcev slo-tlov. veka ali požigal- enske .Sl n^Pa moral vedeti, da M.Ui, n r*nkina načela, pro-iti j z»tro ljudskih stra-_j* Prava modrost Ni ter ’ ki zna strasti V* jim je potrebno di upreti. M]Ved«8<\ b.1, da bi glavar hit 11 ki’ Pomeni njegov JUl ,l0 I* z očitnim ve-^ti, jbotdravili tisti ele-b/iijivu, n* i* posebno ra-i?*'i, j v*r<>kov ne morejo tv"1 govn- kdo na Koro-n* ‘loven ?lovensko, se za-n.i i *** Porekla in itS pr.^zpmnejše člove-ii 1 da ^'Ce' Tudi ni ver-Pje.»' ne vedel, kako ij ioyinjV’moči, prepove-»Nth 'nittičnim lisjakom, Š]ugtoini!dai P°Pustil- da P, . leta ' Jami z odkritim O.Uon* *tr*hov*11 *ocial' Uh*'J. v.p! 0 utesnjenega k, 'ip ,,j. .:ita večina skozi 'l • iivi^^iranega sloven-Vlvtio * .** ne bo drzni-'tti,!* š« r,*nati se za to, kliuKv^no v bistvu V„ *•» pra V,emu P°nlže- h) i> tua. Sanjanju. Ne 1« •t v ktrit,. T*zum se bo upi-h /*riit T, Priznanju. Kakšni,1 b; imeli sinovi, če H>'»CttS;U gospodujo-X,\PPtr*8vl ^ državnega r*bneg» za višjo Posesti. ponaša z veiiko kulturno tradicijo, v deželi, v kateri naj bi se uveljavili principi demokratičnega humanizma, se '^>l«!l?*elni glavar bi SJ'pita ’ da njegov od-do o •ntile strupeni S !V*pcov. ki se bo bhjddi Poplavo ter za-t‘H» ''o h.8: Moški: 1. Košarac (J.) 128.90 točk, 2 Messa (It.) 128,13. 3. Vrtačnik 119,34, 4. Pulcidoria (It.) 119.04. Zenske: Peršin (J.) 97.57, 2. Passerini (It.) 91,19. 3. Kuhar (J.) 81 99. VATERPOLO: Mi^inri dn 18 let: Juenslaviia - Italiia 3:2 (3:«). Mladinci do 21 let: Jugoslavija - Italija 3:3 (1:2) ATLETIKA Jugoslavija-Švica 124:85 LUGANO, 6. — V atletskem dvoboju je Jugoslavija prema, gala Švico s 124:85 točkam. Jugoslovani so zmagali v 14 Izmed 19 disciplin. Boljši rezultati drugega dne: 400 m: Šnaj der (J.) 47’’8, 800 m: Važ-.č (J.) 1’54”8, 400 m ovire: Ga-licker (Š.) 53”0, palica: Lešek (J.) 4,25, kopje: Miletič (J.) 67.62. Boljši rezultati prvega dne: 110 m ovire: Lorger (J.) 14”3, daljina: Miller (j.) 7,31 disk: Radoševič (J.) 50,81 itd * * » TATABANYA, 6 kovčeva je dosegla dva nova jug. rekorda na 100 m 12’’0 in na 200 m 25*0. Edino zmago za Jugoslavijo je odnesla Stamejčičeva v teku na 80 m z ovirami s časom 11’3. * » * LION, 6. — V Lionu je italijanska atletska reprezentan-tanca premagala atletsko reprezentanco Francije s 110:91 točkam. Doseženi so bili nekateri izvrstni rezultati in med njimi predvsem nov rekord Meconija v metu krogle s 17.81 m. Disk: Consolir.i 53.68, Rado .51,88. Daljina: Bravi 7,51 itd. * * * SAARBRUECKEN, 6. — Atletska reprezentanca Zah. Nemčije je premagala reprezentanco Madžarske s 112:100 točkam. Tekma se je začela v zelo hitrem tempu, že v 2. minuti je Budai z ostrim strelom zadel vratnico, malo pozneje pa je Ognjanovič streljal mimo gola. Po obojestranskih napadih so Jugoslovani v 11. min. nenadoma prevzeli vodstvo, šekularac je žogo podal Veselinoviču na desno krilo, to Da jo je poslal visoke pred vrata, kjer jo je z glavo prestregel Zebec in z izrednim podaljškom zabil prvi gol. 1:1 Veselje Jugoslovanov pa je bilo kratkotrajno, kajti že štiri minute za tem so Madžari izenačili. Bundzak je močno streljal, toda Beara je žogo odbil. Priložnost se je ponu dila Šandorju, ki jo je v krasnem skoku ujel z glavo in jo plasiral v mrežo. V nadaljevanju igre so bili