Siev. 67. V Lin* v реш оле a mm 1924. Posamezne stevima stane 1 '50 mn. telo LU. Naročnina za državo SHS: Din 20 . 120 . 240 na mesec . . . io pol leta . . ca celo lelo . za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celolcino t Jugoslaviji . t inozemstvu. . . . Din 40 . . . . 60 ЛИ ik r. rV^ •V i* ; I ■ v'. • - VN ;• V* '1 Cene Inseraloms petitna vrsJa po Din 1-50 in Enoatolpna mali oglasi pc--------- Din 2 —, vecjl oglasi na<9 Uredniitvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo, nefranhirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 528. Političen list za sSoraskS narod. 45 mm viSine po Din 2-50,' veliki po Din 5 - in 4'-< oglasi v uredniškem delo vrstica po Din 6'—. Pri veCjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva prt prazniku ob 4. url zjutraj. Ш\№ рШа v DflloviiiL Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (zo inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. Dr. L a i c u s : Zadnje čase so se gotovi krogi zelo vznemirili, češ da misijonarji po deželi vprašajo vernike tudi glede čitanja časopisov. Ni moj namen, da se spustim v kako dolgo polemiko glede tega vprašanja, marveč hočem najprej pribiti sledeči dve prav važni misli. Napad na misijonarje je bil vsaj skrajno neokusen, zakaj vsi dobro vedo, da se spovednik ne more braniti; potemtakem je objektivna sodba o očitanem dejanju izključena, ker spovednik se ne sme zagovarjati, dotični »pobožni« spovedenec pa se varno skriva za hrbtom gospoda odgovornega. Dalje mora duhovnik v spovednici su-ponirati, da je spovedenec katolik, ki je prišel z namenom, da uredi svoje življenje po naukih svoje Cerkve, ne pa kot agent provocaleur, ki je priromal iz jutrove dežele, da »štenkac v spovednici. Kdor ne gre k spovedi z namenom, da so utrdi v krščanskem življenju, marveč da denuncira duhovnika, ki se ne more braniti, si jc sam sebi izdal najslabše moralno spričevalo. Po tem uvodu pa moramo ugotoviti še eno zelo pomembno resnico: duhovnik ne brani čitanja knjig in časopisov po svojem osebnem naziranju, marveč le po pozitivnih določbah cerkvenega prava; spovednik je v svojem foru le izvršitelj teh zakonov. —- Dokler so nam bili cerkveni zakoni dostopni le v latinskem »Codexu«,' je bilo do gotove mere odpustno, ako jih neki gospodje niso podrobno poznali; danes pa ko imamo Kušejevo »Cerkveno pravo« v rokah, se lahko prepriča vsak inteli-gent iz § 112 Kušejevega učbenika, »da se mora pravi kristjan ogibati ne samo krivega nauka in brezverstva obče, ampak tudi storiti vse, da mu ne postaneta nevarna C. c. 1324, 1325. — Tako nevarnost nudijo posebno knjige in časopisi, v katerih prihajajo mnogoštevilna verska mnenja do izraza. Cerkev presoja ta mnenja po svojih organih, če se vjemajo z nauki krščanstva, če so v skladu z duhom in uredbami Cerkve ali ue. Cerkev podpira razširjanje dobrih naukov, skuša pa preprečiti slabe.« (Kušej, str. 259.) Cerkev ne presoja torej časopisov po njih p o 1 i t i š k i tendenci, marveč po njih stališču do krščanskih naukov. Gospodje, ki so zagnali velik krik, si glede tega aksioma gotovo niso na jasnem, ali pa ga — farizejsko zavijajo. V čisto političnih vprašanjih je katoličan lahko autonomist, federalist, centralist itd., za cerkveno pravo so te oblike indiferentne, glavno je, da politiški program.ne vsebuje ničesar, kar je proti katoliškemu nauku: »nulla per se reprehenditur ex variis reipublicae formis, ut quae nihil habent, quod doctrinae ca-tholicae repugnetc pravi Leo XIII., vse so lahko koristne, če jih le modro uporabljajo (si sapienter adhibeantur). Pisec teh vrstic ie n. pr. autonomist, toda bi z vesel jem pozdravil centralizem, ko bi so mogel prepričati, da nam bo centralizem prinesel dobro šolo in pošteno upravo... Ako Cerkev obsoja gotove publikacije, jih obsoja le radi njih protiverske tendence ali nespodobne vsebine, nikoli pa ne radi določenega čisto politiškega programa. Če n. pr. kdo postavlja katoliško religijo na isto stopnjo z bikom apis ali s še-pavim hefajstom s tem nikakor ne izvaja politiškega programa, temveč le grdo psuje krščanske resnice. In tu mora cerkveno pravo biti strogo 1 Neumevno je, kako se morajo naši moderni pogani spodtikati nad tako strogostjo; ti ljudje ne vedo, da je pred par leti naša država skoro dan za dnem zabranjevala nemške časopise, ker so pisali proti interesom države (čitaj: vladne stranke). Neki profesor je bil poklican na policijo, ker se je opazilo na pošti, da dobiva neki dunajski krščansko socialni dnevniki To je cenzura 11 Gospodje ne vedo, da so razni časopisi še danes zabranjeni v naši državi, čeprav so nam zajamčene v ustavi vse možne svoboščine. OosDodje ne vedo, da obstoji tudi v Ljubljani urad, ki sekvestrira članke, ako pišejo proti interesom vlade, države ali pa so izražajo nespoštljivo o monarhu. Gospodje ne vedo, da so gotovi ministri zahtevali, naj se v zaščito njih zasebne časti uporabi § 10411 In ti gospodje, ki bi najrajši operirali z »robijo«, če se kdo predrzne misliti drugače kot oni... ti gospodje se zgražajo nad tem, da katoliška Cerkev znbranjuje protiverske in nespodobne članke. Danes, ko vse vpije po zboljšanju javne morale, ko vsi bolj idealno usmerjeni krogi, zlasti organi katoliške cerkve, delujejo na to, da bi ljudstvo dvignili iz povojnega močvirja, pride zavraten napad ravno na te organe, samo ker vršijo svoje dolžnosti, ki jim jih nalaga njih državno priznana Cerkev 1 Politični špicelni se hočejo utihotapiti v spovednico ter spraviti duhovnika v zadrego, kakor so hoteli Farizeji Kristusa z vprašanjem: »Je li prav, da dajemo cesarju davek ali ne?« V njih časopisih pa lahko čitaš vsako jutro erotične anonce, pikantne članke, protiverske izbruhe, reklame za nemoralne predmete ... Belgrad, 20, marca. (Izv.) Današnji dan je bil interpelacijski dan. Kot prva interpelacija je bila na dnevnem redu interpelacija o zlorabah, ki se gode v iz-seljeniškem odseku ministrstva za socialno politiko. Interpelacija naglasa, kako škodljivo za državo in izseljence je sedanje postopanje izseljeniških oblasti, ki pa koristijo s svojim ravnanjem špekulantom. Interpelacija zahteva odgovora, če jc ministru znano, zakaj sc toliko naših ljudi izseljuje ravno v zadnjem času, če mu je znano postopanje izseljeniških uradov, kaj je minister storil, da se omeji izseljevanje, kaj je ukrenil, da se izseljenci obvarujejo pred špekulanti; mu je !i znano število izseljeniških agentur in zakaj jih jc toliko dovolil. Dalje vprašuje interpolacija, če mu je znano, kako skrbe za naše izseljence od naše države v Ameriki bogato plačani izseljeniški komisarji, katerih eden jc tudi Etbin Kristan. Naposled interpelanti zahtevajo od ministra, naj odgovori, če ve, kako se potni listi izdajajo v njegovem ministrstvu. Govcr posl. Gostinčarja o izseljenskem vprašanju. Pri tej priliki je poslanec G o s t i n -čar povdarjal važnost izseljeniškega vprašanja, ki je interesanien socialen pojav. Zedinjene države so v varstvo svojih državljanov kontigentiziralc priseljeništvo in na našo državo pride le majhen del. Izdajanje potnih listov je centralizirano v ministrstvu za socialno politiko. To jc povsem napačno. Kontingenti naj sc razdele pc okrajih in vsaka okrajna politična oblast naj ima pravico izdajati samo toliko dovoljenj, kolikor jih ima določenih za iz-seljitev. Skrbeti je treba za varstvo izseljencev na potu in v A.meriki. Pred vojsko so oskrbovala to privatna društva, ki jih jc imela država v evidcnci. Treba jc napraviti koncc špekulaciji brezvestnih advokatov, ki podkupujejo uradništvo pri izdajanju potnih listov. To je škandal, ki kompromitira državo in poštene advokate. Amerikanski izseljeniški komisarijat pod vodstvom Kristana ne jamči za pravilno in dobro delo. Zato je treba remedure, ker j? vsak novčič za ta komisarijat vržen v morje. Ker je izseljeniško vprašanje zelo važno, naj minister za socialno politiko posveti temu vprašanju vso pozornost. V istem smislu je govoril tudi poslanec Karel Škulj, ki je poleg lega opisal bedo prebivalstva v nekaterih okrajih v Sloveniji, ki je vsled tega prisiljeno, da Protest proti zavlačevanju verifikacij. Pritožba Ljube Jovanoviča. Belgrad, 20. marca. (Izv.) Ker so hoteli radikali zavleči verifikacijo mandatov Radičevih poslancev, ki so izročili svoje po-verilnice, so danes popoldne dr. Korošec, dr. S p a h o in Davidovi ć obi- menda ker zahteva vse to njih politiški program in njih domovina? Ko bi naši moderni pogani znali bolj latinski, bi jim postregli s citati iz Plinija, Livija, Suetonija, Cicerona, iz katerih bi Spoznali, kako so šo v starom Rimu zabra-njevali spise proti religiji in morali. Zna-biti jim je znano, da je moral Ovid radi svojih frivolnih verzov v izgnanstvo?! Znabiti jim je znano, da je Platon nastopil proti takim spisom, da je Quintilian branM dečkom čitanje Horaca, da je glede gotovih poetičnih spisov zapisal Cicero Tuscul 1. 