Strahovite povodnji v Liuoliani. dne 1 oktobra l«*2t> Met 44 Vremenski preroki, posebno dunajski vremenski napovedniki so letos žal mnogo uganili. Prorokovali so lep zaključek poletja in hud pričetek jeseni. Skoraj neverjetno se nam je zdelo pretečeni teden, da bi bilo mogoče, da se spremeni lepo vreme. V nedeljo zjutraj je bilo še jasno, popoldne je deževa-vak), a izgledalo je prvotno, da bo le kratka nevhta, toda kasneje se je spremenilo vreme v mirni dolgotrajni dež. V noči od nedelje na ponedeljek pa so se združile in zaklele vse sile. Nevihte, kakor jih »e pomnijo najstarejši ljudje, so divjale v omenjeni noči Vso svojo jezo je raz£fe> neoo zopet na PoUrograjsko hribovje. Zakaj neki so te grozne nevihte zadnja leta baš v tej okolici, 111 mogoče ugotoviti. Vsi potoki, kt prihajajo iz tega hribovja, so silno narasti! in opu* J«ili obe večji dolini, kamos se izlivajo. Mala Gradaščica, ki prihaja od Polhovega Gradca, se je razlila več kilometrov ši-- roko preko bregov in ob vsem toku povzročJa ogromno škodo. Dolina nad Vi-čein, Kozarjami, Šmartnem pri Podutiku, proti Sujci in Polhovemu Gradcu je bila spremenjena v jezero. V Kozarjah je voda segala do streh in odplavila posameznim manjšim posestnikom in bajtarjem po več komadov živine, zlasti prešičev, nekaj telet in mnogo kokoši. Voda je odplavila cele njive, uničeno je Kozarško in Šmartinsko polje. Grada-, ščica in še nekaj drugih neznatnih potočkov se ie razlilo po ljubljanskih predmestjih in napravilo ogromno škodo, poleg tega pa zahtevale človeške žrtve. Tekom ponedeljka pa so prihajala tudi iz severovzhodne strani Polhograj-5>kih hribov iz doline Po-Ijanščice vznemirjajoča poročila. Grozno sliko je nudila Škoija Loka in nje okolica, posebno ob sovodnji Poljanščice in Selščice, ki pa ni posebno narastki. Do desetih dopoldne je bilo naraščanje še normalno, po desetih se je polotil opazovalcev naraščajoče vode strah. Od minute do Sovodenj Polianščice in Selščice v Škoiji Loki ob pol 16. uri 27. t. m. V ozadju v megli Škofja Loka, od leve a Poljanske doline dere Poljanščica proti mlinu na Selščici (zadnja bela hiša na desni). Tik ob mlinu na levo je stala starodavna fužina, ki je kljubovala največjim poplavam Poljanščice in Selščice skoro 350 let. Poljanščica ob 11. uri dne 28. t. m. tam, kjer je stala Puštalska brv. Po preteku 20 ur jc struga polna skoro še do vrha pečin, ki so nosile brv. Posnetek z levega brega. Na desni znamenje ob pričetku nekdanje brvi na mestni strani. minute je naraščala voda in okrog poldneva prestopila bregove. Tako hitro se je razlila, da so imeti ljudje, stanujoči v hišah ob Po-ljanščici, komaj čas rešiti samega sebe. Na rešitev imetja ni bilo misliti. Pretresljiv je bil pogled v vdetok, ki je pričel svojo divjost s predmeti, plavajočimi na njegovi površini. Hlode, deske, cela drevesa s koreninami izpiljena, vozove, strehe, brzojavne drogove, poljske pridelke so vlačili katai valovi, V škofji Loki sami je odneslo več tisoč ma hlodov in rezanega lesa. Mnogim revežem je odneslo vse težko prisiaženo imetje in te požrtvovalnosti maogfli Škofje-ločaaov, ki so se podali sami v smrtno nevarnost, se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev. Da ni bilo take povodnji, odkar obstoja Škoija Loka, v tej dolini, dokazuje odplava več sto let stare fttžine. Iz zgornjih delov Poljanske doline prihajajo le redka poročila, ker je omenjen1 del Poljanske doline radi pretrgane brzojavne in telefonske zveze, raztrganih ta poplavljenih cest ter podrtih mostov odrezan. Posamezniki, ki so prišli, pripovedujejo, da sta silno narastla potoka Hotovlj.šča in Brbovnica, ki sta odnesla vse, kar se je nahajalo ob njih strugali. Veliko škodo trpe kmetje, ki so imeli v mletvi žito; z mlini vred je vse šlo po vodi, pa tudi nebroj kovačnic z orodjem vred je odneslo. V okolici Poljan je odneslo, več kozolcev, mnogo napolnjenih z jesenskimi pridelki. Sadni vrtovi v nižjih legali so po večini popolnoma uničeni. Hudo je bilo tudi v Preski. Potoki, prihajajoči izpod Sv. Katarine iu Otošca, vrhov že omenjenega hribovja, so silno narastli in povzročili poljedelcem ogromno škodo. Prešnica, Malenščica iu Zakošmca so preplavile vso okolico in ogrožale celo železniški promet na gorenjski progi. V Medvodah je segala voda do železniške postaje in železniški vozovi so stali na tračnicah, ki so bili pol metra pod