Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO"— UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/» dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. V. LETO Murska Sobota, 30. avgusta 1936. ŠTEV. 35 domačih tržiščih, ki se bodo iz razumljivega razloga dvignile. Za enkrat je povpraševanje le po pšenici in s to ceno, z ozirom na ostale prilike, je naš kmet lahko zadovoljen. Ostane pa še odprto vprašanje za vse ostale pridelke kmetovalca, kar ni male važnosti. Te cene pa nam bo narekovalo inozemstvo. Kakšen je položaj našega izvoza in kakšne so cene v inozemstvu? Niti sedaj še ni točnih podatkov o stanju žetve na svetu. Omenja se le, da je bila žetev v Evropi srednja, a v Severni Ameriki zelo slaba. Na produkt-nih borzah so bile cene v tej dobi silno nestalne, dočim se letos čvrste, kar je dokaz, da borze računajo s slabo žetvijo v letošnjem letu. Višina prinosa svetovne produkcije bo odločilna za naš izvoz in plasiranja našega blaga. In če se dožene, da je letina v drugih deželah mnogo pod pričakovanjem, je naš izvoz tudi že zagotovljen. To velja predvsem za tržišča v zapadnih evropskih deželah, ki so dobri kupci žitaric in koruze. O natančnem rezultatu svetovne žetve bomo kmalu dobili merodajne številke. Boljši izgledi za plasiranje poljeprivrednih produktov v Evropi, se stopnjujejo z večjo zaposlenostjo v evropski industriji, zmanjšanjem delovnega časa, po- večanjem delavskih mezd in z tako politično situacijo, ki nujno zahteva od države, da poleg kopičenja vojnega materijala, skrbi tudi za dovoljne rezerve živeža za svoje ljudstvo. Baš zadnja okolnost zahteva veliko nakupovanje kmečkih pridelkov. Vendar se pri takih situacijah nehote vprašujemo: mogoče bi bilo boljše, da se počaka na nadaljni razvoj političnih prilik in pozneje, mogoče boljše, prodati naše produkte, ali pa da si takoj poiščemo inozemska tržišča in da izvažamo naše pridelke ne oziraje se na politične prilike. Četudi je politična situacija v Evropi silno mučna, ter je v znamenju stalnega oboroževanja narodov, se kljub temu težko sklepa, da bi sigurno prišlo do katastrofe. Zato mora veljati v naši zunanji trgovini: „Ne špekuliraj, temveč prodaj!" Naš gospodarski položaj je mnogo boljši, kot je bil v prejšnjih letih. Za našega kmeta so dobra žetev, možnost prodaje in zadovoljno vnovčenje težko pridelanega blaga najvažnejši problemi. In če vse to naši voditelji ugodno rešijo, so napravili našemu kmetu največjo uslugo, še več, vso našo gospodarstvo postavijo s tem na nove temelje, ki ima najboljše pogoje, da iz njega zraste blagostanje za vse naše ljudstvo. POLIČIKfl Naš gospodarski položai Četudi ne v naših krajih, pa je bila drugod naša žitna letina prav bogata. Prav tako dobro obeta tudi koruza, posebno v južnih krajih še sadje ter ostali pridelki našega kmetovalca, tako da bomo, kot pretežno agrarna zemlja, dosegli letos mnogo boljšo ekonomsko situacijo kot v prejšnjih letih. V primeri z lansko letino, ki je bila prav slaba, pa bomo letos zaznamovali neprimerno zboljšanje. Letošnje leto bo s svojimi bogatimi plodovi omogočilo, da bo kmetovalec prišel zopet do ravnotežja s svojo ishrano in z nabavljanjem njemu potrebnih stvari. In če se še na tržiščih ustvarijo cene in boljše prilike za prodajo, in nam bo omogočeno, da spravimo v kup vse naše presežke agrarne produkcije, potem bo letošnje leto znatno popravilo stanje našega poljeprivredništva, ki bo omogočilo s svojim dvigom, da se bo povspela do zdravih razmer tudi druga industrija. Vprašanje plasiranja presežkov produkcije in cene, so danes najvažnejši pogoji izboljšanje položaja našega kmeta. Z ozirom na to je pač vsakdo radoveden, kakšen je naš položaj? Notranja potrošnja, ki absorbira le del naše poljeprivredne produkcije, je radi industrijskega zastoja in nizkih mezd delavcev padla na minimum. Danes, četudi ni opaziti v mestih izreden porast produkcije in zaposlitve, pa je vendar prišlo do zboljšanja, ki lahko vsakega navdaja