2 značilne besede: nervos onmes virtutis eli-dunt. Toda novi pogani etično nn stoje tako visoko kakor stari in zanjo je zastonj vsako dokazovanje. K a t o 1 i č a n o m pa, ki se radi izgovarjajo, da je treba poznati tudi nasprotno krivo mnenje ter da morajo vso citati, pa naj služijo v pouk besede velikega Hie-ronima: Nihče ne vstopi v preluknjan čoln, da se nauči izogibati se brodolomu; in li hočeš brez nevarnosti citati spise, ki so polni krivih naukov, da se tam naučiš katoliške resnice!! si išče kruha v tujini. Vlada tem prebivalcem niti najmanj ne gre na roko. Po dolgem odgovoru ministra za socialno politiko dr. P c 1 e š a , ki je podal celo zgodovino glede izseljenikov, je bil izglasovan prost prehod na dnevni red. Minister za socialno politiko jc obljubil, da bo vsak konkreten slučaj podkupovanja ufadništva slrogo kaznoval. Prcdpoldan-ska seja je bila ob pol 11 prekinjena radi pogreba pokojnega ministrskega predsednika dr. Milenka V e s n i č a. Pogreba so se udeležili cela vlada in večje število srbskih poslancev. Interpelacija Turkov o grozodejstvih. Popoldne sc jc seja nadaljevala in trajala pozno v noč. Po interpelacijah o iz-seljeniškem vprašanju jc namreč prišla na dnevni red interpelacija, ki jo jc vložil Ferad beg Draga na notranjega ministra radi pobojev v Južni Srbiji, Prištini, Mitro-vici, Mctohiji, Štimlju in drugod. Interpelacija ugotavlja, da so sc krvoprelitja nad muslimani vršila izključno po organih notranjega minstrstva. V selu Dumnici, okraj Vučitru, so žandarji napadli mirne seljake ter poklali 18 žen in otrok ter 5 mož. Vse to z bajoneti in streli iz pušk. Interpelacija navaja še druge slučaje ter veli, da je vse-p;a lega kriva «nemarnost Vaša, gospod minister«. Interpelacija odločno zahteva nujnega odgovora, če je vse to ministru znano, kaj ju proti temu ukrenil ter koliko žandarjev in katere je vsled teh grozodejstev zaprl. Glede vprašanja, aH pride interpelacija na dnevni red ali ne, so se vršila tekom dne živahna pogajanja med radikali in džemijetom, ki pa niso privedle do popolnega uspeha, ker jo džemijet vztrajal na tem, da dobi odgovor v parlamentu. Kot prvi govornik je pri tej interpelaciji nastopil voditelj Turkov iz južne Srbije i' e r a d beg Draga, ki jc v dolgem govoru posegel nazaj v zgodovino in navedel različne slučaje preseljevanja in naseljevanja Turkov v Južni Srbiji. Nato je opiroval razmere po vojni, ki so od dne do dne slabše. Neprestani vpadi razbojnikov, krvoločnost orožnikov! Njegov govor je bi! popolnoma podoben kakemu romanu Karla МаУа ali krvavi indijanski povesti. Med njegovim govorom je prišlo do ostrih spopadov med njim in radikali. Njemu jc nato odgovarjal minister za notranje zadeve. — Nato je bil sprejet prost prehod na dnevni red. skali predsednika narodne skupščine gosp. Ljubo Jovanoviča in pri njem proti takemu izigravanju parlamentarizma najostreje protestirali. Ljuba Jovanović jim je izjavil, da se bo seja verifikacijskega odbora vršila najbrž jutri. Če ne, potem jih prosi, naj ponovno pridejo k njemu, češ da so odbori avtonomni in on nima moči, da bi vplival na poslovanje njihovih sej. Pri tej priliki ie izrazil svoie začudenje, da sc ši- rijo vesti o tem, da bodo njega z njegovega mesta zamenjali z drugo osebnostjo. Dejal je, da je pripadnik radikalne stranke ali kot predsednik skupščine je samo predsednik. SE NOVE P0VERILNICE. Zagreb, 20. marca. (Izv.) HRSS je skl<5* nila, da izroči predsedništvu narodne skupščine še nadaljne poverilnice, tako da bo skupno izročenih 62. Radič sam ne bo šel v parlament, ker se to ne smatra za potrebno. Belgrad, 20. marca. (Izv.) Danes popot* dno so poslanci dr. Ho lin j ec, dr. Ku-lenovič in Pečic izročili predsedništvu narodne skupščine tri poverilnice sledečih poslancev Radičeve stranke: Lovro-ković, Pancer in Vandekar. IZ SEJE HRSS. Zagreb, 20. marca. (Izv.) Včeraj se je vršila seja HRSS, na kateri sta poročala dr. Maček in Predavec o sklepih v Belgradu; Vaš dopisnik se je r (izgovarjal po seji r, več člani bloka, ki so izjavili, da ni same opozicionalni klub gotova stvar, marveč, da so rešena tudi vsa vprašanja in je med dru» gim tudi določen moment za strmoglavlje-nje vlade. Po izjavah poslancev HRSS ta moment ni več daleč in vlada pač lahko zavlačuje verifikacijo mandatov, vendar pa ima tudi to svoje meje, določene po poslovniku. Po seji je inž. Košutić odpotoval na Dunaj, da poroča Radiču. Odpust letstika 1899 iz vojaške službe. Belfrrad. 20. marca. (Izv.) Poslanec dr. Kulovec je pri ministru za vojno interveniral za vojake letnika 1899 in za ostale vojake. Z ozirom na to intervencijo dr. Ku-lovca je vojni minister podpisal ukaz, s katerim se odpuščajo iz službe vsi oni vojaki, ki so rojeni leta 1899, četudi niso odslužili celega kadrskega roka. Istotako bo minister izdal ukaz v prihodnjih dneh, da sp odpustijo vsi vojaki, ki so služili eno leto pri kadru. Narodna skupščina, GOVOR POSL. BEDJANIČA. — PRORAČUN VOJNEGA MINISTRA SPREJET. Belgrad, 19. marca. (Izv.) Na današnjf seji narodne skupščine so razpravljali o proračunu vojnega ministrstva. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec B e d j a n i č, ki je uvodoma poudarjal, da znaša ta proračun nad 20 odstotkov celo« kupnih državnih izdatkov. Nato je govornik v daljših izvajanjih kritiziral postopanje / našimi vojaki. Rekruti se na odsluženje kadrovskega roka še vedno pozivajo v času, ki ie najmanj primeren. Kličejo sc po zimi. v najhujšem mrazu in se šo vedno prevažajo kakor živina, nagneteni v živinskih, nc-zakurjenih vagonih. Rekruti se uvrščajo v posamezno polke, toda ko pridejo tja, ti polki nimajo ne obleke in tudi ne mesta, kamor bi jih spravili. In tako sc zgodi, da so vojaki naravnost natrpani v posameznih sobah in morajo po trije, štirje ležati v eni postel ji, seveda brez potrebne odeje. Poleg vsega tega pa ravnajo z našimi fanti silno slabo. Često morajo poslušati tako ostudne psovke, da so jih sramujem tu navajati. Kan se tiče vojaških dopustov, vlada pri mnogih vojaških oblasteh velika pristranost in nekorektnost. Govornik omenia, tla se kljubi prepovedi častniški sluge še vodno vporah-Ijajo za navadna domača dela. Čestokral smo žo zahtevali, da bi vojaki odslužili svoj kadrovski rok v svoji ožji domovini. Toda vse le naše željo so bile vedno samo bo!) ob steno. Naše fante še vedno pošiljajo v južno kraje Srbije in v Macedonijo, kjer no morejo prenašati klime. Tudi glede du-šebrižništva se godijo našemu vojaštvu ve* like krivice. V mnogih in velikih garnizijah ni nobenega katoliškega duhovnika. (Dr. Korošec: 2500 vojakov nima nobenega duhovnika!) Tudi oprostitve vojnih obveznikov od aktivne vojaške službo so pod vsako kritiko, šikanirajo se tudi občinske oblasti na vso mogoče načine. Govornik omenja nato, kako propada vojni material. Pet lef je že minulo od vojne, pa še vedno lež$ polno dragocenega vojnega materiala po raznih bojiščih. Milijoni in milijoni gredo na ta način v nič. Govornik ostro kritizira KORUPCIJA V IZSELJENSKEM ODDELKU. — OSTER NASTOP TURKOV PROTI VLADI. RAZKRITJA« BERLINER TAGE-BLATTA. Praga, 20. marca. (Izv.) Objava tajnih dokumentov, nanašajočih sc na oogodbo med Češkoslovaško in Francijo, ki