134 številka.
V Trstu, v četrtek dne 8. novembra 1894.
Tečaj XIX.
izhaja po trikrat na teden ▼ lastili is-danjih ob torkih, Aslvtkih
in ■ObOtah. Zjntranj« iidanje kaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno isdanj« »tane : za jadra m«*«c . f. —.»0, izven A vatri j a f. t.40
tri meaao... 2.60 , . . 4 ca pol lata ... 5,- . . . 8,-»a »•• lete . . , 10.- . » .1«.— Na iirkh krti priložena aaračalae m
i jaailje silr.
ilke ne
Poaamične številke "ne dobivajo v pro-dajalnloah tobaka v 1 rutu po fl nvd„ V Gorici po S nvč. Sobotno vaAarno itdanja * lratu 9 ni., v Gorici « ni.
EDINOST
■loT«n
Oglasi ie račune po tarifu v pttitu; za nanlove c debelini črkami ae plačuje proator. kolikor ob«Aga ravadnih vratic. Foilana oamrtn.pp in j*vnflzahv»le, domači nglaai itd. ae računaju pu pogodbi.
Vai dopiai naj »» poiiljajo uredništvu : ulica Caaerma it. 13. Vaako piimo mor« biti frankovano, ker nefrankov^na ae ne ■prejemajo. Rokupiai *e ne vračajo.
Naročnino, rukiamaeijo in oglasu apro jena U{travniitvo ulica Molino pi«-colo hit. 3, II. nadst. Odprte reklamacije ao proata poitnine.
trn polltfldn^« druitv« mm Primorsko.
„V »MniiM Jt Mee 1'
Poročilo
poslanca S p i n 6 i č a t aeji poslanske zbornice dna 90. oktobra 1894.
(Dalje.)
Kakor jo razvidno ia ia povedanega, gro ta u imenovanje dr. Lava Moskovicsa ob-činakim zdravnikom ia adravatveno okrožje Buset-Roč, ta oačin tega imenovanja ia po-•lediee istega.
Pred vaem in t prvi vrati ja odgovoriti na vpralanje, ali je bilo ojega imenovanje postavno ali ne P
Trudil se bo«, da odgovoriš kolikor mogoče na kratko na to vpralanje, na pod« lagi vaeh spisov, katere sen pregledal in na podlagi postavnih določil.
Dne 26. maja 1801 je bil raapiian natečaj ia meato občinskega zdravnika aa zdravstveno okrolje Buset-Roč.
Za to aesto je prosil jedini dr. Lev Moskovles.
Dotični adravstveai odsek, kateremu pripada imenovanja po g. 8 deželnega zakona istrskega t dae 18. aprila 1874, je aklenil v svoji seji a dne 31. avgasta 1891 a 27 proti 4 glasom, da se Moskovics ne imenuje zdrav-nikom, ampak da se ratpiio natečaj vnovič, kar se je tadi zgodilo dne 1. septembra 1891.
Kot varok tema se je navedlo, da se dr. Moskovles — moi nepoznano prollosti — ni izpričal a vsemi potrebnimi dokumenti, in alasti da ni krstnega lista pridodal proinji — pozneje se je pokazalo, da je izraelit —, da je ie moft v letih in da ni sposoben aa obsežno in gorato okolico, in posebno ie, da ni veič ni hrvaičini ni sloveničini ter da pozna le malo italijaničino in da bi pri tej okolnosti nikakor ne bi mogel opravljati avojo služ-bo v adravatvenem okrožju • 15.000 Hrvati, 2000 Slovenci in 1000 Italijani.
Proti tema opravičenemu sklepa uložili so nekateri nezadovoljneži utok na oe*. kr. nameatniitvo, kateri utok pa ae ni predložil v informacijo ni zdravstvenema odseku ni občini, tako, da ni bilo mogoče popraviti morebitnih neresničnostij.
C. kr. namestniitvo je dne 22. septembra 1891 uničilo razpis natečaja a dne 1. septembra 1891 ter je dra. Leva Moakoviosa — katerega je mimogrede bodi povedano, zdravstveni referent dr. Bohata že popred v junija poslal v Buzet — exoffo imenovalo občinskim zdravnikom aa Buzet-Roč (Čujte I Čujte I) ter mu nakazalo prihodke a dnom 1. septembra 1891. C. kr. nameatniitvo skli-cevalo ae je pri tem na §. 26. omenjenega deželnega zakona a dne 18. aprila 1874. Zmiael tema paragrafu je ta, da, ako občine zanemarjajo dolžnosti, naložene jim po tem zakonu, ima o. k. deželna oblast pravieo od« pomoči v sporazumi jenju z deželnim odborom. Vaakdo vidi na prvi pogled, da to postavno določilo ne velja sa slučaj, o katerem je tu govor: občine, oziroma zdravstveni odsek niso zanemarile r v o j e dolžnosti, torej
PODLISTEK. Trije listi.
