Stane: Za celo leto.....K 20 — za pol leta......« 10'— za Ceirt lela.....« 5'— za 1 mescc......« 170 Posamezna Slevilka 60 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starera rotovzu), pritlicje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 12 IL letnik Jugoslov. demokrat stranka sklicuje JAVEN SHOD ki se vrsi v nedeljo, dne 28. marca 1920 ob pol 10. uri dopoldne v dvorani „Drustvenega doma", ki se nahaja v blizini „Narodnega doma" — v PTUJU. — Na shodu porocajo clani odstopivSe beograj-ske in ljubljanske vlade, ter mnogi jugoslo-vanski poslanci o novem politicnem polozaju. . TajniStvo JDS. ¦ Kriza v Beogradu. • • I..........................................................' Nova Protie—dr. KoroSceva vlada se ze maje in ko bodete citali te vrstice, bo njena osoda najbrz ze zapecatena. V^ zadnji seji narodne skupscine se je pokazalo, da vlada vzlic vsemu nasilju ia vsemu potvarjanju mma veS takozvanega kvoruma. Narodno predstavnistvo ne more redao delovati, ako se ne doseze med strankami spo-razum. Pogajanja mod vladaimi strankami in opozicijo so se ze pricela. Zbrani so v Beogradu vsi odlocilni politiki, tudi jugoslo-vanska demokratska stranka ima zbrane tu svoje moze. Pogajanj se vzlasti udelezujeta za naSo stranko razun naeelnika dr. Kukovca bivSi minister dr. Kramer in bivSi predsedni k dezelne vlade dr. Zerjav. Ker je bila demo-kratom in zlasti se nasi stranki pred oemi vedno le drzavna korist, je demokratska za-jednica pripravljena do skrajne popustljivosti in do najveCjih zrtev, samo, da omogoci delo v parlamentu. Ne tako radikalna stranka ! Dr. Protid ho6e na vsak na6in obdrzati sa-movlado. Ne more se odloditi, da bi podal demi-sijo, ce tudi mora uvideti, da ne more ostati dalje na krmilu. Pravijo pa, da hoce posku-siti vse, samo, da podalj&a vsaj nekoliko ziv-ljenje svoji vladi. Danes se je raznesla vest, da je regant telet'onicno obveSfien o kritifinem polozaju nove vlade in naproSen, naj pride takoj v Beograd, ker je njegova prisotnost potrebna. Zunanji politicnfpolozaj bi moral ugodno vplivati na sestavo koalicijskega oz. koncentracijskega kabineta. Vprasanje pa je, ali bodo stranke dovolj razumne in, ali bodo pri svojih sklepih zadostno uvazevale zunanje politicne razmere. Radi krize v vladi pociva seveda delo v ministerstvu. V posameznih ministerstvih se minister ze ve6 dni ni prikazal. Nihce ne ve, kaj pride. Narod zeli, da se ze vendar enkrat nrede naSe notranje razmere in da se prifcne s prepotrebnim delom na vseh poljih nase uprave. Brezvestni politiki pa se igrajo z usodo drzave. Kako dolgo bo narod to Se prenasal, kako dolgo se bo Se greSilo na raSun njegove potrpezljivosti! Prevrat v Nemciji. Pruski militarizem dviga v Nemciji zopet svojo glavo. Pristasi pobeglega cesarja Vilje-ma poskuSajo Se enkrat zlomiti republikansko vlado in zopet uvesti monarhijo. Na vezba-liscu Doberitz pri Berlinu je zbrala nemska generaliteta mocne vojaske cete, ki so v no6i od 12. do 17. t. m korakale v Berlin. Vladne Cete niso hotele proti revoluciionarcem na-stopiti z orozjem. Vlada z drzavnim pred-sednikom Ebertom in kanclerjem Bauerjem je v avtomobilih zapustila mesto, ki je preslo v oblast cet generala von Luttwitz-a. Za za-Casnega predsednika je bil sklical general Karl Adolf Paul, za drzavnega kanclerja pa poljedeljski ravnatelj Katt. Zajedno je prihajala vest, da je nemSki kronprino ze dospel v Berlin. Proti revoluoiji je odgovorila dosedanja socijalisticna vlada s proglasitvijo splosnega Strajka. Manifest, katerega