so izšli v »Berliner Tagcblattu«, so zbudila tu veliko senzacijo. Vendar pa jc splošno mnenje, da so potvorjeni. Tudi posl. Kafka izjavlja, da veruje dr. Bcncšu, da gre za po-tvaro. Beneš ima vendar interes na tem, da, vzdržuje do Nemčije dobre odnošaje. Nek list meni, da bi utegnil potvarjalec biti znani grof Forgač. VOLITVE NA FRANCOSKEM. Pariz, 20. marca. (Izv.) Zbornica je sprejela predlog, da znašaj število posla nccv 583. — Volitve za zbornico so določene za dan 11. maja t. 1. K0NK0RDAT MED VATIKANOM IN BAVARSKO. Monakovo, 20. marca. (Izv.) Danes se je podpisal konkordat med bavarsko vlado in sveto stolico. SPOR MED USNA in H00NDURAS0M. Washington, 20. marca. (Izv.) Kor so v Togucigalpa (Honduras) pijani vojaki napadli poslaništvo iu konzulat Zodinjenih držav severne Ameriko ter povzročili okoli 40.000 dolarjev škode, je ameriška ladja izkrcala vojake. VESOLJNI MUSLIMANSKI ZBOR? Jeeuzalem, 20. marca. (Izv.) Kralj Hussein je sklenil sestavili odbor, ki naj se posvetuje o vprašanju Kalifata in skliče svetovno konferenco vseh muslimanov. -f Stjepan Radič objavlja v »Slobod-nem domu« od 19. t. m. članek, v katerem napoveduje boj Pašiču in našteva, kdo da pride v tem boju vse vpoštev, Razen bloka našteva tudi druge stranke, med njimi Samostojno kmetijsko stranko s »Kmetijskim listom«, G. Radiču menda ni znano, v kaki zvezi jc SKS z radikali, s katerimi skupno izdaje v Ljubljani »Narodni dnevnik«. V ostalem pa ima gespod Racl'ć približno prav, da ima »Pašičeva radikalska vlada med Slovenci za sebe samo ono peščico »dangubov in propalic, ki jo je za 2 milijona kron zbral finančni minister Stojadinovič kot glavni radikal-ski aparat med Slovenci«. — V ostalem pravi g. Radič, da se hrvatsko vprašanje nc more in nc sme nikdar roševati s silo, nego samo s sporazumom. Sdjaški narod mora imeti svojo seljaško vlado in selja-ško upravo, in sicer tako urejeno, da bo v stvari imel tudi svojo ssljaško republiko. Dostojen spomenik kulturne stopnje, na kateri stoji slovensko naprednjakarstvo, sta odgovora »Jutra« in «Naroda« na naša izvajanja o «klerikalizmu«, ki pa še niso končana. Oba lista sta si izbrala jako ko-modno stališče, da jima ni treba odgovarjati na stvarna razinotrivanja s stvarnimi protiarguruenti. Čisto neženirano izjavljata, da jima za ugotovitve priznanih kulturnih zgodovinarjev strokovnjakov ni nič mar. Id sicer pravi »Narod«, da mu je za njegovo zabavljanje zoper katolištvo zadosti «zdrava pamet«, pod katero razume svojo lastno, «Jutro« pa odpravlja njemu neljube ugotovitve s tem, da je to "psevdoznanstvenost ljubljanske teološke fakultete«, dasi so naši članki veliko bolj skromnega izvora. Značilno pa je, da obe glasili »visoke inteligence« stojita na sta-lišču, da sme o verstvu govoriti vsak de-mokratski črevljar, da lc zna zabavljati, ljudje pa, ki se bavijo s temi problemi kot stroko, so jima «nekompetentni«. Tako sta «Narf)d« iti «Jutro« kar z enim mahom pometaia med psevdoznanstvenike prve veroslovcc, zgodovinarje in mislece, ki so razglabljali o tcokraciji. Ti možje naj se pridejo poučit k «Jutru«, kaj je teokracija. »Jutro« jo namreč silno okusno označuje kot «farok.racijo«, jo definira kot «polnje-njc farške bisage z versko grožnjo ali ob-ljubami na račun onkraj groba«, cerkev pa kot «parazita, ki rad nastaja ob bližini ver«. Te dišeče cvelkc so vse, kar nam ve odgovoriti glasilo one stranke, katera jemlje pred cerkvijo v zaščito znanost, kul-turo in — čujte! — cclo umetnost ter estetsko čustvovanje! Vendar pa je topol «Jutro« prekosil rliti to evidenco brezposelnih brez nastavljanja novih uradnih moči. Marsikdo je namreč še danes tako »obložen« z delom, ds lahko med uradnimi urami in z uradnin materijalom blati v :>Jutru« ono socialne politično delo sedanjega občinskega sveta, ki popravlja samo greho nekdanjega »na-prednjaštva« na ljubljanskem magistratu, Če pa mislijo gospodje okrog >Jutra«, da bodo oni šo kedaj »reševali« probleme ljubljanske mestne občine, jim odkrito povemo, da se hudo, hudo motijo. Edino, kar jim moremo svetovati je, da si zapišejo nad svojo pisalne mize: »Temu treba se privadit, sprva sicer težko gre...« Priliva jts novliTnsročRikov! redukcijo naših častnikov in odločno nastopa proti politiziranju v vojski. Proti koncu govora se je pričel vmošavati radikal Majkić, ki je pa dobil zaslužen odgovor. — Končno je govornik v imenu Jugoslovanskega kluba izjavil, da bo klub glasoval proti proračunu. Po govorih vojnega ministra Pošiča in finančnega ministra dr. Stojadi-novića jo bil proračun z večino glasov sprejet. NAROČENA PROŠNJA VOJVODINSKIH RADIKALOV. Belgrad, 20. marca. (Izv.) Radikalni poslanci iz Vojvodine so danes poslali predsedniku vlade g. Nikoli Pašiču pismeno predstavko, v kateri zahtevajo od njega, da zastavi ves svoj vpliv tako v ministrskem svetu kakor pri predsedni-štvu narodne skupščini, da sc zakon o ekspropriaciji velikih posestev in o kolonizaciji posestev da na dnevni red, čim se konča debata o proračunu za 1924/25. leto. Kot obrazložitev te prošnje so navedli, da je dosedanje reševanje tega vprašanja postalo škodljivo za ekonomske in politične razmere in za vso državo. Ta predstavita vojvodinskih radikalov sc smatra kot naročena, češ, da bi se z njo med vrste opozicije vrgla iskra zmešnjav. PRED IMENOVANJEM DR. BAUERJA ZA KARDINALA. Zagreb, 20. marca. (Izv.) V tukajšnjih cerkvenih krogih se trdi, da bo na papeževem konzistoriju dne 1. aprila imenovan za kardinala zagrebški nadškof dr. A. B a u e r. PONIŽANJE VETERINARSKE VISOKE ŠOLE. Zagreb, 20. marca. (Izv.) Včeraj je profesorski zbor veterinarske visoke šole z vsem osebjem sklenil dati ostavko, ker je vlada zagrebško veterinarsko visoko šolo izenačila s srednješolskimi zavodi in je tudi profesorja izenačila s srednješolskimi profesorji v plači in činu. Ta čin vlade so splošno najostreje obsoja. Dijaki bodo skupno z ostalimi visokošolci priredili protestno zborovanje. VISOK SNEG NA HRVATSKEM. Zapreb, 20. marca. (Izv.) V torek in sredo je zopet padlo obilo snega. Pokvarjenih je samo v Zagrebu okoli 1000 telefonskih žic. Na Slemenu je zapadlo do 2 metra snega. Medzavezniška komisija za razmejitev z MažarsSio. Belgrad, 20. marca. (Izv.) 25. maja se sestane medzavezniška komisija za razmejitev med našo državo in Mažarsko pod predsedstvom polkovnika Cree-ja. Delegat Francije bo polkovnik M a r m i n i x , delegat Japonske bo Jamagao, delegat Italije polkovnik Valvasor i. Naši delegaciji bo predsedoval K o s t i č. Šef naše delcgacije Šola Kantič je namreč imenovan za vojnega atašeja v Bukarešti. Od Slovencev so v tej komisiji univerzitetni profesor dr. Matija Slavič, namestnik velikega župana vladni svetnik dr. V o d o p i v e c , in Božidar Sever iz Dolnje Lendave. Koga bo mažarska vlada v komisijo delegirala, ni znano, ker je dosedanjega šefa generalštabnega polkovnika Karola Vassclyja radi neuspehov v Prekmurju penzijonirala. Komisija bo v Zagrebu najprej pregledala delovanje tehničnega oddelka, ki je dosedaj razen ma- Dr. W. M. Mac Govern. ¥ prepovedani Tibet (Dalje.) V prepovedani deželi. Pred mestom Lahen smo se ustavili. Poslal sem služabnike v mesto, naj nakupijo živil. Strogo sem jim zablčil, da morajo držati jezik za zobmi. O lami nismo nič več govorili. Kmalu so prišli nazaj, nakupili niso bili dosti; zlasti sladkorja niso bili dobili nič. A stara klepetulja Satan je bil našel spet nekega dobrega prijatelja in mu je zaupal, kdo sem in da grem čez ti-betske prelaze. Rekel mu je, da ja ne smo praviti naprej. Poznal sem orient in vedel sem, da Satanov prijatelj ne bo mogel biti niti eno minuto tih in da bo prišla vest o mojem namenu na uho tudi tibetskim vohunom. Pozneje sem zvedel, da je tudi ma-ior Bailey kmalu zvedel, kam sem šel, in da mu to seveda ni bilo prav nič všeč. Napel jo vse sile, da bi preprečil mojo pot v Lha/.o. Brez uspeha pač. Za Lahenoin smo prišli prvič do višine nad 12.000 čevljev. (Angleški čevelj jo 30.48 centimetrov, 12.000 čevljev torej okoli 3700 metrov. Ker so navedbe o višinah večkrat