(Na grob t Rud- Dolenca, položil Dobravea.)
(Dalje.)
Tieka mi je roka, pero noče dalje, ko se pripravljam, da napiiem in položim zadnji list na rani grob dražega prijatelja, — Pa bodi! Ne spodobi ae moi kim žalovati. Niti poalednji teh listov ne odsevaj žalosti, marveč resen, spodbuden bodi.
Mnogo bo je spremenilo v desetih letih.
Bivši uačulaik Gint uganja doco nekje v tržaiki okolici, profesor Čičikov jo žo upokojen, kvartet se je razriel na vse strani mile domovine : Bohar pomaga v prebujajočem ne Korotanu otevati slovensko deoo nemikemu elu, Sivorad streha divje kozle nekje v go.
naredba o. kr. namestniitva s dna 92. septembra 1891, s katero se je uničil razpis natečaja a dne 1. septembra 1891 ia se je dr. Lev Moakovio« ezoffo imenoval aa tri leta zdravnikom aa Buzet-Roč, ni opravičena v zakona, je nep »stavna, in je nepostavno vse ono, kar ao ukrenile pozneje oblasti proti občini. (Tako je !)
To priznava prosilec aam, kateri nikjer ne taji nepostavnosti svojega imenovanja in ki izjavlja izrecno, da ni pri volji postati žrtva pogrežkov gosp. zdravstvenega referenta povodom njegovega imenovanja.
To je pripoznalo tadi e. k. nameatniitvo s tem, da je po uloženju utoka se strani občine delalo na to, da se odstrani Moskovics iz Buzeta in ga je slednjič prisililo ostaviti Buzet.
To je pripoznalo, kakor si moramo misliti a gotovostjo, tudi c. kr. ministerstvo za notranje stvari, kajti Moskovics pravi, da je poslednje pokaralo o. k. namestnižtvo ter pozvalo isto, postopati pravilno.
Nepostavnost, pogreika nasproti občini, storila ae je se strani c. k. oblasti, sa strani c. k. namestniitva, slasti se strani o. k. referenta ia zdravstvene stvari; po takem bi morali nositi posledice te pogreike oni, ki so zakrivili pogreiko, ne pa občina, ki ni storila nikakega pregreika, ki je postopala korektno in postavno. (Tako je|)
Občina je dne 8. oktobra 1891. potom o. k. okrajnega glavarstva in namestniitva uložila utok na miniaterstvo aa notranje stvari proti odloki o. k. namestniitva.
Poaneje pa je občina potom namestniitva večkrat prosila ministerstvo za notranje atvari, da bi režilo utok, ter je predloiila razne toibe in pritožbe proti dra. Leva Moško-viesu, tako dne 20. oktobra 1891., 22. oktobra 1891., 4. novembra 1891., 18. novembra 1891., 16. deoembra 1891., in ▼ juliju 1892.
V teh pritožbenih in prositeljskih dopisih bila so na jedni strani navedena dejstva, katera naj bi ^ložila v dokaa o nevednosti in nesposobnosti Moskovioaa gledd na jesik ia poklio, na dragi strani pa so bili podani do-kaai o njega politižkem rogoviljenja.
Najprvo ga ja poslal zdravstveni referent v Buzet, potem ga je o. k. nameatniitvo ez offo imenovalo zdravnikom tamkaj, v d6bi, ko ae je imela vriiti državnozborska volitev, in vae njegovo vedenje in postopanje nam daje povod misliti, da so ga poslali tjakaj in imenovali uprav radi te volitve. (Ah t tako P)
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). V aeji minolega torka aavriila je poslanska zbornica glavno razpravo o novem kasenskem zakonu. Proti vsakemu pričakovanju aklenila je abornica a ogromno večino preiti v podrobno razpravo.
riakih planinah, lepo poje, gode in sadnji čaa ae je navadil tudi pisati. E. Sivorad je izborna korenika, Jesernik, majhen Človek pa velik basiat, očaruje s svojim glasom po-al u talce v starodavnem Kranju. In Tonček a kitaro, no, tudi ta se za pravo ni sgabil. Objelo ga je sioer temno sidovjo neprijaznega K-skega mesta, objele ao ga tudi mehke ročico tujerodne družice, po zato se ga ni prijela italijanska nestrpnost. Tonček lopo gode in lopo poje, zato ga imajo rudi. Le Slavo se jo aioro zgubil med knjigami, ponesrečenimi poskusi, neisvršeuimi načrti, med vinskimi bratoi in blagimi vinskimi duhovi. Z Brado-ruaom bo ie kedaj sestuuota ter uganeta katero o miuoiih časih, o sginolih in preminolih prijateljih in znaucih. Nanosiča, kakor je bil korenjaik in zdrav, pobrala je pred letom
K nujnemu predlogu poalanca grofa Palffj-a radi nabave krvne vode za zdravljenje divice predlaga poročevalec dr. Kath-rein, da je pozvati vlado, ukreniti potrebno, da ie bode krvna voda prirejala pod državnim nadzorstvom, v kateri namen je zahtevati potrebnih kreditov. Minister sa notranje stvari, markiz Bacquehem, odgovarja, da se zasnaje poseben aavod v to, kakor hitro se potrdi ngodna sodba o krvni vodi. Poslanci S p i n č i 6 in tovariii intorpelujejo vlado radi netočnih in krivih poročil ofloijelnega „Cor-respoodens-Burean" o dogodkih v Istri. ,Corr. Bureau" ni niti poročal o tem, kar so klioali v Trstu: Abbasso Nabergoj I Abbaaso i ičiavi! Tira 1' Italia unita ! itd. Istotako da je „Corr. Bureau" razposlal braojavko iz Rima, katera je trdila, da ae listi po Italiji niti ne brigajo aa agitacije po Iatri. Interpe-lanti dokazujejo, da je bila ta vest neresnična.