z vero, da so najtežji dnevi prestani. Delavske mezde se počasi dvigujejo in število brezposelnih se zmanjšuje. Vse to pa vpliva na odkup poljedelskih produktov, tako glede cen in glede množine. V notranji potrošnji smo že prekoračili najnižjo mejo in lahko pričakujemo, da se bo letos dvignila ter da bo na domačih tržiščih mnogo večje povpraševanje po blagu, ko v prejšnjih letih. Kar se tiče cen v notranjem prometu, bodo te odvisne od trenutnega položaja naše izvozne trgovine. Če bodo inozemci v velikem številu segali po našem blagu ter ga bodo dobro plačevali, bo to vplivalo tudi na cene na 15 let je minilo odkar je za več no odšel k svojim slavnim dedom kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj, poleg katerega počiva njegov veliki sin, nepozabni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Večna slava velikemu Osvoboditelju I Angleški kralj Edvard VIII. je v zadnjih dneh obiskal Rab, Split, Tro-gir, Boko Kotorsko in Dubrovnik, ki mu je prav posebno ugajal. Pred odhodom iz Kotora je sporočil svoj pozdrav prebivalstvu in se mu zahvalil za prisrčen sprejem, ki je napravil nanj zelo lep vtis. Angleški kralj je odpotoval na Kif, kjer se mudi grški kralj Jurij II. Osijek je odklonil zahteve Gospodarske sloge glede znižanja mitnine in tržnine. člani Gospodarske sloge so zato hoteli kmete odvrniti od obis ka osiješkega trga, pa jim to ni povsem uspelo, V nedeljo so se vrSiie občinske volitve v štirih slovenskih občinah Bilo je 2225 volilnih upravičencev, od katerih je volilo vsega 1607 volilcev, to je 71 odstotkov. Za listo JRZ je glasovalo 1062 volilcev, ali 47 od stotkov vseh volilnih upravičencev. Zadnje dni so se razširile po Zagrebu vesti, da je dr. Maček nezadovoljen s stališčem združene opozicije in da išče nove poti za rešitev hrvatskega vprašanja. Več zelo lepo uspelih zborovanj in konferenc JNS se je vršilo zadnjo nedeljo. Posebno dobro sta bila obiskana shoda v Petrovcu na Mlavi in v Kučevu v zviškem srezu. Z ukazom kraljevskega name stniStva sta bila imenovana za senatorja dr. Mehmed Spaho prometni minister in Dušan Djer č, odvetnik v Tuzli. Novi dopolnilni trgovinski sporazum je bil te dni podpisan med našo in grško državo. Pogodba bo stopila v veljavo že 1. septembra in bo veljala leto dni. Vlada se je zopet pričela baviti z vprašanjem dff nitivne ureditve kmečkih dolgov. V to svrho se bo najprej vršila posebna konferenca zastopnikov Narodne banke in profesionalnih bančnih organizacij. Konferencam bo prisostvoval tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovfč. Parlamentu bo predložen tudi načrt zakona o bankah, o občinskih hranilnicah, o odgoditvi plačil, o privatnih hipotekarnih bankah in menjalnicah. Belgijski zunanji minister Van der Ginst se že dalje časa mudi s svojo soprogo na našem lepem Jadranu. Med slovenskimi kmeti se baje vrši živahna akcija za ustanavljanje podružnic Gospodarske sloge. To vedo poročati hrvatski časopisi. Vršili so se tudi že številni sestanki po vsej Sloveniji. Sedež slovenske seljačke sloge bo v Ljubljani. Vodstvo priprav je prevzel dr. Lončar. Nemčija je predlagala naši vladi, da bi nemška industrija zgradila vse važnejše nove železniške proge v Jugoslaviji, ki so še v programu, zgradila moderne radijske postaje in dobavila naši državi moderne motorne potniške in tovorne ladje. Tako poroča »Jugosiovenski kurir". Kmetijski minister Stankovič je pretekli teden pregledal nekatere kmetijske ustanove v naši banovini. Gospodarsko finančni komite ministrov je na eni izmed svojih zadnjih sej med drugimi tudi razpravljal o uredbi o reorganizaciji zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in ustanovitvi zavoda za konjukturo ter o uredbi o izvozu sadja. Občinske volitve v savski banovini bodo dne 13. septembra. Volitve je banovina že razpisala. O francosko-poljskem vojaškem sodelovanju sta razpravljala te dni v Varšavi šef francoskega generalnega štaba general Gamelin in šef poljskega generalnega