ponavljajo, ne bomo več preračunili; dotič-na čeveljska množina naj so pomnoži s 30.48.) Služabniki so začeli kazati prvo znake gorske bolezni. Prej je bilo snežilo, in mule in poniji so з svojimi tovori le težko prodirali. Satan in tovariši niso vedeli, ne Vod ne kani. eden je svetoval to, drugi letfa sektorja pri Horgošu izvršila že celo delo od tromeje avstrijsko-mažarsko-Jugo-slovanske pri Trdkovu v Prekmurju do tromeje mažarsko - romunsko - jugoslovanske, Komisija si bo nato ogledala, če so mejniki postavljeni tako, kakor predpisuje trianonska mirovna pogodba. Nato se bo podpisal zaključni zapisnik, s čemer so v tehničnem in političnem oziru razmejitev napram Mažarski definitivno končana. RAZDELITEV MAŽARSKIH ARHIVOV. Belgrad, 20. marca. (Izv.) Nn temelju zaključkov konference male antante v Belgradu je naša država poslala poziv Mažarski naj pošlje za 28. marec svoje delegate na konferenco na Dunaju, da so reši vprašanje razdelitve mažarskih arhivov med našo državo, Češkoslovaško in Romunijo. Tej konferenci prisostvujejo tudi delegati Italije, ker jo vsled aneksije zainteresirana na tem tudi Italija. KONVENCIJE Z MAŽARSKO. Belgrad, 20. marca. (Izv.).Kakor smo že javili, so te dni delovale komisije za konvencijo z Mažarsko. Delo teh komisij bo tekom prihodnjih dveh dni dovršeno in se pričakuje rrihod našega poslanika v Budimpešti Tihonrira Popovira, ki bo po navodilih vlade stopil v pogajanja z budiinpe-štansko vlado gledo konference za reSilev teh konvencij. Srmr Rusijo in Ktafsko. L"ndr?p, 70. marca. (Tzv.) Pekinška vlnr'a je pohvala zartopnika sevjetov Kn-rnhana, da Kitajsko zapusti, ker je od vlade ultimctivno zahteval, da v treh dneh Rusijo prizna. Položaj je žele nanet, ker se interesni sferi tako v Mandžuriji kakor v Mongoliji neoosredno stikati in ker ie tud irazmerje Rusije do Japonske zaradi severnega Sahalina zelo prekerno. ANGLEŠKO POSOJILO NEMČLII. London, 20. marca. (Izv.) Angleška barka namerava posoditi nemški notni banki 5 milijonov funtov. ZOPET ŠTRA.IK NA ANC-I E^KEM. London, 20. marca. (Izv.) Strokovna zveza tramvajskih in avtobusnih uslužbencev je sklenila generalni štrajk, ki se zečne v soboto. VOLITVE V \VESTMINSTER—ABBEYU. London, 20. marca. (Izv.) Pri volitvah za nižjo zbornico v VVestminster Abbeyu je dobil konservativec Nicolson 8187, neodvisni prolisocialistični kandidat Curchill 8144, labourist Bradvvay C150, liberalec Docard pa 2091 glasov. Znižanja »osvobodilnih Mitov«. London, 20. marca, (Izv.) Velesile so s' lenile z državami male antante pogodbe, po katerih se osvobodilni krediti znatno znižajo. ZAUPNICA VLADI V BELGIJI. Bruselj, 20. marca. (Izv.) Zbornica je izrekla novi vladi zaupanje z 92 glasovi proti 69. GRŠKE HOMATIJE. Pariz, 20. marca. (Izv.) Po poročilih iz Aten se je Metaksasu posrečilo doseči sporazum med strankami glede proglasitve republike. drugo; nazadnje sta začela Satan in Dioge-nes prav pošteno tuliti. Moral sem poseči vmes in napraviti red. Z nožmi smo si sekali stopinje v zamrznjeno pot, in šlo je počasi naprej, korak za korakom. En poni je popolnoma opešal. Sikkimezi so mi na-svetovali staro zdravilo, močen čaj, zraven pa še pol steklenice sirovega špirita, ki ga je bil kupil Satan v Lahenu. Vso skupaj smo vlili ubogemu poniju v grlo. Konjiček se je branil, je brcal in je razbil našo zadnjo in edino steklenico. Vendar ga je pa čudna pijača za nekaj časa poživila. Medtem smo bili pa postali tako trudni, da smo so ulegli na tla tam, kjer smo ravno stali. Zaspali smo. Ko sem se par ur pozneje zbudil, je padal sneg na nas, gost in počasen, in nas je pokrival, palec za palcem. Prav prijetno mi je bilo, kajti sveži sneg me je grel. Sikkimezi so spali vso noč; ko so so zjutraj zbudili, so videli sneg prvič in so začeli tarnati. Mene niso videli in so mislili, da so zgubljeni. Pustil sera jih, da so so natulili, in nisem so ganil, tako prijetna in topla je bila snežna odeja. Končno sem pomolil lavo skoz sneg, in gledali so me kakor kak-en čudež. Pa se niso več bali. Obljudenih krajev smo se morali ogibati. Spomnil sera se pa, da sem videl blizu Lahena pastirsko koče, ki so jih uporabljali pastirji poleti kot stanišča ali zavetišča. Pot do njih je bila zelo naporna, in smo za šest milj — niti 10 km — porabili ve s dan. Na novo zapadli sneg jo bil tri čevlje visok, in prehodi preko gorskih prelazov so bili čisto zasneženi. Popoldne je napadla Satana, ki je itak zmeraj jadiko-val, snežna slepota. Kupil sera mu bil temne naočnike, a jih jc bil seveda doma po- zabil. Posodil sem mu svoje in sem se sam zavaroval s tem, da sem potegnil kosmato svojo kapo globoko dol na oči. Som se pa tudi nisem bogvo kako dobro počutil, pre-hlajen sera bil, pokvarjeno tibetsko meso je bilo vzrok. Ko smo prišli v pastirsko kočo, sem videl, da so bili pozabili moji junaki razne majhne tovore v snegu. V koči smo imeli nekako vojno posvetovanje. Rad bi bil ostal dalj časa tulcoj, a živali ni&o imele krme; in če bi nas bil zapadel sneg, bi bili morali umreti lakote mi in živina. Moji dragi Sikkimezi so kakor običajno rjoveli in so hoteli nazaj domov; jaz som pa šo zrnoraj upal, da bo nohalo snežiti in sc bomo žo kako skopali naprej. Drugi dan smo odrinili. Sneg smo gazili do prsi in smo morali menjaje so po vrsti delati globoke brazde, da so mogle ubogo živali slediti nam. Komaj par milj smo napravili ves dan, tako smo ro utrudili. Včasih smo naleteli na kakšno pastirsko kočo, ki nam je bila dobrodošlo začasno zavetišče. Nekoč smo videli pri taki koči veliko mačko, ki jo neprestano krožila okoli nas in jo besno pihala. Bolj ie bila podobna divji mački kakor pa domači; bržčas so jo bili pustili pastirji* tukaj. Globoki sneg ji je zaprl vsak dohod do krajev, kjer bi bila dobila hrano; in ves dan je prežala, Če ji bomo kaj dali. Vrgli smo ji majhen košček mesa — sami nismo dosti imeli —; hlastno ga je požrlo. Nato je naskočila zaboj, kjer smo imeli svojo zalogo, slednjič' so jo pa lotila še nas samih. Z biči smo jo morali odgnati, pa smo bili kljub temu pošteno opraskani. Ves dan je potem še krožilo okrog nas. Prihodnji dan nas je pa začel oblegati drug sovražnik, neki snežni leopard. Mule in poniji so se ga tako bali, da je moral Di-ogenes čuti pri njih: V oni noči smo postavili šotor na prostem in smo použili običajno tibetsko narodno jed, košček sirovega mesa. Strašen vihar je pridivjal z zasneženih gora dol, nismo mogli napraviti ognja in smo komaj obdržali šotor, obteživši ga z zaboji. Ponoči je veter ponehal. Naenkrat jo pa zagrmelo in zapihalo, in naš šotor je padel z vsem, kar je bilo notri in zunaj, s skalno police dol v prepad. — Ali ni pripovedovanje o teh silovitih tibetskih viharjih doelovno isto kakor nam pripovedujejo naskakovalci Mt Everesta? — Spodaj smo se spet spogledali, prestrašeni, bledi kot smrt. Ranjen pa hvala Bogu ni bil nobeden. Ubogi moji Sikkimezi so imeli nekak živčni napaa, ihteli so, da so se mi smilili prav od srca. Zlasti Satan se kar ni mogel potolažiti. Naenkrat se je spomnil, da je bil vzgojen v tibetskem samostanu, in začel jo klicati vso tibetske svetnike na pomoč. Priznal jo svoje grehe in priznal je tudi, da je bil velik norec, ko je šel z menoj. Slednjič emo pa vendarlo malo zarpali. Ko sem se drugo jutro zbudil, so se gospodje Sikkimezi pripravljali, da odrinejo nazaj v domovino. Mislili so, da tudi jaz ne bora silil naprej; reči moram, da jo bil moj pogum res precej upadel, a hladno računanje mojih tovarišev mi jo bilo vendar preveč. Z dokazi jim nisem mogel do živega. Zagrabil sem torej zaboj, v katerem so bila živila, dvignil sem ga in sem iim prisegel, da bom vse skupaj vrgel v propad, če bodo šli nazaj. To je zaleglo, kajti v tem zaboju je bilo življenje nas vseh. Odpravil sem ee na not. in sledili so mi kot ovce* (Dalje). Denisi. V Kropi so imeli na praznik 19. marca v Kadružnem skladišču lopo uspelo akademijo Orli: 2 govora, 2 deklamaciji in 8 telovadnih točk (proste in skupinske vaje, drog) Orlov in Orličev. Hitro so se vrstilo točke in prav dobro so jih izvajali