Nečuveao postopanje poalanca Leva kov-akega v seji od ponedeljka obsojajo soglasno vai listi. aReichsposta piie n. pr. o izjavi, z katero je poljski klub grajal postopanje omenjenega poslanca ia ozirov na „javne interese in narodno korist": tAli je ob teh „javnih interesih" razumeti tudi dobre odnoiaje do mogočnega ruskega soseda, ali pa lojalnost ali vsaj patrijotične ozira n a n a-lega presvetlega vladarja, katerega so vezale vezi prijateljstva in krvi na pokojnega carja f Ali menijo pod javnimi interesi jednostavne dolžnosti takta, katere ne silijo nikogar, da se udeleži izjave žalosti in čaatenja kakega pokojnika, ki pa tudi prepovedujejo motiti take izjave. Mi nismo bili čestiloi pokojnega carja, vendar pa ne mo-moremo odobravati takega žaljenja dolžne pijetete ia nirodnih ali morda tudi osebnih vsrokov". Pri tem moramo naglaiati, da je „Reichspoat" atrogo k atoli ik list.
O položaju. Dunajski in tudi nafti tržaiki liati postali so nekako malobesedni o dogodkih v Istri. Že vedo zakaj I Vzlio vsemu hrupu, valic vsem demonstracijam in vzlio vsema zavijanja italijanskih poslancev in časopisov, prihaja vendar le na dan realni o a. Dogodki t Balah so menda osupnili vse dunajske prijatelje naiih politikonov in razgra-jaloev. Izgrede v Piranu in v Kopru ao ie opravičevali tako aH tako, ali ob izgredih v Balah ao izgubili besedo. Po teh izgredih, ki so se dogodili ie potem, ko ae je veliko istrsko vpraianje reiilo na zadovoljnost italijanskih poslancev, morajo se odpreti oči vsakomur: kdo izzivlje in kdo želi nemirov f I In ne le to: izgredi v Balah so bili naperjeni proti oni ustanovi, ki uživa apoltovanje povsodi — proti orožnikom. Dogodki v Balah ao osvetlili naie razmere bengaliikim avitom, tako, da ni mogoče ničesar prikrivati ali zatajevati. Zato smo jako hvaležni goap. poslancu Alfr. Coroniniju in tovariiom, da ao se predvčerajnjem potrudili k miuisterskemu predsedniku, da ga opoaore na dogodke v Balah, naglasivii ie posebno, da so ti do-
smrt istrgavii ga mnogobrojni družini. Njegova zguba je nenadomestljiva bodi kot dež. poslanec ali kot Župan. Ni ga več, preselil se je v boljio deželo.
Bilo je toplo poletno popoldne 26. julija, ko sta dajala naia znanca obligatni tribut vročini in prelatu Kneipu. Dovriivii redno vsakdanje kopanje v senci temnozelenih jeli žetala sta se po mehki trati sredi prijaznega toga ter uživala krasoto narave. Dolge sence jelSovib vej ao že provsročale prijeten hlad, jaano nebo je caftareto in v bližnji g3&čavi ue jo oglasil divji golob : za-p!o-tom-so-di-po-ti-cj-do-li jedenkrat, dvakrat, trikrat . . .
BAli ga eli^iiP" prafia BradoruH.