so izdali socijalisti proti revolucionarcera, kli6e delavstvu : „Pu-stite delo ! Zaprite sapo tej vojaski diktaturi! Samo eno sredstvo je proti temu, da bi se vrnil Viljem: Ovreti vse gospodarsko zivljenje. Nobena roka se ne sme vec ganiti. Noben proletarec ne sme pomagati vojaski diktaturi. SploSna stavkana vsej crti! Proletarci, zdru-zite se! (reneralna stavka se povsod izvaja. Ze-lezniski promet je ustavljen, delo v tovarni po6iva, trgovine in gostilne so zaprte. Iz raznih mest, kakor Leipciga, Kiela, Frankfurta prihajajo vesti, da je priSlo do krvavih izgredov. Kako bo koncala v Nemciji ta meScan-ska vojska! Ali bo zmagala dosedanja socijalistiCna vlada, ali se vzpostavi zopet cesarstvo ? Boj, ki se v Nemciji bije, je v resnici boj napred-ka z reakcijonarstvom. Posebno pozornost je vzbudila ta revo-luoija v Nemciji med Francozi. Francoski general Fock je ze ukazal trem okupacijskim armadam ob Renu ojaftiti cete, da zavarujejo mostiS6a Kelmorajn, Koblenc in Mainz. Ce tudi je ministerski predsednik Millerand izjavil, da se izprememba vlade v Nemciji zaveznikov nikakor ne tice, ker je to popolnoma nemSka notranja zadeva, vendar ni dvoma, da bodo dogodki v Nemciji vplivali na vso zunanjo politiko. Za Jugoslavijo ne more biti ta vpliv neugoden. Francija vidi sedaj, da je Nemcija za njo velike nevarnosti, posebno ce zmaga tarn stari pruski duh. Francija bo v tern spoznanju velike nevarnosti zacela bolj ce-niti Jugoslovane, ki ji lahko postanejo drago-ceni zavezniki. Nase prijateljstvo si bodo pa le tedaj zagotovili, ako nas podpirajo v na-sem boju za Reko in sploh v naSem boju za pravicno reSitev jadranskega vprasanja. ! Dogovor med vlado in Narodno banko. ! ¦ » ¦ ¦ i..........................................................„¦ V uradnem listu St. 34 z dne 11. marca je objavljen dogovor, sklenjen med vlado kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in med pvivilegirano Narodno banko kraljevine Srbije. Opozarjamo na ta dogovor vse, ki se bavijo z narodnogospodarskimi vpraSanji. Pricakujemo, da bo kak strokovnjak temeljito obdelal ta dogovor. Za danes omenjamo le sledece to6ke: Clen 4. Trajanje narodne banke se doloca na 25 let od dne, ko se razglasi ta zakon. Clen 5. Dolocila tega zakona se b r e z pritrdila Narodne banke ne amejo izpremeniti. To se pravi: za 25 let je drzava prodana Narodni banki. Clen 24. Dvanajst clanov (polovica) mora imeti domicil v Beogradu. Clen 33. Imovina in dohodki Narodne banke so oproSSeni davkov, taks in davScin za vso dobo, dokler traja kon-cesija. Imeniten je 61en 35. Banka ima pra-vico, da se iz vrednot pri nji deponiranih odskoduje za svoje terjatve tudi brez sodelo-vanja sodiSca, celo v slucaju, ako bi kdo tretji dokazal, da ima lastninsko pravico do teh vrednot. Tose pravi: Ce mi kdo ukrade vrednote, jih zalozi pri Narodni banki ter si od banke izposodi de-nar na to zalogo, ne morem dobiti svojih vrednot nazaj! Clen 38. Vladno nadzorstvo je lepa, a zelo dvomljiv». stvar. Vladni komisar ima pravico, da ustavi izvrSitev sklepa, ki po njegovem pripracanju nasprotuje drzavnim interesom, ter takoj o tern obvesti ministra za trgovino in industrijo. Ako minister v roku 15 dni nicesar ne ukrene, je smatrati izvrSitev bancnega sklepa za dovoljeno. Ce ima minister ali njegov prijatelj dobicek od kakega bancnega sklepa in minister „pozabi" razveljaviti sklep tekom 15 dni, je izvrSitev dovoljena, cetudinasprotuje drzavnim interesom ! Clen 39 govori o uporabi cistega dobic-ka. Lepo se bere: ena