štaba Ridz-Smigly. V Moskvi je bil zaključen proces proti tovarišem Trockega, Zinov-jevu, Kamenjevu in drugim, češ da so hoteli po navodilih Trockega organizirati revolucijo proti Stalinu in da so oni povzročili umor znanega sovjetskega voditelja Kirova. Veliki proces se je končal s smrtno obsodbo vseh zarotnikov proti Stalinu. Tedne in tedne že traja bratomorno klanje in ni le nobenih fzgle- dov, da bi od političnih strasti za-slepljena tabora odložila orožje in prenehala medsebojno klanje. Z vso srditostjo se nadaljuje bojevanje in je položaj še za oba tabora negotov. Španska vlada je izpustila vse nemške državljane, ki so bili zadnji čas aretirani v Španiji, med njimi tudi posadko letala, ki je bilo zaplenjeno ob portugalski meji. Anglija bo posredovala med vlado in uporniki in je angl. vlada že poslala v ta namen v Madrid svojega posebnega odpravnika poslov. Iz Madrida so poslali v Pariz novo pošiljko zlata. Z dvema ietaii so pripeljali 2353 kg zlata, ki bo deponirano v Francoski banki. Uporniki so izvedli letalski napad na Madrid. 21 napadalnih letal je spočetka vrglo na mesto veliko množino propagandnih letakov, takoj za tem pa so se vsule bombe in to predvsem na letališče. Nekoliko poslopij je bilo porušenih, uničenih pa je bilo tudi več letal. Število žensk, ki se bojuje v vrstah vladnih čet, narašča z vsakim dnevom. Glavni stan ženske milice se nahaja v Barceloni, kjer se vrše tudi nabori Doslej je bilo že okoli 5000 žensk rekrutiranih. Ženske se dodeljujejo vsem vrstam orožja, topništvu, pehoti, letalstvu in pomožai službi. Vojaško vežbanje traja pribl žno teden dni. Kako so oboroženi Rusi ? O tem poroča neki nemški časopis, ki navaja sledeče številke: 40 ruskih podmornic je stacioniranih v Vzhodnem morju, na razpolago ima 5000 letal, med katerimi je nad 1000 bombarder-jev in okoli tisoč lovskih letal. V tem pravcu se dela naprej, tako so v bližini Moskve zgradili ogromno letališče, kjer je prostora za 15.000 letal. Na Češkoslovaškem se vrše velike vojaške vaje, pri katerih sodeluje nad 100 000 vojakov. Položaj Italjanov v Abeslnijije zelo težaven. Zaradi deževne dobe je onemogočeno vsako delovanje letal in motoriziranih oddelkov, kar izrabljajo Abesinci za neprestane napade na italjanske posadke. FR. KOVAČEVA: Mati. Bilo je krasno poletno jutro. Kakor modro umito steklo seje bleščalo nebo. Obzorje se je potapljalo v brezkončnih gozdovih. Jutrnja rosa se je ble ščala v soncu kakor nakit razvajene ženske. Nad zelenimi travniki so tre petali zvoki daljnega zvonenja, se dvignili v nežno meglico, iz katere so se poganjale štajerske alpe. Nedeljsko jutro, sanjajoče pod modrim svodom, v božjem miru, je bilo kakor tiha, is krena molitev ... Majhna, lična hišica se je kopala v soncu. Dve snežnobeli mačici sta se pretegovale na brezovi klopici pred hišo in radovedno mežikali v toplem soncu. In nenadoma je padla žametna tačica na rdečkasti smrček tovarišice, prešeren skok in kot dve volnati ke pi, sta razposajenki planile v razcve teli grm. Nadučitel Blezer se je sprehajal po skrbno negovani stezi, med razcvetelimi gredami. Ostre, prodorne oči, za očali, so zasledovali slehernega metulja, sle- Kleklova doslednost G. Klekl piše v svojih Novinah z dne 26. VII. 1936 pod naslovom .Hiidobija" sledeče: V Nemčiji se je zgodilo, ka se od tistima godi, kak je človek na sveti. Nekaj liidi je zablodilo na krivo pot i to se je zvedilo, prišlo pred sod nijo i sodnija je krivce obsodila. Bili so štirje redovniki, ki so v ne ko grdo nečistost spadnoll. Ne dii hovniki, nego bratje redovniški Nemški i tudi naš slovenski brez-verski tisk zdaj piše, da so vsi nemški samostani takši, da so vsi redovniki po čelom sveti takši, zato pa ie po njih i pregnati je. To je smiseo njihovo pisarije. I takša pi sarija je hudobija. Če je Judaš odpadno od Kristuša kak izdajnik, jeli so vsi apoštolje takši ? Če je bil Julijan vladar odpadnik, Neron ne čistnik, so vsi vladarje takši? Če je par ministrov