Madžari nekoliko boljši. V jugoslovanski ekipi sta predvsem šepala oba stranska krilca. tako da je zaradi njune slabe igre prišlo večkrat do nevarnih zapletljajev pred vrati. Beara pa je vsakokrat hrabro posredoval. Redki, nevarni napadi Jugoslovanov pa so šli v izgubo zaradi netočnih strelov. V 32. min. je Tirnanič vzel iz igre Ognjanoviča in ga nadomestil s Petakovičem. ki ie igral desno krilo. Lipošinov;č pa je odšel na levo. Ko je Crnkovič z ostrim startom zaustavil naoad Ma džarov v kazenskem prosto--u, sodnik ni prekinil tekme. Srečo so imeli Jugoslovani tudi v 37. minuti, ko je nevaren Sandor jev sfrel vnovič zadel vratnico. Kljub vsemu pa bi bili Jugoslovani lahko vendar dosegli vodilni gol. V 39. min. je Lipošinovič dobil žogo. stekel z njo sam proti golu, vendar pa se vzlic ugodnemu položaju ni mogel odločiti za strel. Tik pred koncem polčasa je zamudil ugodno priložnost še Goerecs, ki iz neposredne bližine ni zadel mreže. V drugem polčasu je bila tekma mnogo živahnejša. Čeprav raven igre ni bila kdo ve kako visoka, pa so bili gledalci vendar priča mnogim za. Predvseh1 nimivim dogodkom- ** A je pa so bili lepi goli. izbiro-bilo pravzaprav kar n , j. V 54. min. je Petak°«cJv0 vedel Jugbslavijo v vodst;» veaei Jugoslavija v ^ 2:1, 11. minut kasneje v^ tr n »-vzvsMčal na ’ Veselinovič povišal n joVan-je kazalo, da je JUS j» ska zmaga zagot°vIJe .' jpi-odlični Sandor v 70. ffl žal na 3:2. Veselje ^ zebi pa ni trajalo dolgo, M I izvrstni® je Zebec z novim sp(l golom z glavo v 76. „i zvišal naskok Jugos dva gola. ... j0 nf Tedaj pa je Prisl° oSlo«' nadnega preobrata. recj) ni so svesti si zmag fr pustil' popustili in tako doPu°‘sta v chyju in Sandorju, a‘jVJ)tfsl 78. in 79. min. kar,.„ Dost»’ ukanila Bearo in tak°^( vila končni rezultat »ni®1' ivih laiHItlimtltllHHHIIIIIttllHItllltllllltlMltMillIlllliiitiiiitiitiHiHiiittiiiHiiiHiititlllHtlHItllUIIIH Spori mod slovensko mladino Trojna zmaga Tržačanov v dvoboju Trst-Sežana Tržačani so zmagali v odbojki (ženske), v ping-pongu in v šahu V m°d- V nedeljo je bilo v dvorani na stadionu »Prvi maj* povratno srečanje med Trstom in Sežano v odbojki, ping-pongu in šahu. V odbojki sta bili predvideni igri moških in ženskih vrst, toda odigran je bil le dvoboj med ženskima vrstama, ker sežanska moška vrsta ni prispela. V vseh treh srečanjih so zmagali Tržačani. Tržaške odbojkarice so premagale sežanske z 2:1 (13:15, 15:7, 15:13), Vrsti sta nastopili v naslednjih postavah: Sežana: Breda Guštin Magda Kralj, Katka Kralj. Silva Ocvirk. Adriana Raubar, Nadja Hreščak, Anica Bernetič. Trst: Olga Pavletič, Anica Hmeljak. Ivica Štoka. Miranda Batista. Irena Sirca, Eieo-nora Zavadlal. V prvem setu je bila igra jz . . v-iii og i u ig ul id i g i r narodnem zenskem atletskem I nervozna in z boljšo razpo- MIKULA LETIČ INTERNA TITIS Pri Casolanih pa je značilen njihov »favorite!* (izvolite!). Če stopim v gostilno in pozdravim na »plodno «buon giorno* (dober dan), se prisotni pivci takoj oglasijo: »Favorite!* Solarcek obdeluje na cesti kos kruha, ki je polit z oljem, in ti ga ob srečanju kar pomoli: »Favorite!* Sploh je na voščilo »buon appetito* (dober tek) povsod odgovor: »Favorite!* Seveda je in mora biti na ta »favorite!