polovica gre drzavi. Toda najprej gre 5% v rezervni zaklad, 5% kot tantiema upravnemu in nadzornemu odboru in uradnikom in 6% kot dividenda delnicarjem. Kar je 6ez 16%, to Se le pripade drzavi. Pricakuje se torej prav oderuSki dobicek ; Ce ga ne bo, pa drzava nifi ne dobi. Prehodna dolocila XIII. Dividenda se izplacuje v zlatu, dokler pa je zamenjava bankovcev za zlato ustavljena, se izplacuje v bankovcih Narodne banke ter se rafiuna po srednjem kurzu beograjske borze za devize na New-York za mesec december. V narodni banki bi morali sedeti sami tepci, ako ne bi skrbeli za to, da bo ta decemberski kurz njim najugodnejSi. Ce clovek od dalec motri politicno gonjo, ne more razumeti, zakaj se ljudje pulijo za ministrstva, saj vendar ni ni6 prijetnega nositi toliko odgovornosti in nap ado v. Seveda, 5e clovek cita takSne „dogovore", potemdobi drugo mnenje o ugodnostih ministrovanja. Pred 100 leti po Napoleonskih vojnab. so sklenili vladarii „Sveto alijanco" inpotem absolutisticno tlacili narode pol stoletja — do revolucij. Zdaj sklepajo bankirji „Zvezo na-rodov", da bi kapitalisticno davili ljudstvo — kako dolgo ? 9 Dr. Tavear je v „Slov. Naroduu 14. t. m. napisal clanek, ki je obupen klic v danaSnjih raznierah. Kar piSe tam o ljubljanski obeini, velja v polni meri za ptujsko obeino, ki veo-krat nima toliko denarja, da bi izplacala svoje delavce in uradnike. Dr. Tavcar poziva vlado k odlocnemu nastopu proti draginji, naj se ukine svobodna trgovina in, ce treba, uvede zopet rajoniranje zivil (na karte). Pridruzuje-mo se temu pozivu ter dodajemo klic po po-Stenosti, delavnosti in odlocnosti vsakega po-sameznika. Demokratska vlada z dr. Zerjavom na 6elu je izdala lepe naredbe zoper veriznike. A kaj pomagajo naredbe, ce se ne izvrSujejo ? Te naredbe Se niSo preklicano, a kljub ternu oderuStvo vedno bolj cvete. V Ptuju je bilo v soboto, dne 28. t'ebruarja bufino olje v trgovinah. Marsikdo si ga zadnje dni v mescu ni mogel kupiti. Dne 1. niarca ni bilo ve6 olja, prihodnji dan se je zopet dobilo, a ze za 8—10 K drazje. V neki trgovini je bila izlozba polna niila, koinad po 20 K. Coz noc se je izpremenila cena istega inila na 22 K. Naredbe se ne izvrSujejo, ker ni nikogar, ki bi skrbel za njih izvrSitev. Prestopkov je toliko, da jih vladni organi ne morejo zasle-dovati ; ce pa enega zalotijo, najde toliko zagovqrnikov in zaSeitnikov, da se izmuzne. Vlada naj izda stroge zakone, vse prebi-valstvo pa naj pomaga pri izvrSitvi. Nikdo naj ne prodaja svojih pridelkov po ovinkih sumljivim ljudein, naj ne kupuje svojih po-trebScin od nopoklicanih voriznikov, naj ne pomaga tihotapcem in naj sain ne tihotapi, ampak naj zivi od svojega poStenega dela. Kmet, ki proda zivino neznanemu prekupcu; tihotapec, ki jo spravlja cez mejo; straznik, ki za podkupnino dopuSca tihotapstvo ; agent, ki si dobi izvozno dovoljenjo s podkupijenjoni; uradnik, Ki takSno dovoljenje izda ali za podkupnino ali iz prijateljstva; zoleznicar, ki se da placati, da gre vagon hitreje; delavec, ki v kratkem delavniku leno in slabo dela : vsi ti so verizniki in so krivi neprestano naraS6ajoce draginje. Dopisi. Stanovanjsko vprasanje v Ptuju. Povsod manjka stanovan.j, zakaj bi jih ne manjkalo tudi v Ptuju ? Zakaj bi Ptuj zaostajal med drugimi mesti ? Ako gredo drugod cene kviSku, morajo Se v Ptuju, detudi ni treba. Tako je tudi pri stanovanjih. Sta-novanjska beda je postala neznosna. Trpijo pa javni nameScenci, katere je vlada poslala v Ptuj sluzbo delat, a ne dobijo primernih