URN_NBN_SI_doc-13S8IKPU
ZAPISKI — NOTES O RAZSTAVI »ZAKLADI NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE« Branko Reisp Število muzejskih, galerijskih, arhivskih in bibliotečnih insti tucij, kulturnih institucij torej, ki imajo opraviti z njim ustreznim gradivom, v naših časih izredno narašča. Se bolj pa narašča v pri m erjavi s prejšnjimi časi posebna oblika njihove dejavnosti — raz stave. Res je razstavna dejavnost v splošnem najpomembnejši in najvidnejši del kultum oprosvetnega prizadevanja zlasti muzejskih in galerijskih ustanov, toda tudi včasih bolj vase zaprte arhivske ustanove in prav tako knjižnice prispevajo k tem prizadevanjem vedno večji delež. Ob tem se spreminjajo oblike in načini. Zlasti v velikih institucijah je sicer še vedno osnova stalna razstava, močno pa narašča število občasnih razstav. Vzrokov za to je gotovo več. K er so narasle kulturne potrebe širših plasti prebivalstva in politič ne potrebe družbe, so nekdaj običajne stalne razstave izgubile svojo prednost, saj jih ni bilo mogoče dovolj hitro prilagoditi vsakokrat nim zahtevam in potrebam. Pospeševalno je vplivala tudi težnja delavcev v omenjenih ustanovah, da na tak viden način, kot je razstava, propagirajo svojo stroko, svojo ustanovo in njene naloge, da se s tem uveljavijo v družbi in dobe od nje za svoje delo večjo materialno podporo. Prirejenih je bilo vedno več občasnih razstav ob najrazličnejših priložnostih. S tem so se te ustanove vključevale v tekoče, živo kulturno in politično življenje in tudi s tem postale njegov aktivni faktor. Ce se v naslednjem omejimo le na knjižne razstave, k jer stalnih razstav zaradi specifičnosti gradiva in nalog skorajda ne poznamo, lahko dokumentirano sledimo opravljenemu delu v strokovnem bib liotekarskem glasilu »Knjižnica«, ki je od leta 1967 vse do 1978 sistematično, nato pa v izboru v rubriki «-Knjižne razstave študij skih knjižnic« oziroma »Naše knjižnice« registrirala od novembra 1965 dalje prirejene razstave. 2e v tem obdobju jih je bilo mnogo, K njižnica 26(1982)3-4 199
RkJQdWJsaXNoZXIy