* edini odgovor: »Gra-zie!» (Hvala). - < Nekoč sem vstopil v Quonzio.vo gostilno in videl pri mizi večjo družbo podeželanov, ki so imeli vse mogoče dobrine (kuretino, sir, salamo itd.) pred seboj. Na moj splošni pozdrav, so odgovorili v zboru: — Favorite! Hudomušno sem jim dejal: — Zelo lepa navada je ta vaš »favorite!*, ampak nasproti internirancu te besede ne bi smeli rabiti; kajti interniranec je vedno pri apetitu in mu je težko reči «grazie!». Splošen, vesel halo! Moral sem prisesti in — ni mi bilo i l —— V Casoliju bolj redko srečam kmeta; vidim samo »mestne* ljudi, povečini zenske; moški so vpoklicani. V glavnem so ljudje revni. Njihove stanovanjske razmere so naravnost obup* ne. Hiše so nakopičene druga poleg druge, zraven in celo vrh druge, ob ozkih ulicah, brez zraka in sonca Stanovanja, če jih smem tako imenovati, so majhna; v mnogih primerih zadostuje za družino en sam prostor, kjer Je kuhinja, spalnica in shramba. Prostora »za bivanje* (naše «dnevne sobe*) ne poznajo. Tega nadomestuje ulica. Pozimi posedajo na sončnih, poleti pa na senenih mestih. Tega se držimo tudi mi interniranci, ker skrajno mizerno »stanujemo* ter smo zaradi tega na prostem, kadar le moremo Zenske doma nimajo mnogo dela. Pospravljeno je takoj, kuhanje ne zahteva mnogo casa in napora: Opoldne na hitro «pasta šuta*, zvečer kos kruha namazan z oljem. Na mestih, ki so znana zaradi ugodnega sonca (pozimi) ali prijetne sence (poleti), se zbira po 20, 30 in se več žensk, okrog njih pa tropi otrok. Tam preživljajo cele dneve; ženske šivajo in krpajo in — seveda — »čakulajo*, otroci pa se igrajo. Ljudje so srednje ali majhne postave; kar je krepkih in postavnih, so gotovo pod orožjem. Oblačijo se brez skrbnosti in solidarnosti; prevladujejo, posebno pri ženskah, žive barve. Narodnih nos ni. Otroci so zelo lepi in — umazani. V Corropoliju so mi pripovedovali, da je bila tam narodna nosa izredno lepa in pestra. Zal je opuščena. Ostale so samo debele rdeče ogrlice Iz korald, ki na zunaj označujejo poročeno ženo in ki jih žene nosijo ob petkih hi svetkih. Te ogrlice so pristne in predstavljajo lepo vrednost (do 15.000 lir); jagode so včasih debele kakor golobja jajca. Nekje v bližini Casolija mora biti staro slovansko naselje. Ko smo šli nekega jutra na »speso* (nakupovanje), sta nas v neki trgovini nagovorila dva domačina v čudnem in svojevrstnem narečju ter vprašala, ce smo «Slovinci». Na naše začudeno vprašanje sta nam povedala, da sta doma v bližini, kjer že več sto let prebivajo «Slovinci» iz Črne gore. Govorijo vsi italijansko, šole so italijanske, doma pa rabijo med seboj »slovinski* jezik. Zal je karabinjer, ki nas je spremljal, preprečil nadaljnji pogovor. Pozneje sem poizvedoval o teh «SIo-vincih*, a nisem mogel ničesar zvedeti spričo pičle prostosti, ki nam je dovoljena. Kakih posebnih narodnih običajev tu ni, če izvzamemo petje ob času žetve, žanjice gredo zjutraj pojoč na polje in pojoč se vračajo zvečer. Pesmi so otožne, zategnjene, dvoglasne; spominjajo na našo Makedonijo. Obiskovanje cerkve je, kakor kaže, čisto ženska zadeva. V Corropoliju so bili domačini nasproti nam prijazno razpoloženi. V Casoliju ni bilo tako v začetku, ker nas je gotova propaganda pred našim prihodom opisala kot divjake. S časom smo le dokazali, da je stvar