ob igranju 12 fantov domačega orkestra >Zvezdac. Svojo važno nalogo: ustvariti pošteno druščino fantom, Orel v Kropi dobro vrši. — Odbor za spomenik padlim Kroparjem pridno zbira denar ln načrte za spomenik. Vendar mu še veliko manjka. Morda bi v ta namen irven Krope živeči rojaki hoteli priskočiti na pomoč, da dobe padli ob 10 letnici časten spomin? Cerklje na Gorenjskem. Pred nokaj časom Je prinesel »Slovonoc« notico, da se je v Cerkljah precej razširilo pijančevauje in prekli-njevanje. Prijatelj našega lista nas opozarja, da je v resnici teh razvad danes manj kakor svoj čas. Tudi o ponočevanju deklet je moglo napisati le maščevalno pero. Tista nesrečna nezakonska mati, ki je otroka zakopala, jo pa doma iz sosednjo župnije. Toliko resnici na ljubo, da se ne bo mislilo, da so Cerklje sla-bejše od drugih župnij. — Uradniške plače. Finančna delegacija objavlja uradno: Po telegrafskem obvestilu g: finančnega ministra z dne 20. t. m. jc izplačati državnim nameščencem za april t. 1. iste prejemke, kakor za marec, torej tudi predujem na nove plače v dosedanji višini. — Spomladno enakenočje. Sinoči ob de-Mti uri 20 minut smo po astronomskem računu prešli iz zime v pomlad ter je nastopilo pomladno enakonočje — ekvino<-i; ko sta dan in noč enako dolga.Upajmo, da se bo tudi vreme ravnalo po koledarju in nas končno osrečilo s toplimi pomladnimi dnevi. — Proti državni službi duhovnikov Ministrstvo za vere se je obrnilo na vsa ostala ministrstva z zahtevo, da v bodoče ne sprejemajo v službo duhovnikov, ki so samovoljno izstopili iz cerkve ali so vsled težje krivde izgubili duhovniški čin. Isto naj velja za dovr šene bogoslovce. — Odlikovanja. Odlikovani so: z redom sv. Save III. vrste Ivan Knez, predsednik trg. in obrt. zbornice v Ljubljani; z redom sv. Save IV. vrste: Ivan Ogrin, podpredsednik trg. in obrt, zbornice; Ivan Šubic, ravnatelj srednje tehnične šole; dr, Ludovlk Bohm, ravnatelj trg. akademije, vsi v Ljlubijani; Andrej Jak:!, industrijec v Kar lovcu; z redom sv. Save V. vrste: Matko Prelovšek, višji gradbeni svetnik v Ljubljani; Josip Boncelj, ravnatelj Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani; Alojzij Križnic, gen. ravnatelj ind. družbe »Drava« v Mariboru; Karel Detela, podravnatolj Prom. zav. za premog v Ljubljani; Milan Dular, ravnatelj velesejmskega urada v Ljubljani; dr. Ciril Pavlin, gen. tajnik papirnic Vevče, Goričane, Medvode; Hanuš Krof ta, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke; Jakob Zadravec, indu-strijec v Središču; Fran Stupica, vcletržec v Ljubljani; Dragotin Sebcnik, magistratni pisarniški ravnatelj v Ljubljani; Ivan Vogelnik, ravnatelj Zavoda za ženski obrt v Ljubljani. — General v novinarski službi »-Vreme« poroča, da je vpokojeni general Dragutin Dj. Okanović vstopil v uredništvo belgrajsko »Smotre«. — Zagreb za svoje ceste in kanalizacijo. Letošnji proračun zagrebške mestne občine izkazuje za popravo in tlakanje ccst ter izpopolnitev kanalizacijo 55 milijonov dinarjev. Od tega se pokrije z rednimi dohodki 50 milijonov, 5 milijonov si izposodi mestna občina iz mestne hranilnice. Z deli prično nemudoma, kakor hitro bo dovolilo vreme. — Desetletnica zagrebške mestne hranilnice. Minolo nedeljo je praznovala zagrebška mestna hranilnica desetletnico svojega obstoja. Hranilnica jc danes med najmočnejšimi denarnimi zavodi na Hrvatskem. Letos se preseli v svojo novozgrajeno palačo na Jelačiče-vem trgu, — Mala stanovanja v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je sklenila, da nemudoma zgradi na Sajmištu 12 začasnih malih stanovanj za deložirance. — Tragedija v zagrebškem stanovanjskem uradu. 18. t. m. se je zastrupila v zgradbi zagrebškega stanovanjskega urada 471etna vdova Agata Juriš. Žena jc štiri leta zaman čakala, da ji stanovanjski urad nakaže stanovanje ter se je morala s svojimi tremi otro-čiči potikati po nestalnih bivališčih. Končno je klonila in hotela napraviti konec neznosnemu življenju. Vdovo so v nevarnem stanju prenesli v bolnišnico. — Novo otroško zdravilišče v Cirkvenici. Ministrstvo za socialno politiko ie otvorilo v Cirkvenici novo zdravilišče za slabotno, rahitično in škrofulozno dcco. Zdravilišče jo nameščeno v dečjem domu Ladislav. V domu je prostora za 52 dečkov in 58 deklic. — Arheološko društvo v Belgradu, ki jc bilo vsled vojne prekinilo svoje delo, je nedavno začelo zopet poslovati. Izšel jc prvi zvezek društvenega strokovnega glasila »Sta-rinar«, ki se peča z arheološko tvarino. Društvena članarina znaša 35 Din ter dobivajo člani za ta znesek tudi društveno glasilo. — Naši zdravniki na Holandakem. Na nodlagi mednarodne konvencije o izmenjavi zdravnikov v svrho praktičnih študij je ministrstvo za narodno zdravje to dni poslalo v Amsterdam dr. Toma Živanoviča iz Sarajeva in drčo. Deeanko Rističevo iz Zagreba. — Dan siročadi priredi zveza hrvatskih dobrodelnih društev »Narodna zaštlta. v Zagrebu dne 24. aprila t. 1. Sodelovale bodo vie šole in zavodi na Hrvatskem in v Slavoniji. — Pozeba v Dalmaciji Kako nenavadno ostro in dolgo zimo smo imeli letos, prn^.a dejstvo, da je v Dalmaciji Še te dni v drugo no-zebla vsa zgodnja zelenjava. Na srečo Italija ni daleč ter zdaj zalaga dalmatinska mesta » svojo zelenjavo. — Ženska obsojena na smrt. Osješko sodišče je obsodilo na smrt dekleta Juliško Ba-ko, ki je bila pred letom dni umorila svojega fanta. Gospodarstvo, Janko J o v a n : PRAVICA DOHODA TRGOVCEV IN TRGOVSKIH POTNIKOV V SVRHO OPRAVLJANJA TRGOVSKIH POSLOV. Kakor je na eni strani podanikom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev dovoljeno svobodno potovanje na teritoriju kraljevine Italije, ravno tako jo z druge strani dovoljeno podanikom kraljevine Italije, potovati na teritoriju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; ta pravica sc nanaši. tudi na t'-'ovcc, trgovske potnike in zastopnike podjetij obeh držav, ko potujejo v svrho opravljanja trgovskih poslov. Trgovcem, trgovskim petnikom, fabrikantom in njihovim zastopnikom — opremljenim s predpisano legitimacijo pristojnih oblastev, da so upravičeni vse v legitimaciji omenjene posle opravljati in da so izpolnili vse v njihovi državi predpisane davčne obveze — jc svobodno potovali na teritoriju druge pogodbene države s pravico, da nabavljajo na svojem potovanju pri pooblaščenih trgovcih, industrijskih podjetjih itd. blago za evojo trgovino oziroma svoj obrt, kakor tudi da prodajajo blago trgovcem in podjetjem, ki potrebujejo njihovo blago v svojem obrtu. Trgovcem, trgovskim potnikom, fabrikantom in njihovim pooblaščenim zastopnikom jo dovoljeno, ko potujejo po teritoriju druge pogodbene države v svrho opravljanja trgovskih poslov, nositi s seboj vzorce blaga, ki ga nudijo naprodaj. Trgovci, trgovski potniki, fabrikanti ln njihovi pooblaščeni zastopniki, opremljeni s predpisano legitimacijo, imajo pravico opravljati svoje trgovske posle pri trgovcih, fabri-kantih in obrtnikih, t-i pravica pa sc ne nanaša na obiskovanje privatnikov. Oni morejo daljo svoje blago uuditi in zbirati naročila na blago aH kupovati blago od trgovcev v njihovih lokalih, ne smejo pa nuditi blaga in zbirati naročil na blago v svojih začasnih privatnih stanovanjih. Vsi navedeni Imajo pravico nosili s seboj vzorce bl.