stanovanj. Stanovanjska komisija je brez moci. Zato je tudi vecna kriza v njej ; prva komisija je demisijonirala, sestavila seje druga. ki pa je tudi ze do grla sita nehvaleznega dela. V NemSki Avstriji so nase ljudi v prvih tednih postavili na cesto. Tukaj se je pol leta po odpustu iz sluzbe odvzelo prvo sta-novanje, nekatere rodbine bivSih nemSkih usluzbencev so Se zdaj tu. Drugi tukajSnji dornafiini so v prvem nemSkem navduSenju odSli v Avstrijo. Ko pa so okusili tamoSnje zivljenje, so naenkrat iztaknili svoje jugoslo-vansko domovinstvo in se vrnili. Manjka pa tudi dobre volje mestnega prebivalstva. Ce Ptujcani res hocejo biti lojalni drzavljani, naj podpirajo javne urade in gredo drzavnim name&Cencem na roko. Ni pa potrebno, da zahteva za sebe posebno stanovanje, kdor je mimogrede tukaj in ima sorodnike, pri kate-rih bi lahko bil. Na gradu in v vojaSnici so stanovanja, ki bi se lahko porabila, a ni mo-goce dobiti dovoljenja. Ne bomo dalje raz-pravljali o torn, vpraSamo samo, kaj bi se zgodilo pod avstrijsko vlado, ako bi se z raz-nimi pretvezami zavlacevala dodelitev stanovanj drzavnim nameScencem ? I Mestni sosvet v Ptuju se je potrudil oskr-beti za mesto cena zivila. Zaprosil je vlado v Ljubljani za brezobrestno posojilo 2 uiiljo-na kron. Prejel je Sal resnicni odgovor, da ljubljanska vlada zeli saraa oskrbeti celo Slo-venijo s cenejSimi zivili, a ne more, ker nima gotovine za nakup. Na to je stopil mestni sosvet v stik s ptujskimi peki, da bi le ti nabavili moke, ozir. zita v vecjih mnozinah in s trgovci, prodajajocimi zivila, da bi si nabavili takoj v velikih mnozinah zivil. 8 tern bi se bilo priSlo v okom na naSem do-macaui trgu, vednemu nara56anju cen. Zal je dobil sosvet od prizudetih odgovor, da — ni gotovine. Pomanjkanja zivil se baje sicer v Jugoslaviji ni bati, vendar vsled pomanjkanja denarja moremo le „kt'retati" od dne do dne in moramo kupovati dan za dnem drazje. Si*bski radikalci in slovenski klerikal-ci nam hocejo pa Se vzeti 3A naSe gotovine. Kako jih naj imenujemo ? !! ! Veliko zanimanje je zavladalo po naSem in ormoSkem okraju za shod, ki se vrSi dne 28. marca ob pol 10. nri dopoldne v Dru-Stvenem domu. Ta ali oni izmed prijavljenih govornikov utegne med tern casom ze zopet postati minister, oz. Clan dez. vlade. Porocal nam bo torej kot soodgovoren clan vlade. Tern vaznojSa bodo porofiila na shodu. Mrt-vilo vlada pri nas za javna vpraSanja. Po-roca se nam pa z raznih strani, da v tern slucaju ozive imena govornikov, dr. Kramer, dr. Zerjav, dr. Kukovec, franc\ pater dr. Grgic in dragih tudi zaspanke in zaspance in bodo posetili shod vsi sloji. Tzvanredno zanimanje vlada na kmetih. Bodo li meScani zaostali ? Nas je tu toliko, vedno zabavlja-mo in kritikujemo. Izvirna porocila govornikov nam utegnejo marsikako vpraSanje po-kazati v doslej neznani luci. Vsi na shod! NaSe souiiSljenike, katerim smo doposlali le-pako za shod, prosimo, da taiste nabijejo na primernih vidnih mestih. Zahvala. SploSna org. voj. invalidov in sirot za Slovensko ozem. poverjeniStvo v Ptuju se najiskrenejSe zahvaljuje g. LosinSeku, pekarnarju v Ptuju za podarjenih 100 kron v prid vojnih inv. vdov in sirot. Odbor. Napisi. — Oraginja. Napisi v mestu Ptuju nam kazejo, kje so Se nemSki in nemcurski trgovci. Tako najdemo Sellinschegg pravilno SelinSek, Slawitsch —• Slavic, Hoinig — Hojnik, Pirich — Pirih, LosinSek — LozinSek itd. Zakaj se dovoljujejo taki napisi? Pa, — kar je, to je! Pravim pa: Slovenec! Ako prided do ene teh trgovin, naj ti doni z