kradnoio, so vsi Od leta 1931. se je pri naš h de narnih zavodih opažalo stalno naza dovanje vlog, ker so morali izplačevati vlagateljem mnogo več vlog, kakor so jih v istem času od njih prejemali. Na ta način se je našim denarnim zavodom odtegnilo več sto milijonov vlog, v celi Jugoslaviji okrog 6 milijard dinarjev. Podatki, ki jih je sestavila Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani o gibanju vlog pri vseh 29 slovenskih hraniln'cah v prvem letošnjem polletju pa kažejo, da se je padanje vlog pri mnogih hraniln'cah že ustavilo in da pri nekaterih vloge zopet naraščajo. Medtem, ko so skupne vloge na rasle v januarju t. 1. pri 7 hranilnicah, so narasle v juniju pri 7 hranilnicah, vloge v tekočem računu pa so narasle v maju celo pri 11 hranilnicah, torej pri večini od onih 20 hranilnic, ki sprejemajo tudi vloge v tekočem računu. Zboljšanje se vidi tudi pri številu vlagateljev, ki je v juniju 1.1. naraslo proti številu v maju za 129. število tekočih računov je naraslo cd januarja do junija od 6999 na 7026 dile neumorni čebelicam in ljubezni polno objele rožne grme, ki so biii njegovi ljubljenci. Njegova močna in lepo negovana roka je brskala po hroščih v cvetovih, lomila ovelo listje in odstranila poganjajoče škodljivce. Temno, kraljevsko cvetje se je sklanjalo v vetru, razkošen vonj vrtnic je polnil ozračje, bele popje se je sra mežljivo prižemalo zelenju ... Blezer se je zazrl v daljavo. Sproščeno je zadihal: kako lepa, kako razkošna je njegova domovina ... Na pragu hišice je stala deklica, skromno in vsa bleščeča v soncu kakor cvet jablane. »Oče, zajutrk že čaka. Pa tudi pogača, ki jo je danes spekla mamica." Ljubeče je pogledal Blezer svojo šestnajst letno hčerko. „Ta čaka seveda na tebe, ti slad-kosnednical" »No oče, nekdo mora vendar počastiti kuharsko umetnost naše mamice." Učitelj Blezer se je zresnil. .Povej mi mala, ali je deklica že šla po pošto? Nedelja je danes in tako težko čakam na pismo od Alfreda. ministri tovaji ? če je par uradnikov pijancov i par oficerov vele'z-dajnikov, kak svedoči zgodovina, jeli so vsi uradniki i of cerje takši ? Bodimo pravični i sodimo samo tiste, ki so krivi, prle pa pitajmo sebe, kakši smo mi. On sam pa v Novinah z dne 16 VIII. 1936 nesramno, kakor se pač ne spodobi penzijoniranemu .plevžnošu", zmerja in napada ves K. P. A. z marksisti in komunisti. Mi njemu te nedoslednosti ne zamerimo, ker pač vemo, da je že star in njegov spomi že vpe-ian, pa se radi tega ne zpominja več na .Hudobijo", temveč dela isto, kar je v navedenem Članku obsojal, namreč to, da se zaradi nekaterih izjem ne sme obsojati celote. Nauk, ki ga daje na koncu svoje „HQdobije" svo jim čitateljem, pa bi si mora! v prvi vrsti sam zapomniti in se po njem ravnati. Član K. P. A. V maju je naraslo število tekočih računov pri 10 hranilnicah. Vloge v te kočem računu so narasle v juniju pri vseh hranilnicah za D!n 3,089 565.—, vse vloge pa v juniju (prvič po 5 letih) za D n 561.956 —. Vloge na knjiž!ce so znašale 30. junija 1936 Din 615,7 milijonov, vlo ge v tekočem računu Din 433,1 milijonov, skupaj Din 1,048 838 774,- , ki so bili porazdeljeni na 143.038 računov. Te številke so dokaz, da so se začele razmere pri naših hranilnicah po lagoma boljšati in da se zaupanje v domače denarne zavode, ki so storili toliko za napredek zasebnega in javnega gospodarstva v svojih področjih, četudi počasi vendar zopet vrača. Kakor je videti iz gornjih številk, se novo poslovanje, ki ni podvrženo ni kakim omejitvam, pri hranilnicah lepo razvija, in smemo upati, da bo nastopilo poživljenje našega gospodarstva, ako se izvršijo tudi še nekateri potrebni ukrepi, da bo vsak vlagatelj zaupal denarnim zavodom tako, kakor v prejšnjih časih, ko so bili denarni zavodi s svojimi posojili gibalna sila napredka. Tvoj brat, ta nepridiprav, mi dela težke skrbi." .Od Alfreda ni nikakega sporočila. Le teta je pisala. Tako sem radovedna kaj je v pismu, saj so njena poročila prava