^ga, ki ga nudijo, n'majo pa pravice nositi s seboj blaga. Prepovedano jc torej trgovcem, trgovskim potnikom itd, opremljenim z legitimacijo, opravljati svoje posle na sejmu in krošnjariti s prinesenim blagom. Vsaka država bo javila drugi, katere oblasti so pooblaščene za Izdajanje legitimacij trgovccm, potnikom itd. Sporazumno se bo predpisal obrazce takih potrdil. Vzorci blaga, ki ga pri reso imejiteljl predpisanih trgovskih legitimacij in ga v določenem roku zopet izvozijo iz teritorija do-tifcncs državo, so osvobojeni plačanja predpisane carine, odnosno plačana carina se mora vrniti, ako je dokazana !dentlčno3t uvoženih in izvoženih vzorcev. Pravica osvoboditve carine se nanaša na trgovske vzorce, pa naj so vzorci vrnjeni preko carinarnice, kjer so bili uvoženi ali рг-гко katerekoli druge carinarne. Ob priliki uvoza vzorccv potom trgovcev ali potnikov, opremljenih s predpisano legitimacijo, bo odmerila dotična carinarnica višino carine na uvožene vzorcc. Plombiranje ali signiranje vzorccv v svrho ugotovitve Idcn-tlčnosit, lu sc jc izvršilo v carinarnici ene pogodbene države, bo priznala tudi carinarnica druge pogodbene države kot veljavno. (Dalje sledi.) g Jugoslovanska banka d. d. Upravni svet Jugoslovanske banke d. d., Zagreb, jc na svoji seji dne 13. marca t. 1. zaključil bilanco za poslovno leto 1923. ter ugotovil, da izkazuje ista po odbitku za davčna plačila rezerviranega zneska od Din 500.000-— čisti dobiček od Din 9.560.490-77, ki presega lanskega za Din 2,269.862-91 ob enaki delniški glavnici. — Glavni skupščini, ki se bode vršila v Zagrebu dne 24. marca t 1., ob 4. uri popoldan, bode predloženo na odobritev izplačilo 12"' dlvi-dende, to jc po Din 12-— na dclnico. — Od čistega dobička so bode uporabilo Din 750.000 za rezervni fond, Din 1,000.000-— za amortizacijski iond nepremičnin in Din 500.000-— za mirovnlnski zaklad. — Bilanca pokazujc zadovoljivi in povečani promet v vseh panogah poslovanja. — Hranilno vloge so sc povišale od 148 mil. dinarjev na 191 milijonov dinarjev, stanje blag. in menic od 79 mil. Din na 91 mil. dinarjev ter celokupni promet od 38 milijard dinarjev na 57 milijard dinarjev. — Povišanje delniške glavnice tega zavoda od 50 milijonov dinarjev na 100 milijonov dinariov iti bilo iz- vršeno v prvi polovici mcseca februarja t. I., ter je popolnoma uspelo. g Z Vinskcgorice, Brezove«, Sv. Križ pri Kostanjevici poročajo, da imajo tam šo do 1800 hekto belega iu rdečega prav dobrega vina, po coni 20—24 kron. V gorici ni bilo ne toiče, ne paloža. Kupci, pridite in prepričajte se! BORZA. Curih, 20. marca. Devizo: Berlin 129—131.50, Italija 24.80—24.95, London 24.79—2481, Ncwyork 578—578.75, Pariz 29.20—29.35, Praga 16.70—16.75, Dunaj 81.50—83.75, Bukarešt 3—3.10, Sofija 4 do 4.16, Beograd 7.05—7.12«. Zagreb, 20, marca. Devize: Italija 3.53—3.56, London 351.25—354.25, Ncwyork 81.70—82.70, Pariz 4.07И—4.12И, Praga 2.37—2.40, Dunaj —1131 do —1171, Zdrich 14.15И—14.25И. — Valute: dolar (anicr.) 80,62,4—81.6214. — Vso čvrsto, malo robe. Po borzi več robe in vse slabeje. jljlihl toneta lj Posojilo za mestno apt ovizacijo. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal niredbo, s katero dovoljuje mestni občini ljubljanski, da nSfame kot obratno glavnico za mestno ap-o-vizacijo posojilo 2 milijonov dinarjev. Posojilo se mora obrestovati in odplačevati izključno Iz dohodkov mestne aprovizacije. Ij Ustanovni občni zbor organizacije strojnih in stavbenih tehnikov v Ljubljani se je vršil 15. t. m. Otvoril ga je načelnik pripravljalnega odbora tov. Poljšak, ki so j« v toplih besedah spominjal velezaslužne^i ravnatel'a vladnega svetnika g. Ivana Šubica. V poča-ščenje njegovega spomina so se vsi zborovalci dvignili s svojih sedeiev. Orisal je nato dosedanje delovanje pripravljalnega odbora in zbo-rovalcem razjasnil паптги in cilje novoustanovljene organizacije, ki jc strogo r.tanovska in r-trokovna in ima namen združevati in zbirati delo svojih članov na polju tehnike. Nalo so bila prečitana pravila. Po prečitauju pravil se je volil upravni odbor, v katerega so bili izvoljeni: predsednikom tov. Ferdo Čermdk, ostale funkcije tovariši: Angelo Battelino, Milan Mozetič, Slavko Drašler, Drago Hudnik, Ludvik Turk. Otmar Ogrin, Ludvik Škof in Janez Možina. — Po izčrpanem dnevnem redu jc tov. predsednik Ferdo Čcrmak z pozivom na vse navzoče k skupnemu delovanju zaključil občni zbor. — Ker organizacija še nima lastnega lokala, naj se vsi dopisi na organizacijo pošiljajo na naslov Milan Mozeiič, Ljubljana, Bleiweisova c. 11. Ij Razpis ravnateljske alužbe. Vsled naročila predsedstva višjsga šolskega sveta z dna 16. februarja 1924, št. 1541, razpisuje se v stalno popolnitev izpraznjeno službeno mesto ravnatelja oa II. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani s sistemiziranimi službenimi prejemki. Prosilci za zgoraj označeno službeno mesto naj vlagajo prošnje po predpisani službeni poti pri podpisanem mestnem Šolskem svetu do dne 31. marca 1924. — Mestni šolski svet ljubljanski. lj Vlomi. Na Sv. Jožefa večer jo bilo vlomljeno v bufet in trafiko Marijo Vidrove pri Dolenjskem kolodvoru. Tatovi so odnesli več boljših vrst cigaret, nekaj stoklenic vina in več parov čevljev. V bufetu so našli tudi kramp, s katerim je vlomilec vlomil vrata. — V isti noči jo bilo vlomljeno med 16. in 17. v spalnico sina Antonije Keršičeve v Spodnji Šiški. Tatovi so odnesli rjav usnjat suknjič, 4 pare čevljev, moški površnik, ženski kostum, 2 jopiča in pa 3 knjige »Buch ftir Allor. v skupni vrednosti do 8000 Din. — Nn Mestnem trgu št. 5 je bilo ukradeuo iz izložbe v hišni veži trgovine Else Bernatovičeve več obleke in perila. Hišnica, ki je zapirala vežna vrata, je opazila v veži listke z označbo cen, mislila pa je, da je tvrdka sama izpremenila cene in stare listke zavrgla. lj Tatvine premoga in drv. V raznih skladiščih drv iu premoga že delj čana opazujejo, da jim primanjkuje premog in drugo kurivo. Aretirali so že več tatov in tatic, ki so so pod raznimi pretvezami vtihotapijali v ta sklndišča in odnašali drago kurivo. Predvčerajšnjim so aretirali na glavnem kolodvoru neko Marijo Vrstovškovo, pri kateri so dobili okrog 30 kg ukradeuega premoga. Imela jo s seboj tudi svojega sinčka, ki ji jo pomagal nositi ukradeno kurivo. Dalje so aretirali okoli 12. ure neko Valerijo SuŠteršičevo, ki je nosila v nahrbtniku okrog 25 kg ukradenega premoga. Ij Policijske ovadbe. Včeraj so bile vložene na ljubljanski policiji tc-le ovadbe: 9 radi tatvine, 3 radi vloma, 4 radi prestopka cestno-policijskega reda, 1 rudi prekoračenja policijsko ure, 2 radi pasjega kontumaca, 4 radi pretepa, 1 radi poneverbe in po ena radi lahke telesno poškodbe, beračenja in goljufijo. Naznanila. Stare&nski sestanek sc vrši donos ob 8 v dvorani akad. doma. Predava dr. A. Brecclj o dednosti, Vabimo k oblini udeležbi. — Predsednik. Slov. krič. ženska zveza ima svojo sejo v petek ob 5 pop. v Jugosl. tiskarni. — Predsedstvo. ViSji prosvetni tečaj pri uršullr.kah. Danes, v petek, prične g. kapelnik dr. Čcrin svoja predavanja o operi. Profesor Koblcr jc imel doslej dve uri o slovenski moderni literaturi (Cankar Ivan). Podruinlc« «Slov. Straže-, ca frančiškansko župnijo ima danes točno ob 8 zvečer važno sejo. Prosim točne in poLnoitcvilne udeležbe I Predsednica. Pogrebno društvo sv. Jožcia naznanja svojim letnim udom, da je občni zbor društva 19. marca L I. zvišal letne doneske članov na 40 K. Letne doneske po 40 K plačujejo zanu-prej tudi tisti dosmrtni člani, ki imajo vplačane pristopnine 300 K ali manj. Član, ki letnega doneska ne plača tekom enega leta, s? smatra za izstopivšega. — Odbor. Vrtnarska in sadjarska podružnica za Ljubljano priredi nocoj ob 8. na moškem učiteljišču v fizikalni dvorani predavnje. Predava višji kletar-ski nadzornik Fr. Gorabač o vzgoji pritličnega sa I-noga drovja. Kranjska podružnica S. P. D. ima svoj občnt zbor 28. marca t L ob pol 8 zvečor v bralni sobi Narodno čitalnice v Kranju. vestnik. Dva učiteljska jubilarja. Dne 2. marca j« pra7noval 50 letnico rojstva priznani mladinski pisatelj <». Tulij S1 a p š a k, šolski ravnatelj v Mc&mh. Podaril je šolski mladini že ,14 knjig, ki nosijo psevdomin Mišjakovega Julčka, nekateri spisi pa >Juraj Pangracc. O njegovem splošnem delovanju no bomo tli pisali kaj več, ker upamo, da mu posvetijo večjo pažnjo na drugem, bolj pristojnem mestu. — Drugi ju-bilar pa je g. šolski ravnatelj Josip Qe puder, ki jo spolnil dne 13. marca 70 letnico rojstva. Spominjati so ga nam veleva dolžnost, ker mu je težko vzporediti učitelja, ki bi в toliko vestnostjo vršil svoj vzvišeni poklic, kakor ga vrši ta vzor-učltolj že 49. leto. Kličemo oblina: Se mnoga leta! Narodno gledišče. DRAMA. (Začetek ob 8. uri zvečer.) Petek, 21. marca: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 22. marca: .CEZAR IN