vodo. Par ur je bi celo železniški promet ukinjen, v splošnem pa so vozili vlaki iz previdnosti le prav počasi. Narastla Sora, združena Poljanščica in Selščica, jc močno poškodovala veliko papirnico pri Medvodah. Voda je vdrla v spodnji del tovarne in odnesla velike množine papirja in surovin, pripravljenih za izdelavo papirja Človek, ki bi bil zapustil v soboto Ljubljano in njeno okolico ter se danes povrnil, bi z velikim začudenjem gledal, da je kaj takega mogoče v tako kratkem času. Pa tudi iz mariborske oblasti prihajajo vzne- mirljiva poročila o nezgodah, povzročenih po nevihti. — Upamo, da bo država vsaj deloma poskrbela za nesrečneže, da jim vsaj nekoliko olajša žilo. Treba bo pa tudi takojšnjega popravila razdejanih cest in potov, kajti za sedaj jc vsak promet med prizadetimi vasmi onemogočen. Pa tudi vsi, ki niso bili prizadeti, katerim je usoda prizanesla, bodo gotovo pomagati ubožcem postaviti jim odrešene domove in opremiti razdejana stanovoma Zgoraj: Puštalska brv v Skoiji Loki pred poplavo. Ma desni: Glavno poslopje vinjskih hlevov g. Linkeja v Škoiji Loki ob sovodnj' Poljanščice in Selščice, ka tero je odnesla voda. Na levi: Notar Aleksander Hudournik iz Ljubljane, katere-.a je Ciril-Metodova družba izvolila za svojega častnega člana za njegovo po-rtvovalno delovanje kot blagajnik. Na desni: ; Jan Lego, ki je bil naj-očji prijatelj našega naroki in podpornik naših dija-ov. Minuli teden smo oblajali že dvajletletnico njegove smrti. vo: Pogled na poplavlje-j ulico na Studencu v iofjl Loki. Stanovalce so zadnjem trenotku rešili ; aški možje, ki so bili sa-v smrtni nevarnosti, da jih odnese voda. Desno: Pogled ua Tržašk cesto na viču pri Ljub! M1 kjer Jp ob povodnji drla ve. Levo: Najstarejši češki \ ii letalec kapetan Jind Kostrba, ki se je smrtno nesrečil o priliki trčenji jugoslovenskim letalom. Popolna zmaga napredne liste v obrtniškem odseku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ko je bil list že v tisku, so bili razglašeni rezultati volitev v prvih treh obrtniških kategorijah. Na celi črti so zmagali kandidati napredne obrtniške liste. -Propadla sta oba voditelja klerikalnih obrtnikov gg. Ogrin in Ložar. - Izid za IV. obrtniško kategorijo bo znan še le čez nekaj dni. Že sedaj je gotovo, da ima Zbornica ogromno napredno večino. Klerikalci bodo imeli v njej le pet svojih pristašev. Na levi: regulacija' Graidaščice pri Ljubljani. Slika kaže novo-izkopano strugo Gradašči-;c, ko so se vršila potrebna dela. Nove struge povodenj a sreči ni poškodovala. Na desni: Druga žena starega nemškega vojskovodje Luden-dorfa, ki je po imenu znan iz svetovne vojne tudi našim ljudem in se je na sta ra leta zopet poročil. Or:-je odlična zdravnica. Razbito jugoslovensko leta- lo, s katerim se je naš letalski podpolkovnik v Pragi po nesreči zaletel v čehoslo-vaško letalo. Pri nesreči je izgubil življenje en čehoslo-vaški in en jugoslovenski letalski oficir. Naši letalci so namreč po zraku potovali na obisk svojih letalskih prijateljev na Čehoslovaškem, Poljskem in v Rumuniji. Na levi: Fernando Cortez ki je za Krištofom Kolumbom prišel v Ameriko in 1. 15!9 odkrf Mehiko. Tunney, ki je v Filadelfiji v Ameriki premagal v boksanju dosedanjega svetov-njega boksarskega prvaka Dembseya in zaslužil 15 milijonov dinarjev, dobil na-svetovnega prvaka in New- Na desni: Avto velikega županstva i ■ poplavljeni Tržaški cesti n Viču. V avtu, katerega zajeli valovi, se je voz dvorni svetnik Kremenšek Rešiili so ga gasilci, ki so g; rta ramah prenesli na varno [3?;. a* Zgoraj na levi: Miaml, raj ameriških bogatašev, pred strahovit«! viharjem, ki je novo mesto popolnoma podrl. Na desni: Zgoraj slika iz podrtega raesta Ml-mii na Floridi v Ameriki. Na sliki vid mo ulico, ki je posneta po beneških ulicah, pred viharjem. Na levi slika japonskega cesarja, katerega Japonci 'imenujejo »mikado«. Pred kratkem je težko zbolel, a upajo, da okreva. Na desni krotek noj, ki zahteva, da se pred »jim vsakdo odkrije. Spodaj na levi noj, katerega jaha majhen deček. Na spodnji sliki ki so zelo podobni našim puranom. Ta najvišja ptica je doma v afriških puščavah, a jo sedaj radi dragocenih peres, ki jih rabijo ženske za pahljače in okras na klobukih in obleki, goje tudi v Evropi. Ptica silno hitro teče, leteti pa radi nerazvitih kril ne more. Kakor vidimo na sliki, se nauči celo nositi jezdeca.