redkost." V sobi se je igralo sonce po starinski opremi, ki je dihalo kljub svo jih častitljivih obHk življenje in domačnost Na omari starinska ura ... Nežna oseb ca v široki krinolini, s svedrastimf kodri krog bledega obraza, je držalo ploščo z številkami in vsakokrat ko je odbila ura, je bilo slišati, prav nežno in sramežljivo prastari manuet... Velike geranije so cvetele na oknih. Gospa Blezerjeva se je sukala okrog pokrite mizice in pripravljala zajutrk. Še nerazcvetele vrtnice sredi mize so ustvarjale praznično razpoloženje. Velika in še vedno mladostna gospa je čakala. V njenih potezah se je zrcalilo trpljenje in skrb, le v globinah očeh je ležala brezmejna dobrota. Ko so se pa pred hišo zaslišali koraki, ji je vsa trpkost splahnela, in prijazen smehljaj ji je zaigral okrog ust. Ljubljanski velesejm Koristna in poučna za vsakogar bo na jesenskem ljubljanskem velesejtr,u od 1. do 13 septembra štiri velika poslopja obsegajoča propagandna razstava .Za naš les". Razstava nam bo pokazala vso produkcijo lesa in stranskih produktov, predvsem pa seveda vse načine uporabe v stavbarstvu in za najraznovrst-nejše industrijske in obrtne predmete. Videli bomo modele najrazličnejših stavb, zlasti zanimivi bodo pa tudi izdelki iz lesa, ki jih producira kemična industrija. Tej razstavi so priključene živalski park z živalstvom naših gozdov ter razstava „Naš sodoben vrt" s krasnimi specialnimi razstavami vrtov, cvetja, sadja, zelenjave In sploh vsega, kar prijatelja vrtov zanima, naposled pa tudi razstava malih živali, da si rejci lahko izbero za pleme čistokrvne kunce, perutnino in golobe. Mnogo novega in praktičnega bomo videli tudi v oddelkih za industrijske, obrtne In živalske sezonske predmete, enako pa tudi veliko razstavo pohištva, ki bo gotovo imela velik uspeh. Tudi za jesenski ljubljanski veleiejem veljajo 50% popusti na železnicah, parobrodih in letalih. DOMAČE VESTI [Tlurska Sobota; — Osebna vest. Na tukajšnjo osnovno šolo je bil imenovan g. Deš kovič Milan, dosedaj učitelj v Slivnici pri Mariboru, G. Deškovič je bil pred leti šolski upravitelj v Bakovcih, odkoder pa je bil premeščen na lastno prošnjo. Tako prihaja zopet agilni prosvetni delavec nazaj v naše kraje. — Slovo. Te dni se je od nas poslovil tukajšnji sodnik g. Detela ter odšel na sovo službeno mesto v Logatec kot starešina tamkajšnjega sodišča. Kljub temu, da g. starešina ni bil dolgo časa pri nas, pa si je pridobil radi svoje vestnosti in natančnosti, splošne simpatije. To je pokazal tudi njegov poslovilni večer, pri katerem so bili zastopani prav vsi Z vso radovednostjo je Ana Marija gledala na kuverto, ki je ležala poleg očetjve skodelice. Oče se je smehljal .Mala radovednost, mar ne jnoreš dočakati, da odprem pismo ? Žal mi je ... Red mora biti. Najprej jutrnja pobožnost, potem zajutrk in potem ..." In vstajala je jutrnja pesem, se zlila v koral, ki ga je zaigrala Ana Marija na starikavem klavirju. Blezerjev glas je rastel ves jasen in mogočen in nosil s seboj besede biblije v tišino. V njega se je prepletel raznežen glas Ane Marije in ie kot srebrn potoček izlival skozi okno, kjer je usahnil v neskončnosti . . . S sklenjenimi rokami je sedela mati pri mizi, globoko je nagnila glavo, da skrije trepet, ki ji je obkrožal ustnice. Težka solza ji je spolzela po licu in padla na črno nedeljsko obleko, kjer se je lesketala kakor izgubljen dragul. Materina solza je bogastvo ... dragocen biser je, daruje ga siou ki je zašel na kriva pota... In Blezer je videl njeno solzo. Stopil je k njej. Njegov jeklen glas se je raznežil. (Dalje.) Zboljšanje položaja naših hranilnic sloji tule. prebivalstva in ki so se v iskrenih besedah poslovili od odhajajočega. Na njegovem novem in odgovornem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva I — Sejm. Zadnji sejm je bil prav dobro obiskan. Mnogo je bilo prodajalcev, v tudi kupcev se je nabralo od blizu in daleč. Napram prejšnjim sejmom, se je glede prodaje, opazilo majhno zboljšanje. — Tombola. Cas beži. Vedno bližje prihaja 13. september, ko bo mursko-soboško sokolsko društvo imelo svojo vsakoletno veliko tombolo. Ali ste že kupili karte? Le 3 Din stanejo ! In če ti je sreča ie malo naklonjena, moraš dobiti dobitek. 