KLEOPATRA« (premiera). Izven. Nedelja, 23. marca: »CEZAR IN KLEOPATRA' — Izven. OPERA. (Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Petek, 21. marca: »POLJUB«. Red A. Sobota, 22. marca: «MANON«. Red B. Ljudski oder. Nedelja, 23. marca: »Stric v Toplicah«. Noviteta. Ve« selolgni v štirih dejanjih. Začetek ob 4. poj?. Knjigovodja Donat, zal mladenič, sledi iz srčnih potreb svoji izvoljenki Anici v Toplice. Pred par dnevi so je Z njo na originalen način seznanil in vanjo zaljubil do užes. V Toplicah išče priliko, da bi Anico zasnubil pri njenem stricu. Res so mu večkrat розкиба prlbUŽati, toda ta, Smeren čudak in obenem namišljen bolnik, ga nikakor ne pusti do sebe. Ali vztrajnemu jo ue^eh zagotovljen. S pomočjo tete Ožlrjeve, sodavičarja Graha in njegovo soproge, so prevejanomu Dons.tu vendarle posreči približati se utaroniu čmoriki in dobiti njegovo privoljenje. ski vestnik. No Orlovski praznik sv. Jožefa, dne 19. t, m. zvečer jo priredil Št. .lakobiki odsek Orla v telovadnici II. mestne deške ljudske šole na Grabnu svojo običajno letno akademijo. Prostorna in okus-no dekorirana telovadnica je bila j)oIna orlovske mladine in pa prijateljev Orlovstva ter nekaj odličnih osebnosti, ki so počastili večer s svojo navzočnostjo, Prireditev sc jo otvorila z orlovsko himno, nakar jc g. dr. Josip Turk v imenu Št. Ja-kobskoga odseka j-ozdravil vse navzoče ter nato imel svečan govor o Orlovski šoli, katera edina vzgaja In uči mladino na podlagi poštenih in plemenitih načel, zla-sti v današnjih najtežjih časih, ko sc v šolah pozablja, da naj sc v njih vzgaja ! krščanska mladina. Z burnim aplavr.om je občin« I stvo dalo izraz zahvale g. govorniku. — Sledile so članske proste vaje za leto 1924, katere jc izvajalo brezhibno 14 članov. Priročcnjc pri teh vajah so mi jc vendar zdelo izvršeno s preglasnim padanjem rok; prav jc, da sc čujc priročenje z enočasnim glasnim padanjem rok, ali čemu sc pri tem naravnost bili ob noge? Mislim, da tudi avtor teh vaj ne zahteva to, ker prejako udar-janjc kazi vse druge, mirne in v resnici z vso fineso izvajane gibe v skladu s temi, ki sc gledajo z lahkoto in užitkom. Prav lepo so bile izvedene proste vaje nujega naraščaja za eto 1924. Iz teh vaj smo najprejc razvideli, da vlada v teb mladih vrstah disciplina in pa veselje do telovadbe Vajo članov na bradli in drogu so splošno ugajalo. Simpatične so bila članr.kc odr.ckovc vaje br. V a 1 a n d a. Žal je slaba glasba molila telovadce, vendar br. Valandu vse priznanje. Skupinske vaje r.ižjcga naraščaja (kompozicija br. Peter« ncla) so žele burno odobravanje zadovoljne publike. Dobre so bile francoske vaje članov, katere smo Imeli priliko že enkrat gledati na letošnji Unionski akademiji, Posebnost nižjega naraščaja na tem večeru jc bila tekma s prenašanjem kijev, ki je povzročila dovolj smeha ln dosti zabarc. Nepričakovano lepo uspela skupina vseh članov in naraščala je zaključila večer, na katerem nam je St Jakobski Orel pokazal sadove dela in truda V preteklem letu, a mi vsi mu na lepih uspehih čestitamo in želimo še takih večerov. B. P. Dijaški vestnik. d Jugoslovansko katoliško akademsko drn« ftvo »DANICA« v Zagreba ima svoj redni seme« stralni občni zbor dno 22. t. m. ob pot osmih' zvečer v prostorih Kaptol it. 3, na katerega te vabilo bratska društva in starešine, —• Odbofa Prosveta. pr V. Umetnostna razstava >KIul>a mladih.- v paviljonu pod Tivolijem, so jo preuredila z novimi deli ter ostane ?e nadalje odprta. pr Glasbena Matica v Mariboru. Kmalu po prevratu je zbral sodni svetnik Oskar De v okoli sebe v Mariboru vse prijatelje glasbene umetnosti Itr ustanovil za Maribor novo društvo .Glasbeno Matico«. Po zaslugi agilnega odbora je začela Ma-Mca takoj s svojim delovanjem, otvorila je redno glasbeno šolo in si ustanovila svoj pevski zbor. Prvi vodja pevskega zbora jo bil skladatelj Oskar Dev. Zbor ee jc takoj od početka odlikoval po izredno lepih in močnih glasovih in to prav posebno Sc v moškem zboru. Nastopul je pri vseh večjih narodnih prireditvah na naši severni meji. za časa plcbiscita bodril s pesmijo naše Korošce in v Mariboru samem jc zastavil krepko koncertno delovanje. Vsled preobložcnosti z delom jc moral prvi zborovodja g. Dev zbor zapustiti in dobil jc vrednega naslednika v osebi g. Fran T o p i č a , ki je bil ob koncu svetovne vojne ravnatelj glas-benc šolo podružnice Glasbene Matice v Trstu. Pod njegovim vodstvom ee jc zbor dalje spopol-njcval in žel vsestranske in zaslužene pohvale. Pod njegovim vodstvom bomo imeli priliko čuti Matični zbor v ponedeljek, 24. marca t. 1. ob 8 zvečer v Unionski dvorani. pr Planinski koledar preneha izhajati z letnikom 1924. Vzrok: 1. premalo zanimanje, ki ga tej brošurici posvečajo planinci; 2. vsakoletno veliko število neplačujočih odjemalcev. — Zahvaljujem sev sem, ki so me podpirali pri razpečavanju koledarja. — Nekaj komadov jc Sc na razpolago. Kateri koledarja pa ie niso plačali, naj mi ga vsaj vrnejo, da ne bora imel poleg dela še gmotno škodo. — Brunon Rotier, Maribor, Krekova 5. pr Iz italijanske mladinske književnost!. Druitvo prijateljev knjige in knjigarna Lc Monnica v Firencah je razpisalo nagrado 5000 lir za najboljši roman za mlada dekleta. Komisija je priznala nagrado soglasno delu »Le esperienze di Rosetta« — Rozalijine izkušnje — pisateljice Camillo Del Solclato, Tunstfka in sportT Varaidinski ŠK, prvak hrvatsko provinco, igra v nedeljo 23. marca nogometno tekmo s SK Ilirija, l'ričetek tekme ob 14., ob 1510 sledi tekma Slovan : Ilirija komb. Predproda.ja vstopnic v trgoviui Joso Goreč, Dunajska cesla, znižano dijaške karte ве dobijo samo v predprodaji, enako tudi proste karto za redno članstvo nogometne sekcije. Lovski pes, tičar, rjav z belkastimi lisami (Brauntigcr), kratkodlak, kratek rep, usnjat ovrr.t-nik, ki ima znotraj žicnate bodicc, se je v mestu 19. t. m. zatekel. Ker jc bil isti dan doveden iz Ptuja, nima znamke. Sliši na ime «Hok«. Lastnik jc A. Kos, StrelKka 29. Pri zadnjem Čerinovem kor.ccrtu 17. marcu so jo našel šal. Lastnik ga dobi na Poljanskem nasipu 50 a oziroma 24. marca v garderobi pri kencertu v Unionu. Neila se le včeraj ženska ročna torbica iz blaga s srednjo vsoto dinarja. Dobi sc Zelena jama Stev. 169. Opozarjava vsakogar, da nisva plačnika zu sina ANDREJA GRILC in svariva vsakogar, da mu nc kreditira ničesar, zlasti nc na najino ime. FERDINAND in MARIJA GRILC, p. d. Šo!cr„ posestnika v Št. Janžu pri Dravogradu. ■ m m » a u a a R N ti P is ta H t? B ». S H m ® B K m и e m a sa st h Ж! 9 H a s » И Ež K ia и SI Janša, NAUK O ČEBELARSTVU. Tretja izdaja. Priredil Frančišek Rojina. Z dodatkom Albertijcv-Znidaršičcv (A.-2.) panj. M. Humek Ccnu Din 21.—. Humek. PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka naj-važnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 bnrvaniini prilogami in 92 slikami v tekstu. Vezana Din 120.— SLOVENSKA KUHARICA. Priredila S. M. Felicita Kalinšck. Velika izdaja s slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami v naravnih barvah. Sedma izdaja Vez Din 220. SADJE V GOSPODINJSTVU. Kratek navod o ravnanju s hadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zeleniadt. Za gospodinje in dekleta priredil M Humek. Pojasnjeno s 13 barv. prilogami in 42 slikami. Cena Din 30.—, GOSPODINJSTVO. Navodilo za vsa v do-mačem gospodinjstvu važna opravila. Priredila S M. Lidvina Purgaj. S 156 slikami. Zdravst. del spisal dr. Fr. Dolšak. Din 40. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. Za vsako go-spodar-itvo in gospodinjstvo velevažna in koristna knjiga. Priredil I. Majdič. Cona Din 32.—, vezana Din 48.—. SADNO VINO ALI SADJEVEC. Navod. ka-ko ga izdelujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno iu stanovitno pijačo. Z 12 pod. Sestavil M. Humek. Din 20.—. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujjno Z 22 slikami in 2 barv. tabel. Sestavil M. Humek. Din 12. NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dra-gotin Humek, ravn. mešč. žole. Din 100. KUBIČNA RAČUNICA v novi meri s pride-jano naštevanko do 100. — Pregledna in praktična strokovna knjiga za posestnike in lesne trgovce. Sestavit Janko Dolžan. Vezana Din 20.