grmecim glasom po uSesih naSe staro geslo : „Svoji k svojim !" Spomnino se vsaj pri tej priliki muk in bolecin, telesnih in duSevnih tiste velike mnozine zavednih Slovencev in Slovenk, ki so jih Nemci internirali, tepli, pljuvali po njih ter jih nazivali „Serbische Hunde" in noge nas bojo ponesle mimo take trgovine, Sli bomo k slovenskemu trgovcu, pa ne n. pr. k Slavicu na Breg, ki ima sicer pravilen napis, a je v srcu 5e vedno stari „Slawitsch." Eden izmed ptujskih trgovcev, ima celo hrvaSki napis. Cemu to ? Samo ob sebi umevno! Slovenskega napisa ni hotel, nemSkega si ni upal napraviti; torej hrvaS-kega. S tern se izogne obema. No, ker smo ravno pri trgovcih, pa se nehote vpraSamo, cemu je draginja od dne do dne vecja. Zakaj primanjkuje zivil ? Lahek odgovor. Ko bi se toliko ne izvazalo v Nem. Avstrijo in bi so natancneje preiskovali zelezniSki vozovi, ki gredo tja, se pregledala razna skladiSca, bi se ohranile in naSie velikanske mnozine zivil in blaga Jugoslaviji. Zopet slovenski napisi v Ptuju. SladScicarna' je spakedranka, da bi si clovek zlomil jezik. Pravilno je sladek, sladcica, sladfiicarna ali slast, slaSCica, slaScicarna. Hrvati pravijo slasticarna. — „Za prodati" ni slovensko. Pravilno je „na prodaj." Drzen poskus vlema. Preteklo nedeljo v mraku je prijadral iz Maribora na Ptuj mlad mesarski pomocnik. Napil se je korajze, na- to pa je Sel na delo. Splezal je po drogu skozi okence davfinega urada. Toda vjel se je pticek v kletki. Ta kletka ima 4 male kamrice, vsaka kamrica sedez, na njem napis: Ohne Wasserspiilung — geruchlos, spomin na preminulo Avstrijo, ki bi ga dav6-ni urad tudi lahko scasoma odstranil. Seve-da to ni bil cilj mlademu junaku; za to ni nosil seboj sekirice in tudi ne nabitega sa-mokresa. Toda oko postave, ki ne spi nikoli, je prodrlo tudi v te temne prostore ; nic ni pomagalo mlademu junaku, da se je povspel tako visoko; tudi samokres, ki se seveda ravno v kriticnem momentu ni hotel sproziti, ga ni Scitil; neusmiljena roka ga je zgrabila in izrocila pravici v zehto. Kaj bi bil neki rekel fant, ce bi se mu bilo posrecilo priti do zazeljenih tisocakov, ki bi se mu dru-gega dne pri zamenjavi zaplenili kot falzi-likati! PtujSki tihotapci. V svoji zadnji Stevilki smo poroftali, da se je zaplenilo ob priliki izselitve C. Saischegga v Gradec na Mari-borskem kolodvoru tudi par celih kiSt toba-ka, cigaret in cigar, kar je hotela iztihota-piti tukajSnja trafikantinja gospa Govedic. Kakor se nam sedaj naznanja, baje to ni res-nica. Zaplenjeni tobak in cigare baje niso bile last gospe Govedic. Finanena oblast nam tudi potrjuje, da do sedaj v traiiki goape Govedid ni opazila nikake nerednosti. Cela zadeva so pa seveda preiskuje in ko se dozene, kdo je hotel poslati smodke in tobak v NemSko-Avstrijo, bomo to porocali. Niko-mur nocemo delati krivice. Vsikdar pa hoce-mo pripomoci, da se tihotapce zasleduje in kot take tudi javno ozigosa. Zlat uhan v obliki obroca okoli 2 cm piemera se je izgubil na poti od gledaliS6a po SlomSekovi ulici, Srbski trg do konca Ljutomerske ceste. Najditelj naj ga proti n a g r a d i odda v upravi lista. Koio ukradeno. Kolo ,Regent' St. 131209 je bilo dne 17. t. m. v Ptuju na Slovensicem trgu ukradono. Storilec je znan. Ako se kolo do 21. t. m. v upravi „Ptujskega lista" ne vrne, nastopi se proti storilcu kazenska ovadba. Porota. Dne 9. marca je stal pred mari-borsko poroto Mihael Dokl iz Gornje Rad-gone, ze veckrat predkaznovan, zavoljo tat-vine. SodiSCe mu je prisodilo 5 let tezke jece. Dne 