500 lepih daril v vred nosti nad 12 000 Din čaka na srečne igralce. Posebna privlačnost letošnje tombole pa so glavni dobitki in sicer: 2000 Din, žensko kolo, moško kolo, gramofon, klafter drv, moška obleka, vreča moke, električni likalnik in dragocena budilka. Tomboiske karte dobite v vseh trgovinah našega sreza. Sezite po njih — ne pusti, da gre sreča slepo mimo tebe 1 Zato pa : 13. septembra ob pol treh vsi pred So-kolskl dom / — Vse občinske urade opozarjamo, da se dobijo tiskovine za volilne in abecedne imenike, kakor tudi kandidatne liste ter občinski zakon za volitve v trgovini I. HAHN, M. Sobota. — Zopet vlom. Še ni preiskava zaključena glede zadnjega vloma v stanovanje g, sreskega načelnika, že so si zlikovci izbrali novo žrtev in to prav tako v sredini mesta, na Aleksandrovi cesti. Pred dnevi se je pri plazil še mladoletni delavec B., ki stanuje tik Sobote, skozi okno v kuhinjo slaščičarne Novak. Dekla, ki je slišala ropotanje, je stopila k oknu, v tem hipu pa jo je že B., ki je bil baje namazan po obrazu, prijel za roko in jo sunil v bližnjo shrambo, kjer je zaklenil vrata. Vsa prestrašena je začela dekla kričati na pomoč, a zločinec jo je strahoval z velikim zidarskim dletom, tako da se je slednjič prestrašena dekla udala v usodo. Medtem pa je zlikovec z železom vdrl vrata v slaščičarno in traf.ko. V predpasnik, ki ga je nosil, je nabasal vse, kar mu je v temi prišlo v roke: cigarete, tobak, dva prstana, denar, račune, tiskovine i. t. d. Po isti poti se je splazil zopet na dvorišče, kjer je stal na straži njegov pajdaš. Oba sta jo nato hitrih nog ubrala skozi mesto na polje, kjer sta si razdelila plen. Šele v jutranjih urah so deklo rešili še vso prestrašeno iz shrambe in ko so domači opazili vlom, so vso zadevo takoj prijavili orožnikom, katerim se je prav kmalu posrečilo izslediti zločinca. Dočim B. prizna svoje dejanje, pa mladoletni delavec S. taji vsako soudeležbo, kljub temu da B. vali krivdo na njega, čei da ga je on pregovoril k zločinu. Vestnim orožnikom pa se bo prav kmalu posrečilo, da bodo razkrinkali do podrobnosti zločinsko početje še mladih fantov. — Na Samoupravni realni glm-aaziji v M. Soboti bodo popravni izpiti v soboto 29. t. m. od 10—12. ure dopoldne. Vpisovanje v V. in VI. razred pa se vrši v torek dne 1. septembra celo dopoldne. Pričetek šolskega leta. Na narodnih šolah v dravski banovini se prične šolsko leto z naknadnim vpisovanjem učencev In učenk v torek, dne 1. septembra, v sredo, dne 2. septembra je Šolska sveta maša, v četrtek, dne 3 septembra začetek rednega pouka. — Najnovejši jesenski modni časopisi so prispeli v trgovino Hshn I M. Sobota. !! 13. IX. 1936 ?? TOMBOLA DOPISI: — Martjanci. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II t. j. dne 6. septembra, bodo pri nas velike gasilske vaje, pri katerih sodeluje 9 gasilskih čet. Vaje obsegajo napad požara, nastop obrambnih odsekov, ob sodelovanju samaritanskih edinic i. t. d. Po vajah priredi domača gasilska četa veliko ljudsko veselico na vrtu g. Ve-zerja z velikim šaljivim sporedom. Vstopnina za osebo znaša le 3 Din. Ves čisti dobiček je namenjen za dopolnitev gas. orodja. Na prireditvi sodeluje prvovrstna gasilska godba. Če bi pa bilo slabo vreme, pa bo dovolj prostora na razpolago, da se zamere prireditev nemoteno vršiti. Pridite v velikem številu l — Krog. Po dolgem zatišju bo na ša gasilska četa 30. avgusta 1936, v gostilni gospoda Mataj Franca, priredila svojo letno veselico. Svirala bo domača godba. Za ribe in dobro pijačo se bo preskrbelo. Prijatelji gasilstva, vljudno vabljeni. — Borejci. Dne 19. avgusta smo pokopali posestnika in predsednika gas čete Sečko Štefana, ki je vsled težke bolezni 17. 8. 