aDa; kaj doi, ali ne pomeni to nesreča F"
»Pojdi no, tovariioo kliče. Izvestno mu
godki le posledica velike preftirnosti. Kakor poročajo tSlov. Narodu", je njegova oksce-lenoa posebno natančno ispraieval o miiljenju alovanskega prebivalstva po Primorskem. Tako je pravi Saj mi ne eahtevamo druiega: spo-znajo naj naa in potem naj ukrenejo potrebno na podlagi pravega apoananja! Kdor potuje pod zaatavo zakona in avojega dobrega prava, temi ae no treba bati luči I Oglejte naa dobro, oglejte ai tudi dobro razmere, v katerih živimo, in prepričajto se o poitenoati naiih namonov, pa ne bodete dvomili niti trenotek o tem, kar treba nafti tužni Iatri: — miru, na podlagi jodnakega prava za vseli
O dogodkih na Ruskem. ,Vladni vo-stnik* je žo objavil vaporod, kako so prepelje truplo pok. carja iz Livadijo v Moskvo in potem v Peterburg. Is Livadije prenesejo truplo v Jalto in od tam je odpeljejo v Se-vaatapol na parniku .Pamjat Merkurja". Is Sevaatapola prepeljejo truplo v Moskvo po železnici, Popred se ie razstavi truplo v veliki crkvi v Livadiji. Kondukta ae udeleže: car, carica-udova, prestolonaslednik, zaročnica carjeva, drugi člani carske hiie in druge visoke osebe. Na vaeh postajah bodo pričakovali duhovičina, oblasti in zastopniki stanov ter se bodo služile svete maie. V Peterburgu se razpostavi truplo v katedralki Petra in Pavla.
Žalost po vsej Rusiji je nsopisna, slasti v Moskvi so ljudje kar potrti. Ko je v velikem gledaliiču sbrano občinstvo doznalo o smrti carjevi, je kar okamenelo in savladala je grobna tišina, vse občinstvo jo sovedn takoj ostavilo gledališče. Ljudje, ki ao se srečevali po ulicah, podajali so ai nemo roke v znak velike žalosti. V dokaz, kako priljubljen je bil pokojni csr pri vsem n4rodu, služi naj nastopni dogodek : Ko je v neki cerkvi v Moskvi pop ravnokar zavriil molitev za ozdravljenje carjevo in se vrnil v zakristijo, atopil je neki kmet iz množice na stopnjico pred oltarjem, vskliknivii: „Dovolite mi jedno besedo lu Množica je ostrmela, boji sn kakega ikandala. Toda kmet je nadaljeval: 15 konj imam in več kočij, a vse to darujem cerkvi, da bi molili sleherni dan za zdravje carjevo I
Vse kaže, da so se jako motili Nemci, ako so se nadejali, da se pod novim carjem aasuče polika Ruske njim na dobro, zlasti pa, da ae zruii francoako-rutko prijateljstvo. Mestni zastop v Cayenne na Franooskona je namreč odposlal novemu carju aožalno brzojavko, a car je odgoril naglaiuje svojo simpatije do Francije, katero simpatijo je podedoval po svojem očetu.
Glasi se tudi, da hoče car Nikolaj II. odpraviti cenauro listov.
Različne vosti.
Našim naročnikom. Da si prihranimo nepotrebnih manipulacij, opozarjamo nafte čč. naročnike, da ae nahaja upravniitvo „Rdijo dolg čas. Kaj bi neki pomenilo. Ti ni ne-poboljiljiv pesimist.* „Čuj, zopet poje."
„Morda so mu jo kam zapasla, da je no more doldioati, ko „doli potico", ftali ae Bra-dorus, Slavo pa otožno pripomni:
„Slutnje včasih niao prazne. Meni se zdi vae to nekam čudno",
„Hm," kihne tovariš ter stopa molče naprej proti r—»ki vasici, kjor Bta namenila nekoliko eo pokropčati in pozabHVAti. Brado-ius je celo Hvotoval, Ju bi bilo prijetno, ko bi v večernem hladu vrgli kak „balinčič*.
Snlnoe je žo zailn, Ijndie ho zapuft^ali dolu na polju tor su vrac'uii domov. Tedaj ao je viiil na vipavski l'lunini drugaćon prizor, (Konec prih.)
nosti" v ulici Malino pieeolo kit. 3, II. nadstropje, na levo. Prosimo torej, da blagovoljno poiiljajo reklamacije, naročnina io oglasi upravnlitvu.
Položaj V litri V popolnitev natega po« rućila v poslednji itevilki „Ediuosti" o izgredih v Balah podajemo tu sluibeao itve-stje ■ dni 7. t. m.: Dnć 2. t. m, po 9. uri zvečer bili so v Balah, okraj Puljaki, vetji izgredi, o katerih ao izgrednik! potrgali o d n e-kdaj v Balah obstoječe dvojezične krajne napise U-r metali kamenje na prihitevio občinsko stražo in oroiniSko pnstajo, obstoječo it 3 mflž, ne da bi bili ranili koga. OroŠ-niki niso mogli zapreti kolovodij rngrajsl-cov, katerih je bilo okolo 200 «61, kor v Balah ni primernega zapora in bi bili morali zaradi tega arestovane razgrajale« takoj apre-miti v Rovinj in bi potem ne bilo v Balah nobenega orožnika. Dne 4. novembra tvećer ponavljali so se isgredi v Balah ter je ljudstvo zopet metalo kamenje na oroinike. Ker pa je bila priila v tem oroiniika pomoč, prijeli so orožniki kolovodje raagrajaloev. Are-tovJi so 7 njih ter jih ie tisto noč odpravili v zapor okrožnega sodiiča v Rovinju. V podporo orožnikov priči« je i> Pulja v Bala četa vojakov, tudi je bil delegovan v Bale jeden uradnik okrajnega glavarstva v Pulju in jeden preiskovalni sodnik ii Rovinja. Tekom predminole noči je bilo mirno. Razni listi so poročali, da so orožniki povodom teh izgredov zaprli dva mgrajalea, katera pa so morali vslcd burnega zahtevanja demonstrantov ispustiti, to p« ni resnično. Sinoč so v Balah sopet pribili odtrgane krajne tablice. — V Piranu je vse mirno.