—. RAČUNAR v kronski in dinarski veljavi. (Hitri računar). Vezan Din 30.—. ZEMLJEPISNI ATLAS kraljevine SHS. Izdalo društvo slov. profesorjev. Sedem podrobnih zemljevidov. Izvršil ing. Viktor Novak, toin 48.—. SLOVENCI. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Napisal Fr. Erjavec. Vezan Din 60—. GOSPODARSKA GEOGRAFIJA. (Zgodov. razvoj trgovine in prometa. Naravni pogoji in človek. Produkcija. Trgovina. Promet in njegova sredstva.) Sestavil dr. V. šarabon. Vezana Din 48.— PARNI KOTEL. Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov itd. Spisal ing. Gvid. Gulič. Di:i 30.—. OJAĆEN BETON. Učna knjiga za stavbne šole in za stavbne obrtnike. I. del. Izračunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in ncojačcnega betona. Spisal ing. Jaroslav Focrster. Din 30.—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. H H u II 19 li ■ B E 8! e № Ki K e 1» w. B s a n S IS 1 m iS SI ■ B Ш a ■ ■ K s даагагаашвлаиивишмгаививашииавамвнЕиивавии^ SAMOSTOJNA KUHARICA tc IŠČE za Ljubljano, katera mora znati izvrstno kuhati; kuha lc za 4 gospode. Reflektira sc eamo na tiste, ki so služile pri boljših hišah. Nastop takoj ali čez 14 dni, plača 1200 K mesečno. Naslov v upravi -Slo-vcnca« pod štev. 1565. SPRETNA PLETILJA za fine nogavice se sprejme takoj za Celje. Pojasnila pri STIMEC, LJubljana, Zriu-skega cesta štev. 5. MEDIČARSKI POMOČNIK trezen in pošten, dobro iz-vežban, se takoj sprejme. — Plača in drugo po dogovoru. Naslov pri upravi pod 1422. Biaosjnlčarko UUJTlC&llS ^и^јшда^еи3^! "^^'^вШ.ЕГв^ЖС^.ЖЖЖ Brzojav!: TEiONET.teUNDUS Telefon interurbun 33 in <53 V Jugoslaviji najstarejše in naj- vefje podjetje te stroke! Največja snosobnost! Eksport v vse de ele! Zah'eva'te znamko „ TIIO N E T« MUNDUSJ, ki je poznana pod varstveno znamuo „GLOBUS". Proizva'a vse vrste pohištva (naj-vef: stole) iz masivnega upognjenega le=a od najenostavnejše do najrnzkoJnejše izvrSitvo v priznano neuadkriljivi kvaliteii za stanovanja. urade, gostilne, kavarne in restavracije Ti proizvodi se dobivajo v vseh boljših trgovinah pohištva. .jLUi Oddam s 1. aprilom meblov. MESEČNO SOBO s posebnim vhodom in oh-k- VAJENCA j v trgovino z mešanim bla-; gora sprejmem. Biti mora I zdrav, krepak dečko z do. trično razsvetljavo. Naslov j vršenim 5 razr. ljud. šole. v upravi tista pod št. 1502. v bližini glavnega kolodvora jc po ugodni ceni naprodaj. Vpraša se pri g. stavbeniku J. Breuerju, Vojaška ul. 16 e sprejmo takoj v restavraciji na glavnem kolodvora v Ljubljani. Oziralo se bo le na ono, ki je v tej stroki POZOR I POZOR! že izvežbana in ima dobra . „nT, _ spričevala. Starost nc izpod I OSTANKI za PERILO 20 let. - Predstaviti se je 1 nnprodaj po polovični ali Z enim razredom gimnazije ali mešč. šole imajo prednost. Ponudbe na Leopold KNEZ, Radovljica. 1559 osebno istotam. dnevno dopoldan 1554 P O Z O R 1 MESO pitanih VOLOV naprodaj po znatno znižani ceni od sobote dalje na Pogačarjevcm trgu v mes-nici JESIH. — Prvovrstno meso kg Din 23.—, drugovrstno kg Din 20.—. JAKOB JESIH. Eleganten gospod s svojo soprogo IŠČE dve meblovan! SOBI če mogoče v sredini mesta; ali v kaki lepši vili. - Naslov »Hotel Tratnik«. 1536 zelo znižani ceni. Ne za nudite ugodne prilike! — Rcs-llevn cesta 30, I. nad., desno DVOKOLESA otroški vozički, sc sprejmejo v popolno popravo za emajliranje in poniklanjc. — Istotam je velika zaloga ___________ pneumatike za dvokolesa in hinjo in kletjo. Vse z opeko otroške vozičke — poceni.' krilo. Tudi ves inv-ntar na- «TRIBUNA« F. B. L., Ljub- prodaj. Cena 550.000 K. Nn- ljana. Karlovsha cesta 4. — i Eiov povc Uprava štev. 1534 Tovarna dvokoles in otro- POLENOVKA 1 namočena se dobi vsak pc- ' tek ter tudi med tednom pri tvrdki FR. KHAM, nasproti hotela »Uciona-i. 076 POSESTVO naprodaj 15 min od žel. po*taje in tr'la Konjice, obstoječe iz HIŠE s 3 sobami, z veliko obokano kletjo. 2 orala vinograda, 2 orala sadonnsni-ku s travnikom in 3 orale gozda, 2 orala njiv. Posebej še viničnr. koča s sebo, ku- škili vozičkov. 3273-1923. 1185 1567 Ћ&9 Stara Kanjiža, grad n nredjenim savetom (u Vojvodini) objavljuje, da namerava svoj postoječi električni uredjaj putem koncesije pr.udcsiti tako, da isti današnjim zahtevima odgovara; usljcd totfa poziva one pod-uzetnike, koji bi voljni bili taj posao p- tem koncesije izvršiti, da svoje opšlrnc ponude najdaljc do 1. jula 1924 godine ovogradskom savetu posneli izvolc. Preduzctnici se več napred upozoruiu, da u grpdu postoje veča parna industrijska preduzeča (parna pla-na. parna ciglana, mlinovi). sa kojima fci se sporazumno lako mogao ovaj posao izvršiti. Staro Kanjiža, 1. marta 1924. Gradslii načelnik. Zahvala Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube dragega pokojnika, gospoda Ivana Eakovca stali ob strani s tolažilno besedo in dejanjem, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvaio. Zlasti sc zahvaljujemo g. generalu Zivkoviču, g. polkovniku Nediču, g. majorju Lampiču ter vsem ostalim gospodom častnikom, nadalje upravniku Nar. gledališča g. Mat. Hubadu, zastopnikom društva vpokojenih orožnikov, zastopnikom poštne uprave ter sploh vsem, ki so spremili blagopokojnika na njegovi zadnji poti v tako obilnem številu. Posebna zahvala bodi izrečena nadalje gospodom pevcem Nar. gledališča za v srce segajoče petje ter vsem darovalcem krasnega cvetja. Vsem in vsakomur posebej: Najsrčnejša hvala! Ljubljana, dno 20. marca 1924. Rodbine: RAKOVEC, FRANTAR, MOZETIČ in PEHANI. Natfcenejje Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. — Naročila sprejema: H. FETRIČ, Gcsposvet-ska cesta 16 I. - Tel. 343. IV. rzertt\ od 15>. do 25. «av0iistsa ДО2-4. Oliciielni katalog IV. Ljubljanskega velesejma bo edina najboljša in najbogatejša knjiga z naslovnikom vsakovrstne Industrije, ©torti 3rt trejovime. Oglasi v tem katalogu imajo najboljši uspeh. Naročila sprelema samo „APOLLO", anončni in reklamni zavod, R, Golobi-ovski, Ljubljana, Stari trg 19, II. nadstr. Od pooblaščen'h potnikov blagovolijo p.n.gg. zahtevati tozadevna pooblastila, PAR UHANOV in en prstan z brilanti kupim. — Ponudbe na upravo lista pod »ZLATNINA«. MeSčansko korporacija v Kostanjevici proda približna 500 — 600 m3 Sc stoječega inirosto^^s-ai lesa. Gozd leil tik drž. ceste pri Kostanjevici Evenl. ponud* be na <-N. J Vatli m IV. rec!, občni zbor ki ga bo imela delniška družba »TRIGLAV«, tovarna 1-ranil v Šmarcl pri Kamniku, v četrtek dne 27. marca 1924 ob pol desetih v družbenih prostorih v Šmarci. DNEVNI RED' 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju. — 2 Poročilo nadzorstvenega sveta. — 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1923. — 4. Potrditev konplacijc člana upravnega sveta. — 5. Volitev ene tretjine članov upravnega sveta. — 6. Slučajnosti. Po § 38. družbenih pravil upravičt'jc posest ene dclnicc do enega glasu Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj 6 dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nczapadlimi kuponi na onem kraju, ki je naveden v sklicevalnem razglasu. Upravni svet mu izda pred obč. zborom legitimacijo, ki se glasi na njegovo ime in navaja množino založenih delnic in nanj odpadajočih glasov. Delničarji, ki žele imeti na občnem zboru glasovajno pravico, naj založc svoje dclnicc pri družbeni blagajni ali pa pri blagajni Zadruž. gosp. banke d. d, v Ljubljani. f>marca. dne 5. marca 1924. Upravni svet. mefna jjrtofl!a prvovrstni rudninski superfosfat, superfosfat iz kostne moke ter ra^na mešana gnojila po najnižjih konkurenčnih cenah dobavlja: Tcvarna kemičnih izdelkov v Hrastniku. Ostanki so 6 do 10 m dolgi. Po povzetju netrankirano pošilja JOSIP REHAK tvornica Červeny Kosteloc, Čohoslov. Flliaika: ZAGREB; poštni predal 234. Popolne opreme sa neveste. Lencno blago. Brisače ln orli. di mast, baltst, SHon. TKANINE in drugi predmeti. Vzorci brezplačno in franko. izdata konzorcij »Slovenca«. jdeovomi tueduik; Franc Kremžar v Liiibliank