1936 za večno zatisnil oči. Pogreba se je udeležilo 5 bližnjih gasilskih čet in veliko število naroda od blizu in daleč, kakor tudi domače društvo kmetskih fantov in deklet s svojim predsednikom g. Benčecem na čelu. Gasilsko župo je zastopal podstarešiaa g. Cvetko Ludvik, ki je ob odprtem grobu imel globoko občuten govor, pri čemur se je marsikateremu zasolzilo oko. Pokojni je bil dolgoletni občinski gerent, katero mesto je takoj ob povratku iz ruskega ujetništva sprejel in vodil v splošno zadovoljstvo. V letu 1934. je ustanovil v Borejcih prostovoljno gasilsko četo, katere predsednik je bil vse do smrti. Za njim žaluje vdova in dva nepreskrbljena otroka, ki se tem potom iskreno zahvaljujejo vsem onim, ki so pokojnega spremljali na zadnji poti, prav posebno pa duhovniku g. Kovač Karolu za pogrebne obrede, g. Cvetko Ludviku za zadnjo slovo, društvu kmetskih fantov in deklet za zadnje spremstvo ter predsedniku Benčec Karolu, za darovane vence, kakor tudi vsem številnim prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremljali k večnemu počitku v tako lepem številu. >/e/?e spor/ne oA/e^ce cZ/n. 9C-450- <2 cej&jice » /O- 20- O&le^ce ^ oc/ 89-/59* ^tjLjber/cz^e geti- an /žz-ezno r?L dočim sta prejšnja požara uničila gospodarsko poslopje g. Vezerja in g. župnika. Vsakokrat je ogenj povzročil občutno škodo. Domneva se, da so bili požari podtaknjeni od ene in iste osebe. Mogoče bo varnostnim organom uspelo krivca izslediti, da bi bili občani rešeni večnih skrbi za svojo imovino. Pri slednjem požaru je obstojala velika nevarnost, da se bo ogenj, vsled vetra in v neposredni bližini stoječih s slamo kritimi poslopji in kupov slam, razširil. Da se to ni zgodilo, se je zahvaliti g. Vezerju, ki je takoj s svojimi gasilci napravil izdatno obrambo sosednjih poslopij in kupov slam in obenem pustil razrušiti in politi goreče tramovje. Na poža-rišče je prispela tudi gasilska četa tovarne Benko s svojo motorko, vendar se ni mogla, vsled pomanjkanja vode, popolnoma udejstvovati. — Černelavci. Dne 8. septembra 1936 priredi društvo Kmetskih fantov in deklet v gostilni Sočič igro „Če jo dva ljubita", ki jo bo režiral g. Bukvič. Igra nudi mnogo smeha. Začetek ob 5. uri. — Ivanovci. Pogosti požari nam delajo preglavice. Zadnjič je gorelo 21. avgusta 1936 gospodarsko po- slopje Kološa Nikolaja. Domača gasilska četa je v kratkem času dospela na požarlšče. Poveljnik se je držal pravilne taktike s tem, da je takoj za-povedal obrambo sosednjih poslopij in reševanje dobrin iz gorečega poslopja. Z ozirom na tedajni veter, bi bilo vsako drugo postopanje zelo po-grešno. Delo gasilcev je bilo vzorno in hvalevredno. Nogometna tekma Gradjanski— Mura, ki bi se imela vršiti dne 23. t. m. se je vsled slabega vremeaa preložila na 30. t. m. Prijatelji športa bodo imeli torej priliko v nedeljo udeležiti se zanimive tekme med obema rivaloma. Tekma rezerv se začne ob 3 uri, prvih moštev pa ob y2 5 uri popoldne. GASILSTVO: Prosenjakovci. Proslava 40. let. negla jubileja naie gasilske čete je dne 23. 8. 1936 potekla prav dostojno. Godba nam je že ob 6. uri naznaaje-vala začetek slavnosti. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba na proslavi velika. Pred kapelico se je zbralo, pod vodstvom člana župne uprave g. Kuhar Štefana 8 gasilskih čet. Takoj nato je prispel odposlanec župe g. Vezer Geza s svojim spremstvom in je sprejel ra-port. Potem se je začela služba božja, ki jo je darovai evang. duhovnik g. Hari iz Domanjševec. Ob zaključku službe božje se je izvršila blagoslovitev četne žalne zastave, kateri je kumovala ga. Frahm, soproga šolskega upravitelja. Po cerkvenih obredih so nastopili razni govorniki, ki so četi čestitali k jubileju Med tem se je zbranim gasilcem in ljudstvu prečital ravno dospeli brzojav starešine župe g. Benka, ki ga je četi poslal iz Beograda. Po končanem čitanju četne kronike, so gasilci začeli izvajati gasilske vaje, ob katerih se je ugotovilo, da so vse brizgalne dobro