„Narodna žalost1 v Piranu. Med onimi junaki, ki so razobesili dnć 8. t. m. v Piranu črne zastave v znamenje ,žalovanja*, ker j« sodiiće vendar enkrat dobilo dvojezični napis, bila sta, kakor pripoveduje „II Piee. d. S.", tudi kanonika Maraapin in Fonda. M«nda je doznala o tem tudi zvijačna „Neue Freie Presne", da si zapite za uho avoj laž-njivi izrek o „kroatisehe Priester". — lati ,11 Picc. d. S." poroča, da je poelal dnć 8. t. m. tioialjno" brzojavko cel6 deželni glavar istrski (H), izjavljajoč „globoko žalost".
Kukavlčno Jajce. V poslednji itevilki
„Primorskega lista" je čitati med ostalim tudi notico o naiem političnem druitvu „Edinost". Ta notica pa ji po vsej svoji vsebini taka, da se vam vidi naravnost nemogoče, da bi se bila spisala v uredništvu samem; kajti na moremo si misliti, da bi bili gospodje v ured-niitvu „Primorskega lista" padli — tako nizko. Ni mogoče torej drugače, nego da je ta notica le kukavično jajce, položeno v imenovani list po jedni tistih dvomljivih političnih ekzistenoij, ki ne mignejo nikdar s prstom ni za ndrodno, ni ta versko stvar, ki pa lepo komodno leže za plotom, prežć, ali n« bi bilo mogoče iaza varnega plota zalučati potence pod noge onemu, ki bi utegnil hiteti mimo — po narodnih poslih.
Kratka je notica v Primorskem listu, ali gorostasna. Pa najbolje je, dragi čitatelj, da
čitaš nam I
n— — — — a kdo more več v društvo „narodno-napredne" gosp&de, ako se dan za dnem s m e ft i in grdi slovenske rodoljube, ako ae jim očita hi-navičino, umazane namene, kosmato vest, nemčutstvo itd. Naj bi žalostne skušnje izmodrile primorske Slovane, da eden ali dva visoke politika malo smoreta, ker bolj ko visoke politike nam jo treba drobnega dela, a na to je treba ljudi vabiti in navduievati, ne pa dan za dnem z grdimi priimki obirati."
Tako junak — za plotom. Mi pa poživljamo vse one mote in poštenjake, ki redno zahajajo k zborovanjem političnega društva „Edinost" in kojim je tudi vse notranje delovanje tega društva odprta knjiga, da izrečejo naravnost in broz strahu svojo aodbo o toliki podlosti v pisavi in brezvestnonti v očitanjih ! Z dokazi na dan — mož sa plotom ! Kdaj se jo — ti pravit oel6 dan sa dnem — pri nadih zborovanjih smeiilo in grdilo slovenske rodoljube, kedaj smo jih obsipali z grdimi priimki t!! Ako so je vue to dega jalo dan za dnem, pričakujemo te, da prideš z oprtnim košem, polnim dokazov ! Torej le hitro izprazni svoj kot, prosimo te ; to m dolžan listu, kojega ai mistifikoval — izza plota 1
Dotlej pa imej so dobro — za plotom 1
Samo jedne le t Pojasni asm blagokotao, kdo ste ena .dva visoka politika", kajti, ako si hotel zalučati isza plota poleeee na
ono poznano dvojico, pred katero snemljejo Primorski Sloveai spoltovanjees svoje klo-buko, potem *• a a« tvoja podtikanja l e v čast i u lehko leži* fta na dalje — aa plotom : mi te opraUam« vseh dokazov.
Iz Podgradlfraam piiejodne novembra : Patent si mora vzeti oni, hi Je predlagal Štipana iz Mun, Tiaeta iz Podgmfe ia Jsklota •i Hruiice za oMinake upravitelje. Kako temeljiti in zvedeni molje so to, rasviditi je is neaega seznama, kateremu to dali ime volilna lista. Ni treba Bog ve kake umetnosti, da se volilna lista pravilno aeitavi. A ti občinski upravitelji teitevili to jo tako, da je bilo proti njej danea vloženih kaeih 700 reklamacij, da ti obtega [lista samo okolo 1200 volilcev.
Ako je le tu toliko nereda in napak, kakova mora biti občinska uprava sploh in računovodstvo posebej!