nekoliko drugačna, in dane* se ne moremo pritoževati. Praznovernost je v Abrucih precej razširjena. Državna loterija dela tu dobre posle. — Opisal bom samo en običaj, ki je značilen: J V davnih dneh so abruski ljudje, mogoče stari Pelini, ki so bili tu pred Rimljani, spoznali, da strela rada udari v zeiezne predmete. Ko se je bližalo neurje, so zaradi tega po-metali vse zvezne predmete na piano, da tako obvarujejo hišo pred strelo. Ta običaj se je ohranil do danes: Ob nevihti leti na dvorišče ali na ulico razno orodje kakor: kladivo, klešče, niu narave20"1 Ta ^ sloni na pravilnem opazova- Toda v mestu, kjer ni v vsaki hiši orodja, je nastala vraža, da je treba vreči na ulico kak železen predmet, najraje žebelj, da hisa ne bo doživela škode. Iznajdljivi kovači izrabljajo to 4lrVi^tf fej0 p™v1!icne podkve s premerom kanih vihti na idico V’ ljUdje kupujejo ter mečejo ob ne- ; podkev sem s' shranil za spomin. Ker je tudi pn nas udomačena vraža — ali prepričanje? — da na cesti najd,^L?Odkal0bVar.U|,e pred nesrt*o- mi bo mogoče ta mala čakajo podkvica talisman za bodoča neurja, ki me še Mimo vseh sovražnosti, mimo vseh krvavih in nekrvavih nasprotstev ki danes pretresajo svet, moram reči: Abruski človek je zdrav in prijeten. NEKOLIKO POJASNILA —— . , Trst, v juliju 1958. Na koncu poglavja o «Muholovcih» je v mojem rokopisu zabeležen datum 25. 7. 1943 ter naslednja pripomba: »Zdaj pod večer so poostrili straže v taborišču; nihče ne sme ven Ko sem se hotel poslužiti priznane mi pravice, da grem lahko v trafiko po cigarete, sem bil zavrnjen. Po ulicah stikajo domačini glave skupaj. Nekaj se kuha. Samo kaj?? Tovariši vse mogoče ugibajo. Pogovori so živahni. Nekak nejasen optimizem je v zraku. Vsi pridno pijejo. Sreča, da je nas domači točaj Žane Košenina ravno danes dobavil sveže vino. Konec za daiies! Jutri pa: »Vederemo!*") *) Videli bomoj (Nadaljevanje sledi) reditvijo igralk so Sežančanke zmagale. V naslednjem setu pa so se Tržačanke zbrale in zmagale z veliko razliko točk. Najlepši in najbolj borben je bil tretji set. ki so ga Tržačanke končno le odločile v svojo korist. V njihovi vrsti sta se posebno odlikovaie Hmeljakova s servisi, mlada Zavadlalova ter Pavletičeva kot režiserka. V šahu so Sežanci nastopili z rezervnim moštvom in Tržačanom niso mogli nudi'i močnejšega odpora. Kovačič 'e premagal Uršiča. Spacal Velkavrha in Sosič Žagarja. Končno stanje je bilo 3:0 za Trst Najbolj zanimive so bile borbe v ping-pongu. Zmagali so sicer Tržačani s 4:0. toda mlado sežansko moštvo se ie dobro borilo. Za Trst so nastopili Škedenjci, ki so se le malo pre> vrnili iz Sovodenj, kjer so osvojil; pokal za prvo mesto na turnirju društva «Vrba» Rezultati: Merlak-Žagar 2:0 (21:17 .21:19); Rosič - Uršič 2.C (21:8. 21:12). Germani VpI-kavrh 2:0 (21:14. 71:9). SosLv Germani - Velkavrh-Žagar 2:0 (21:9. 21:10). Tekmovanje je dobro organiziralo p. d. Slavko Škamperle, ki je poskrbelo tudi za okrepčilo tekmovalcem in za maihno zabavico po zaključenem tekmovaniu. Gledalcev žal ni bilo veliko, kar pa gre v precejšnji meri na račun slabega vremena. P—zio 4:4. Izmed najbolj ‘.