11. t. m. je bil obsojen Sisej Vid iz St. Vida na KoroSkem zavoljo goljufiije in tihotapstva na 2 leti tezke jece. Zgoraj ome-njeni je bil ze 12 krat predkaznovan. Tihotapci pozor. — Dne 12. sta staJi pred poroto Marija KurbiS od Sv. Marjete na Dr. polju in Marija Bracek iz Pobreza pri Mari-boru, tozeni zavoljo tatvinej v znesku 8000 K, ki sta jo ukradli Fr. Majhenu v Pobrezu pri Mariboru. Obtozenki priznavata tatvino. M. KurbiS jo bila obsojena na 18 mesecev tezke je6e. M. BraCek, komaj 14 letno dekle je bila oproScena. Donar je dobil Majhen skoraj ves nazaj, ko ga je zasaCil v neki go-stilni. — Dne 12. t. m. je stal pred porotnim sodiSfiem Lovrenc Vucina v Vodulu zupnije Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Obtozen je, da je dne 10. oktobra 1919 zazgal svojo hiSo, ki je popolnoma zgorela. Obtozenec ne pri-znava dejanja, a vkljub temu mu je sodiSce odmerilo kazen. Sest let bode premiSljeval o svojem zlocinu. Da je priSlo do tega dejanja, so krive tudi druzinske razmere. — Dne 13. marca sta se zagovarjala pred poroto Stehar Evgen v Ojstrem pri Gorici in Strukelj Ma-tevz, doma nekje pri Kamniku zavoljo ropa in tatvine. Ukradla sta 2 konja in pri tej priliki sta vdrla v hiSo ter hotela ubiti go-spodarja s sekiro. Ta dva bosta imela do smrti premiSljevati zlocin. — Dne 15. suSca se je zagovarjai Janez Topolovec v Velikem Okicu. Ukradel je konja ter ga utihotapil na NemSko. 3 leta bode moral odsluziti za to dejanje. — Dne 13. t. m. se je vrSila razprava proti Francu Samerju, ker je ukradel pri St. Mi-klavzu na Dr. polju konja. Posestnik je konja dobil nazaj. A sodiSce ga je obsodilo na 18 mesecev tezke jece. — Dne 13. t. m. se je zagovarjai Alois Simonic iz Bukovcev pri Ptuju. Bil je brez dela in ni irael nic denarja. — 3 — Na lahek nacin bi bil rad prisel do njega. Ukradel je kobilo. A dobili so ga, ne da bi jo mogei utihotapiti v NeinSko Avstrijo. Sedaj pa je dobil namesto denarja 18 mesecev tezke jece. PoviSajte zavarovalnino proti ognju! V zad-njem 5asu je bilo v okraju ve6 nesrecnih po-fcarov. Pogorelci so bili zavarovani za smesno nizke zneske po par sto kron. S temi zneski bi se zdaj komaj postavila pasja utioa, ne pa hisa ali gospodarsko poslopje. Zato opozar-jamo hisne posestnike, da povisajo zavarovalnino primerno danasnjiin cenatn. TobaSna glavna trafika v Mariboru, Alek-sandrova cesta 77 je do 7. aprila 1920 potom javnega natecaja razpisana. Enoletni dobicek je znaSal 8.771 K 5G v. Poloziti ee mora, predno se ponudba izrofii, 800 K jamScine. Tobacna glavna trafika v Mariboru, Marijna ui. 12 je do 7. aprila 1920 potom javnega natefcaja razpisana. Enoletni kosmati dobiCek je zna&ai 7418 K 5 v. Poloziti se mora, predno se ponudba izroci, 700 K jamscine. Veter je Odnesel v soboto, dne 6. marca t. I. iz popoldanskega vlaka, ki vozi iz Ptuja v Maribor rnjav, zameten klobuk v blizini Stx-azgonjc. Klobuk naj se izroci upravniStvu „Ptujskega lista" proti nagradi 50 kron. Gozdni po2ar pri Strni§Su. Due 6. t. m. je povzrocil zelezniski stroj blizu postaje Sv. Lovrenc na Drav. polju v borovem gozdu pozar. Zgorela ata priblizno 2 orala gozda. Posestnika tega gozda Jakob Matzun v Ptuju in Jakob Pletersek iz Mihovca imata okrog 13000 K Skode. Gozdni poiar med Ormozem in Pu§enci. Dne 6. t. opoldne je izbruhnil v gozdu grajsfiaka Guido pi. Georgevic-a med Ormozem in Pu-senei, na do sedaj nejasen nacin ogenj. Zgorela sta okrog 2 orala gozda. Skoda znasa 6 do G tisoc kron. Polar na JanSkem vrhu. Dne 2. t. m. zju-traj je nastal