Il todne dvorane. PrevĆerajinjem te je vrtila pred tukejinjim c. k. deželnim aodilčem kazenska raiprava proti soprogoma Ivanu in Mariji Mahnič it Povirja. Prvi je bil toien radi posesti dinamita, t katerim te je Kletni hlapec Paval Pelan, ki ga je nalel v neki aaprti ikrioji Mahničevi, teško ranil na pratu v sled eksplozije; a oba toproge sta bila tožena radi savajanja omenjenega hlapca h krivemu pričanju. Omenjeni hiapee je namreč trdil v preiskavi, da sta ga gospodarja nagovarjala, naj izpove pri todiiću, da ja nalel dinamit drugje, in ne v njiju hili. Pri pred-včerajlnji raspravi pa je morel primati blapeo Pavel Pelan, da ata gospodarja le rekla, da vaeh teh titnoatij ne bi bilo, ako bi on povedal, da je nalel dinamit drugje, kar ona tudi mislita, a da sta potem, ko je on itjavil ponotno, da je dinamit nalel v omenjeni Ikri uji, pristavila, da naj povć, kar hoče. Vtled tega je drlavni pravdnik dr. Chersich tam odstopil od obtožbe gledč zločina zapeljevanja h krivemu pričanju, vadrial pa je obtožbo proti Ivanu Mahnitu radi nepoatevne posesti dinamita. Braoitelj, odvetnik dr. Gre-gorin je naglalal, da na podlagi nasprotujočih si itpovedeb Pavla Pelena, katere so bile konstatovane pri tej razpravi, nikakor ne gre vera istemu svedoku, ki je med drugim trdil, da I« nikdar ni videl patrone, dočim Je bilo dokatano pri razpravi, da jih je že sam rabil. Sumiti ja torej, da je Pavel Pelan v istini kje drugje nalel patrono, ter morda bi tikala bolj njemu obtožna klop, kakor pa obtožencema. Cel6 poveljnik orolnitke postaje tam je itjavil pri ratpravi na dotična vpralanja, da veruj« več obtolencema, nego pa svedoku, temveč, ker mu je znano, da te poslednji često bavi t rastresljivimi stvarmi.
Z oairom na vte to oprottilo jo o. k. deželno todiiče oba obtoženca v vsakem osiru.
Branitelj ae je posluževal pri raspravi iaklj učljivo slovenskegaj e s i k a ter je gospod predsedeik (deželnega sodilča svćtnik D e f a o i s) isprate val obtoženca in tvadoka iitotako v slovenskem jeaiku. Ni manjkalo torej drugega, kakor da bi bil le drlavni pravdnik govoril slovenski. Upajmo, da at tudi to tgodi v bližnji bodočnotti vkljub kokodakanju italijantkih listov, ker to odgo-goverje pravici in takonu. Italijanski listi morda zopet aalenejo krik in vriič, ker te je gospod dr. Gustav Gregorin posluževal pravice, tagovarjati slovenske atranke v tlo-venskem jeziku, ter bodo morda zahtevali kakor nedavno modri „Iudipendente", da te proti omenjenemu slovenskemu odvetniku postopa disoiplinarno radi tega t rosnega zločina. V istini, prav radovedni smo na itbruh je te italijanskih politiikih komedijaiev. Resnici na ljubo moramo aioer zabeležiti, da predvčerajinji „II Piccolo* čisto na kratko in objektivno poroča o tej raspravi, ne da bi niti omenjal v katerem jetiku se je razpravljalo in kdo je bil hranitelj. Ta molčečnost „Piccolova" pa nam ni nikako jamstvo, da ne bit le pritlo do izbruha; morda se le le sbirajo oblaki, iz katerih se usuje sopet huda ura. Interesantno je tudi staliiče drugih lokalnih listov. Konservativni „Mattino" pravi, da se je obravnava vlekla na dolgo ter da je dr. Gregorin, v kolikor se je moglo posneti ia slo-venake njegove brambe, skalal braniti svoje klijente. Veče nesramnosti si pač ne moremo misliti, a manje si od tega lista, ki se uateoa z najhujtimi nasprotniki Slovanov, tedi nismo mogli nadejati.
„ladipondente", ki se boji, da ki se v Italiji tvedlo, da se v Trsta sme plaidirati ter da so tudi plaidira v sk venskem, odnosno hrvatskem jetika, niti ne omenja ta obravaave, čemur te nikakor ne fctdimo. Čemur sa pa mor—io čuditi, je te-, da „Adrija" priloga ofl-eijelnemu liste „Oaaervetore triestino", po-toeaM Časnikarskega todruga „Iadipendonte-ja" ter niti s besedico ne omenja omenjene obravnave, pel pa druge včeraj vriivle se.