uporabne. Gasilci so vaje izvedli spretno in hitro ter s tem pokazali, da so kos svojim človekoljubnim nalogam. Po končanih vajah se je iznesla objektivna kritika prilikom katere sta gg. Vezer in Kuhar pohvalila naše požarnike. Proslave se je udeležilo tudi 18 že ostarelih ustanovnih članov, ki so bili ves čas predmet spoštljive pozornosti vseh udeležencev. Na proslavi je bilo tudi mnogo gostov iz Murske Sobote, med katerimi se je opazilo tudi gospo Ben-kovo, soproga narodnega poslanca z g. sinom i. t. d. — četna uprava se vsem darovalcem za nabavo žalnega praporja, najiskreneje zahvaljuje. Brezove). Po doigih letih se bodo pri nas dne 30. avgusta 1936 vršile okrožne gasilske vaje, na katere je povabljenih 5 bližnjih gasilskih čet. Izvajalo se bo gašenje fingiranih požarov na razne načine, za kar se čete pridno pripravljajo. Upamo, da nas bo ob tej priliki obiskal starešina župe g. Benko Josip. Po vajah bo v gostilni Š ftar Franca prosta zabava. Križevci. Okrožne gasilske vaje se bodo pri nas vršile 30. 8 1936. Po vajah bo prosta zabava s plesom. SOKOL Zlet na Jadranu. V Šibeniku se je pretekli teden vršil mogočen zlet Sokolov na Jadranu. Kljub velike oddaljenosti se je zbralo v Šibeniku okoli 12 tisoč Sokolov in drugih izletnikov. Razne župe so po slali tudi svoje godbe, tako da je v manifestacijskem sprevodu sodelovalo 73 sokolskih godb in je bilo v njem zbranih 72 sokolskih zastav. Slav-nostim je prisostvoval ban primorske banovine dr. Josip Jablanič, namest nik kr. namestnika dr. Zre, številni senatorji in poslanci. Prisoten je bil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja ter zastopnik kneza namestnika Pavla. Po vsem mestu, kjer je korakala mogočna sokolska armada, so bile zbrane velike množice ljudstva, ki so Sokole obmetavale s cvetjem. Vse hiše v mestu so bile v zastavah. Nad sprevodom so krožila letala, ki so metala letake z vsebino o Sokolstvu, o blagopokoj-nem kralju Aleksandru I., o sokolskem vodji Tyršu in drugih sokolskih voditeljih. Krasno uspeli telovadni nastop, na katerem so nastopili tudi naši olim- pijci, je zapustil pri vseh nepozaben vtis. Zlet na Jadranu je ponovno pokazal vso moč našega Sokolstva, ki v strnjenih vrstah koraka svoji veliki bodočnosti naproti. Oglašajte v MURSKI KRAJINI Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti. Sadje iz okuženih krajev Uradno so proglašeni kot po uši San Jose okuženi naslednji kraji: V subotiškem okraju: občine Subotice, Sukljat in Palič, v senjčanskem : Stara Kanj ža, Horgoš, Mortonos in Senta, v kulskem: Kuka, Trevka, Stari Vrbas in Novi Vrbas, v novokneževskem: Novi Kneževac in Samat, v starobečej-skem: Srbcbran, v zagrebškem: Zagreb in Stenjevec, v slavonskobrod-skem: Slavcnski Brod in v dervent-skem: Bosanski Brod. Vsak nakup sadja in izvoz iz teh krajev je prepovedan. Da se prepreči prenos bolezni v našo banovino, je odredil ban Dravske banovine: 1. V drugih banovinah s sadjem natovorjeni vagoni ali avtomobili, ki so namenjeni za izvoz, se ne smejo na ozemlju Dravske banovine prekladati ali dokladati s sadjem. Če nato vorjen voz ni sposoben za nadaljnji prevez, se sme sadje preložiti le v navzočnosti komisarja za razredbo sadja. 2. Če se dovaža sadje do nakladalne postaje z avtomobilom, mora nakupovalec za vsak tak dovez imeti uradno potrdilo o krajevnem izvoru sadja. To potrdilo mora imeti od ob čine, kjer je sadje zraslo. Takšna potrdila se zahtevajo tudi za sadje, ki je bilo nakupljeno v Dravski bano vini, če se dovaža do nakladalne postaje z avtomobilom. 3. Nakupovalec, ki ima svoja skladišča ali v najemu 6adna skladišča na področju Dravske banovine, mora o vsakem dovozu sadja v ta skladišča z avtomobilom ali železnico takoj obvestiti komisarja za razredbo sadja za dotični kraj ter mu predložiti uradno potrdilo o krajevnem izvozu sadja v smislu točke 2. Na novo izdani obrtni listi. Rajner Leopold Rakičan, je prejel obrtni list za trgovanje z deželnimi pridelki na drobno. Weiss Ž