“‘"tek«® trenutkov drugega o* naSlfa' velja posebej omenit nie: ^ 47. min. — Sandor J ge. lično streljal kot m . lin je razčistil sih*!,,*« str*' 49. min. — Budai L , pr lja od 20 m daleč. »ar I5 de žoga iz rok, kasne>e le še ujame- jt 54. min. - šekula«c Zebcu, ta pa z Petakoviču. ki Ki"11 ljen — s strahovitim zadene madžarsko m ■■ s« 65. min. - 3»^^* zaigrali zelo lep°- fLič-Vc5^ cijo šekularac-Petatt. ,;učil 1 linovič je slednji zaPr: te® zgoditkom z glavo. j pp golu madžarski vrata srpdoval najbolje. te*®" 67. min. — Beara J' ■ tem. vo rešil svoja vrata . pod da se je vrgel Sand noge. ve® 69. min. — Sandor ! -p dar dosegel gol. N 1*P 0str° ložaiu je z levo k®’ streljal v desni Beara se je vrgel, je zaman. 76. min. - Lipos!"0] r prodrl do kotnp ,in51f-r sej1 jJlUUI l UU iV'*’111 1 tpf v* ’ dal žogo v sredino. * t gl*" za njo Dognal Zebec i vo zabil četrti gol-. 1 ’ slovani bili tisti, ki s u s Posebno v prvem P.hjO®’ Madžari, razen v prv’ .g(jsf ■ notah prevladovali «> iL predvsem zaradi ‘1 obeh jugoslovanskih ^jgii krilcev. V drugem P? vef so imeli Jugoslovani aZjgr* igre. Napad se je «1° ,,rStri ” glavnem po zaslugi vjia "a Zebeca ter P°*r vjča ... Retakoviča, Ltoosm ,r ^ -»laKovica, Veselinoviča, zelo n tudi *ila obramba, ki n°sl „0u J*. krivdo za zadnia dva - i džarov. Gledalci s° . Rila žvižgali in verietno 1 za nieenva zadnja tekn pr»rentanco. V predtekmi s0., ju*0'.-! mladmci oremagaOnW)vr,'.1 venske s 3:0. Po „®nak s* tMi v nrvem no.!c? '!od<)Va d'ari v drncem pre'(,jli Posebno nevarni s°. dn?fir vrati. Vse tri gole ^ jugo^j nanadslec Albert- - jg vanski renrpzentao ^ “n >.5 Budimpešti je Tueoslovani so 'm. naislnMi ^ _ J Vf. f. M Vi" Redenkovič Gole -T* gS J rVn sta dosegla , Tudi zmaga mla^ hjH je. «;Ve ,* \cVrf* ■tr ttr> 1 doc v 88’ v"h' vl Avstrija - Franclja DUNAJ. 6. TENIS Pietrangeli in Pericoli nova prvaka v tenisu BOLOGNA. H, — Pielrapgeli je novi italijanski teniški prvak. Včeraj je v finalu državnega prvenstva premagal Sirolo z rezultatom 7:5. 9:7, 7:5 Naslov prvaka v ženski konkurenci je osvojila Perico-lijeva z zmago nad Riedlovo z rezultatom 6:1, 3:6, 8:6. Danes sta bila oddana še preostala dva naslova v moških in mešanih dvojicah. Novi prvaki so Pietrangeli in Sirola ter Pericoli in Fachjni v zenski konkurenci. Rezultati: Moške dvojice: Pietrangeli- Sirola - Jacobini-Bonetfi 6:4 6:2. 3:6. 5:7, 6:0. Zenske dvojice: Pericoii- Fachim - Migliori-Jacobini 6:4, i7;5. tr\» nogometna reprezea,prate['v-včeraj na stadionu -jo „ premagala renreze AvS ,fa- striie z 2:1. Do! *• .ie dosege! v ’0 P je (* p. sa Hof. Deladcrtere• ■ , » čil v 7’ druaeca P° - giet rP, zenskega strela s „ je P „*• tri minute za tenlj,|vo inlit»l del Franciio v vojWv re*«»e stavil tudi konc ]etu P Fontaine, ki je 'f igV-ii* igral vse n8SP jnjka il* sodu1* jgrP ,r e Italijanske?*.^^ * je morala ob iz zaščititi policija^. Pj^u je jeno množico tala pr;«tranost. 3:3 Irska - Anglija BELFAST,, b. c-verno.* n? na tekma med vonč8'- pt '■? Anglilh ^uJI). V.^ odločeno 3:3 (1* ^'jčasu segli: v prvem P|iaritoP pr»' Cush (L), v 38’ ^-11' V), v drugem pole« finn^Vi* cock (I-). v 2° j2 v 21’ Casey (*•!• ton (A.). ATj^TiKA^V BUKAREŠTA «• v »V rtu letskem tekmovam^d* cPi višino lasz preskočila izboljs8-0iiiV in tako za 2 cm .)g(ja r - ,e; svetovni rekord tet{ m' ska atletinja J* tovn» tos izboljšala ?ve v skoku v visin°’ STANISLAV^ /pi Tisk« Tiskarski