To ja aaažilno sa aate razmere. Ako bi bila branjenca dr. Gregorina obsojena, prepričani smo, da bi tukejinji italijanski listi vaeh barv afe tlastjo poročali, da tta bila ob-tojeae vkljub slovenskoj energilkej tgovor-aotti dr. Gregorina, kakor ta navadno izražajo v takih tlučajih. Lehko bi kdo rekel, da to to malenkoati, a mi pravimo, da to nito malenkosti. Ia tekih malenkottij todi te lehko, kak duh veje v Trstu, ko se gre ae nas Slovence. Ex ungue leonem ; po krempljih spoznal leva, pravi latinaki pregovor.
Z gornjega Krasa, 6. novembre 1894. Ker se v najnovejlem časti — rekel bi lirom tvata — toliko pitari o napitih na jevnih tablah, poglede! tem tudi jas tkoro nehotd ne table aale edine tabakarnice v vasi, na kojej ae nahaja edino le nami ki napis.
To ta bode sdelo morda koma malenkostno, a jas pravim, da ni tako, kajti ta tabak arna je na veliki oesti ter jasno osna-njuje vsakemu mimogredočemu, kako n e i t-merno popustljivo In krotko ja ljudstvo nate. —
Isvestni krogi saret mislijo v svoji bu-dalosti, — ker si vtepajo v glevo, da so „fein gebildet" —, da spadajo v posebno kasto edino zato, ker govord nemlki ali pa ker to pri aat obogateli. Pravijo namreč vsa-komu, ki si upa t resnioo na dan, de te vede „fakinsko". — Pride že le dan plačila!
Za danes dovolj.
Nezgoda. 301. sidsrju Ivanu Žerjaneu padel je predvčerajlnjem kakih 10 m. visoko opeka na glavo in ga močno ranila. Odnatli
to ga v bolnišnico.
Poskulansamomor. SOletni trgovski agent
Ivan Škrt, stanujoč v ulici 8. Giovanni hit. 10, akočil je po noči na včeraj ras okno ttranilča v 3. nadstropju omenjena hiie na dvoriiCe. Nesrečnikova mati, vidbvia da je nja sin vatel in da je jako rasburjen, hitela je sa njim, toda prilla prekttno, da bi ga bila mogla sadržati. Klicala je glasno na pomoč in v kratkem bila je vta bila pokonou, vratar pa je hitel na idravniiko postajo po tdravnika. Zdravnik ja konstatoval, da je &krl padel na streho neke lope v visokosti I. nadstropja in ras streho ie-le na tlak; padec je bil s tem mnogo ublaien, in sato se je dkrl navidesno le neisdatno poikodoval. Ker je pa vendar možno, da si ja o padu protresel drobje, ukazal je zdravnik, da ga odpeljejo v bolniinioo. 6krl je jako nervozen in brlkone si je hotel končati življenje, ko je bil tak6 rasburjen da ni znal kaj počenja. — 22letni izvožček Ro-mej Mellis, službujoč pri grofu Sturmu-Hirl-feldu. ttanujočemu na Aoquedottu htt. 53, ta-strupi! ae je predsinoč. t karbolno kislino. Vratar je hitel na polic, komisarijat v ulioi Scusaa, od koder so posvali zdravnika t sdravnilke poateje. Prihitevii zdravnik dr. Rutca dal je Mallitu protistrupa in s tem odstranil vso nevarnost, vendar pa je ukaial, da „kandidata na tmrt" odpeljejo v bolniinioo. Dotuali smo, da si je Mallis hotel končati življenje taradi tega, ker ga je njegov gotpodar okregal, ker se je vrnil Mallis pijan domov.
8odnl|eko. 531etna Sali Pollak, lastnica tovarne žgenja v Barkevljah in nje 17 letni sin Karol stala ata predvčerajlnjem pred tu-kajtnjim deželnim todiičem, satožena javnega natilttva, storjenega t tem, da tta dnć 2. marca t I. napadla g. Jurija Dalla Torre, ker je baje Pollakovi dolžan 6 gld., ga a silo tvlekla v svoje skladilče, kjer sta ga saprla, mu preiskala žepe, mu hotela vzeti listnico in žepno uro, da se Je ubogi Dalla Torre po težkem naporu reiil svojih židovskih upnikov. Ker pa priče niso mogle popolnoma potrditi, da se je stvar godila povsem tako, reiilo je sodilče oba zutoženca obtožbo.
Policijsko. Ponoči na včeraj so zaprli 441etnega težaka Salvetorja S. iz Trata, ker je v ulioi Farneto pretepal svojo ljubioo. — 18letnega pekovskega pomočnika Alojzija K. iz Komna so zaprli, ker je na sumu, da je ukradel 8 gld. težaku Petru Križetiču, s katerim je skupno stanoval. — 421etni težak Josip C. is Gradiško jo razgrajal ponoči v svojem stauovanju v ulici delle Mura hit 2. Prišli so stražarji ponj in ga odveli n seboj.
Najnovejše vesti.