v koruznici koearja Matevza Jeza v JanSkem vrhu ogenj. Zgorela je hisa, gospodarsko poslopje, poljski pridelki, oprava in obleka. Skoda se ceni na 7000 K. Zava-rovano pa je bilo poslopje za 1600 kron. Domneva se, da so ogenj povzrodili otroci navedenega posestnika. Drustvene vesti. Predavanje o Masaryku s posebnim ozi-rom na Jugoslavijo bo v nedeljo, 21. t. m. ob 10. uii v veliki dvorani Mestnega urada. Predava g. nadkomisar Me&a. Bo zanimivo, ker se bo dotaknilo najbolj perefiih dnevnih prasanj. Pridite polnostcvilno ! 20 do 32 oralov se proda na javni drazbi dne 24. marca 1919 v Jirsovcih (II km od Ptuja). Dne 25. marca pa zivina in inventar. nem§ko-3lovenska Sket-Podbojeva siovnica. Naslov: J. KALINKA, Progovna sekcija Ptuj. r. 7\ DiUUDEVITJENKO bode otvoril dne 22. marca 1920 v Ptuju, M svetnikov da 11 (i tiiii Dr iitiorci) zobozdravraiiski in zoboiehtsicfii atelie Posestvo lezefie na Ptujsko-Mariborski cesti, 20 minut od Ptuja, na najlepsi legi, obstoji iz 4 oralov zemlje, z zidanimi gospodarskimi poslopji, z vrtom in sadonosnikom (okoli 100 dreves) je na prodaj. Kje, pove ', UPRAVA „PTUJSKEGA LISTA." .• Za vinogradnike! """Tbiiiitfiiiw na] si jih ogleda prej pri kleparju I If alien, Ptnj HRVATSKI TRG. Tarn se dobivajo brizgalke najno-se oblike, katere so jako trpezne ternepotrebujejo delj casa nobene-ga popravila. Ce-ne bodo po dnevnih cenah za po troseni materijal. posten in zanosljiv se takoj sprejme pri Martinu- Brus, L*jVg&: Osnovni Cisto domaCi kapilal popolno- "$ ma vplacan u zl. din. 2,500.000.— Rezervni iondi po vknjizenju u zl. din. 9,885.283.— DanaSnja vrednost tezervnih fondov znaga preko T zlatu dinarjev 20,000.000 — NajstarejSa in prva domaCa uslanova za zavarovanje. IzplaLala je do konca septembra 1919.: v zivljenskem odseku: din. 3,220 546-46 v poZarnem odseku: din. 850.12984 v odseku nesreLnih slucajev: din. 42-949-35 Filijale: Zagreb, Skoplje, Solun in v osnutku v Sarajevu, Ljubijani in Novem Sadu. — Glavna zastopniStva po zupanijah. Osnovana 1882. leta od prvih narodnih ljudi. DanaSnja uprava je v rokah naiodlienejsih predstavnikov naSega naroda. Pred-sednik je g. Luka Celovic, trgovec in veliki borec za nase narodno ujedinjenje. Clani upravnega odbora so: gg. Ljuba Davidovic, predsednik ministrstva, Kosta Stojanovid, minister na razpolozenju, sedaj vladni delegafc na mirovni konlerenci, Obrad Blagojevic, advokat, Mihajlo Marjanovic, podpredsednik obeine beogradske, Todor Qjuric, trgovec in Vlada Marinkovi6, trgovec. Clani nadzornega odbora so : Todor Mijailovic, veletrzec, Kosta GUaviniS, bivSi minister a sedaj komisar privilegovane Narodne banke, dr. Bogdan Gavrilovic, profosor univerze, dr. Nikola VuhVi, profesor univerze, in ^ivojin Paunovic, trgovec. Vrednosti rezervnih fondov sestoje iz: akcij privilegovane Narodne banke za kraljestvo SHS, drzavne rente in obveznice; lastne palace v uliciJKaradjordjevi, Horcegovacki,Zvornicki, od kojih je v eni najvecji in najmodernejsi hotel Bristol'; veliko imetje naKazaliSt-nem trgu v Beogradu; hotel ,Sloboda' v Skoplju; lastna tvornica stekla v ParaCinu — vse to representira danasnjo vrednost preko gtT 20,000.000 dinarjev v zlatu ali preko 150,000.000 kron. -^| Bavi se s temile zavarovanji: zavarovanja proti skodam pozara in strele (zgradeb, pohigtva, Stacunskega blaga, stavbnega materijala in lesa, vseh industrijskih podjetij kakor zag, tvornic, mlinov in obce vsa zavarovanja te vrste.) iivljenska zavarovanja in to : za sluCaj smrti in dozivetja, dote zenski