Kapar 7. V Busetu je t« noč neznan zlikovac zamazal dvojezični uradni napit na poltnem poslopju.
Blldimpoita 7. Poslanska zbornica vapre-jela je predlog pr<;daednika, de izreče zbor niča svoje sožalje o smrti earja Aleksandra. Proti predlogu glasovala je le skrajna levica.
Pariz 7. Ministerski svet sklenil je, da bodi prftiisednika republike in francosko vlado pri pogrebnih slavnostih za carja Aleksandra III. zastopalo v Peterburgu posebno odposlanstvo. To odposlanstvo bode vodil general Boisdeffre, udeležil te ga bode tudi admiral Gervrais.
London 7. „Bureau Reuter* javlja včerajšnjega dne iz Tien-Tsine, da je anglelka vlada tahtevala od kitajskega podkralja v Pečilu zadotčenja zaradi napada na Indijo „Hung-King", ki te je bil dogodil meseca julija t. I. Ladija „Hung-King* plovile je takrat pod anglelko zastavo in na njej bil je ukrcan aagletki konzul. Kitajski vojaki so takrat ustavili ladijo in hoteli aretovati konzula. Anglfltki ultimatum sahteva tadolčenja v teku 8 dnij: denarno odikodnino, odstavljanje kitajskega poveljnika v Tien-Tsinu in da morajo ladijo „Hung-King" poadraviti a 21 streli ras utrdbo. Ako se to ne tgodi, potem pritili engleiko brodovje kitejsko vlado, dn da zahtevano tadolčenja.
Tv^ovlnske brsojavka,
Bndlmptits, Plenica za spomlad 6.71-6-72 Koruza za november 6-35 do 6*45. Oves sa spomlad 6 02 -6 04. Rž nova 6 37-5-89.
Pšenica nora od 78 kil. f. 6'55—BflO, od 79 kil. f. 060-6«5. o J 80 kil. f. 670—675, od 81 kil. t. 6 75-6 80, od 82 kil. for. 680—6.85.
Ječmen 6 35-840; proso 5-70—5.20
Pšenica: Malo ponudbe, povpraievanje mirntje. Prodalo se j« 16.000 met. 2'/, n6. cenej«. Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor sa november f. 12 90 december f. 12 85. Vreme lepo.
Praga. Centrifuga! novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpoiiljatev precej f, 29—29 85. Nov. maro f 29.50-—.—. Concassč za novembor-maro 80'— do —. Četvorni za november 31'—. V glavah (sodih) sa polovico novembor 3l3/«, za konec novembra 31'/,.
Havrs. Kava Santos good average sa november 85-50. za marc 80'—.^miino,
Hamburg. Santo« good »verage za decembei 68 &0, mare 6S— mlačno.
DuaiOska borza 7. novembra
iae«
Drlavni dolg v papirja .
„ » v srepru Avstrijska rent« v zlatu „ » v kronah Kreditne akcija . . , London lOLst. . . .
Napoleoni......
100 mark.....
100 italj. lir.....
danes.
100-80 100-25 18415 99 46 S9110 124.30 9-89'/, 61-46-25
včeraj. 100-35 10040 123.95 97'35 985 75 124*80 9-98 61.-46-20
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljuje gospodoma Ve-koslsvu in Rajku Pavloviču nu njiju darilu 2 kron ta druitvene potrebe. Čast in hvala
jima t
Odbor pevskega in bralnega društva' v Lonjeru.
Gostilna „Stoka", ^rSKiSs;
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deieli. Točijo se izborna rinr istotako je kuhinla izvrstna. Prodaja tndi vino debelo, tako metfianom, kakor aa deželo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notrai\jskem (Via Campanille v hiti Jakoba Brunnerja It. 5 (Piaiza Ponterossn). Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno is Št. Petra, sveia (friina) smetana. Na zahtevanje, poiilja se tudi na dom.
Martin IfHfo Pia'za s- Giovanni *t- 1.
mai IIII ni eOf ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, ielaznim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
ICAVAVml »Commerolo' AMVnrm In.Tedetoo1
v ulioi Canerma, glavni shajališči tržaikih Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postreiba, — Za obilen obisk ge priporoča Anton dorll, Cl.	kavarnar.
vpisana zadruga s omejenim poroštvom v llojanu pn Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v uliui Bulvodere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadrulniknm, koji prvi so deluini letnega čiHtoga dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od iae»ta, z obiirnim Hončnatim vrtom in dvorni dvoranami, kjor ho tičijo izborna domaća vinca, teran, pivo ir
steklenloah itd. Točnu postrežba z gor-Icimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer se prodaja goveje in telečje m<.-šo, po najnižjih tržnih oonah. Priporoča bo slavnemu ob' činstvu in udom.
9C Novi člani
ne io vedno sprojeiuuju ob uradnih urah vRak četrtek od tt—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9 —10 uro prodp.	lOt—5
Lastnik politi6no druitvo .Edinost" — izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikotft. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.