a kapitala mo§ki deci, razna kombinovana zavarovanja; zavarovanja proti nezgodam ali nesrecnlm slueajem, kakor: pri poedincih ali korporacijah pri tvoiniSkih in drugih delavcih; zavarovanje proti skodi vioma, kakor: pohiStva, blaga in ostalih vrednosti. jPp** Vse to prevzema najkulantneje in po najpovoljnejsih premijskih stavkih. *^9Q Ucejo se zaupni in marljivi krajevni zastopniki ter zastopniki za vodstvo glav. zastopstva po iupanijah. Vsa obvestila daje radevoljno: Filijalka Beogradske Zadruge v Zagrebu IDala^CLSutianLslsza ulica ste^r. 5. — 4 Delniska glavnica in rezervo okroglo K 50,000.000*— CENTRALA V LJUBLJANA Podruznsce v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Obrestuje vloge na knjizice in na tekoci racun s 3°|0 brez odpovedi, proti 3 mesecni odpovedi s 3!|4°|o cistih. Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvrsuje vse bancne transakcije. hi dobro in lifcno iz-«> dslani, fcevljarske potrebStine, raznovrstno drobno ali galan-terijsko blago, razli5ni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajoci predmeti, dobe se .*. vedno po primerni ceni v trgovini .'. J. N. PeterSii v Ptuju. Misi - podgane - stenice - scurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljatc moja naj-bolje preizkuSena in sploSno hvaljena sredstva kot : proti poljskim mi§im K 7"—, za podgane in mi§i K T—, za §Lurke 8 K; posebno mocna tinklura za stenice 7 K; unicevalec moljev praSek proti u§em v obleki in perilu, proti mravljam, proti uSem pri perutnini 6 K; praSek proti mrcesom 6 K; mazilo proti ugem pri ljudeh 4 in 8 K; maziio za u5i pri iivini 4 in 8 K ; tinktura proti mrCesu na sadju in zelenjadi (unicevalec rastlin) K 6'—, PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. jOnker, Zagreb 112, Pctrinjska ulica 3. Jugosi inzenirsko podjetje ------ druzba z o. j. -------- inzenirska pisarna iq stavbno podjetje Xjubljana, Sodna ul 2. || Jrfaribor, Vitringhofova ul 34 Oddelek I. frojekli, proraluni. Jfasvelovanje in zastop. fresoja in stavbno nadzorstvo. Oddelek II. Vodne gradbe; izraba vodnih si/; poljedelska melioracija Oddelek III. Leton, zelozobeton, Jie/ezne konstrukcije. Oddelek IV. 3eleznice, ceste, predori, mostovi Oddelek V. Jndustrijska in gospadarskp poslopja Oddelek VI. Xomercijalno razpecevanje gradi-va, orodja in indusrrijskih tvarin STAVBENO PODJETJE IN TRGOVINA S STAVBENIM MATERIJALOM. i~n Pievzetje in izvrSitev vsak novih stavb, pre-stavb in prizidanj, pri-prav, strojnih temeljev, kurilnih napravza kotle, D parnih dimnikov. ? Zaloga kamnatih in cc-mentnih cevi, raznih betonskih izdelkov, izo-lirnih plo§L, streSne lt-penkeinkarbolineja itd. W VILJEM DENGG MESTNI STAVBENI MOJSTER Kolodvorska ul. 3. PTUJ Kolodvorska ul. 3. TELEF0N INTERURB. $TEV. 44. IzvrSitevprojektov, pro-rac"unov, stavbenora-Cunskih revizij, oddaja mnenj in cenitev stav-benih objektov vsake vrste za kulantne cene. Osusevanje vlaznih ===== zidov. Razven tega ima Se razligna okna in vrata, kakor tudi Jj BRZOJAVNI NASLOV: eno stresnino (ru§t), 10 m dolgo in 7 m Siroko na prodaj. J DENGG, PTUJ. .....................................Jl..............M Sladno kayo znamka ,,VARDAR" v zavitkih po 200 in 500 g, originalni zaboji po 50 kg, po najnizji ceni, vsaka zelezniSka postaja franko, dobavlja Jovo GigovuS Mahbor IX., Glavni trg 21. ^__a ^ X m ^BUH brea nakaztiice SET iecmsnovo kaso v vsaki mnozini odda po dnevni ceni tvrdka Franc Iglic, Breg p. Ptuju Odgovorni urednik: A. Sovrd. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.