celjski
gledališki
lisi
1955-56, št. 7
miloš mihetn
atomske bombe ni več
mladinska igra v 7 slikah po ideji mileta korana
rež. dušan iomše
praizvedba 31. 1. 1956
osebe v igri
PROFESOR, 11 let, nosi očala, velik in suh
DUMBO, 11 let, manjši in debel
METKA, 9 let, deklica z veliko pentljo v laseh
FRED, 11 let, silno praktičen fant
HRIPAVI GENERAL in
SUHI GENERAL in
MALI GENERAL — trije generali Deželeonstranmor ja
DEBELI GENERAL in
VISOKI GENERAL in
PLEŠASTI GENERAL — trije generali z brki, iz Deželeonstrangora
JIM, velik zamorec s hupo
JOHN in
TOM, stražnika atomske bombe v Deželionstranmorja
POŠTAR
Slepi in enoroki LAJNAR MOŽ Z REKLAMO POLICAJ
RUM-BUM, zamorski poglavar Poglavarjeva ŽENA ZAMOREC PRVI in
DRUGI VOJAK brez brk
RUDI RADON, posebni dopisnik »TT«ja
SEVERNI MEDVED
Ljudje v Deželionstranmorja, ljudje v Deželionstrangora (vsi z brki), policaji, vojaki, zamorci, zamorke in zamorčki.
pisateljeva podobica
Da se je rodil leta 1930 prav tu V Celju, da je visok 170 cm, da je ovalnega obraza, kostanjevih las, da nosi očala in da je zdaj še samski — to smo prebrali že lani v CGL, ko je CG ob prvem festivalu uprizorilo njegovo prvo igro Dež v pomladni noči.
Od načrtov, ki jih je tistikrat napovedal, je zdaj že uresničil in nocoj tu r, tega odra predaja občinstvu — »madinsko igro s sodobno tematiko« (tako se je takrat izrazil); »Samorastnike« za film menda še vedno piše, pripravlja pa tudi že slovensko zgodovinsko tragedijo, pripravlja sodobno telefonsko komedijo z malo oseb; še vedno se ukvarja po malem z gledališko kritiko, a največ časa posveča zadnje mesece umetniškemu
vodstvu Prešernovega gledališča v Kranju.
Mikeln ni samo človek, ki želi postati dramski pisatelj, temveč je tudi — od nekdaj najboljša šola dramskih pisateljev! — sam dejavni gledališki praktik. Njegov režiserski debut je bila pred poldrugim letom pri nas njegova dramatizacija Fin-žgarjevega Pod svobodnim soncem. Se v istem lanskem letu je režiral v Kranju — že z znatno večjim uspehom — Kesselringovo grotesko Arzen in stare čipke; odkar je prevzel mesto stalnega ali, kot pravijo V gorenjski metropoli, »hišnega« režiserja v PG, je tam postavil na oder: Williama Inga Piknik, Vasje Ocvirka Tretje ležišče v samostojni dramaturški predelavi, Stephana Lack-nerja Še bo sijalo sonce. Pripravlja Pohujšanje. Vse doslej se torej pretežno bavi z modernim repertoarjem. Vendar se v PG ubada tudi z gledališko-organizacijskimi posli, v prostem času pa tudi z novinar-
stvom, s tekočo mladinsko literaturo in drugimi podobnimi rečmi.
Značaj (osebni in pisateljski)? — Poln težkega, slovansko razmišljajočega temperamenta, a tudi impulziven in vnet za stvari, za katere se je kdaj navdušil. Precejšnjo mero humorja ima v sebi (glej »Atomsko bombo«!), krepko porcijo mladosti prenaša v žilah, veliko premišljuje (o gedališču, o ljudeh, o književnosti, o življenju, o filozofiji, o zgodovini, pa menda dosti tudi o planinah — saj nam je povedal, da je tudi vanje zaljubljen) — in išče, hudo vztrajno in prizadevno in naporno išče.
In korajžen je. To je nemara najbolj simpatično.
Prepričan sem, da ima tudi dosti napak. Toda naneslo je, da vseh ne poznam — a tudi o tistih, za katere vem, tule res ne kanim govoriti.
Prijatelji mu zaupajo. Sovražniki ga ne marajo. Dve dobri znamenji.
H. G.
vsebina igre - prav na kratko
1.	slika
»Profesor«, »Dumbo« in Metka žive med ruševinami po drugi svetovni vojni. Dopisujejo si z mnogimi otroki v vseh deželah sveta. Vojni invalid Lajnar jim pove, da je vsega gorja kriva atomska bomba, ki jo imajo v Deželionstran-morja in v Deželionstrangora. Vsi trije sklenejo, da pojdejo na pot. pa da jo bodo ukradli.
2.	slika
V Deželionstranmorja so naši trije junaki našli prijatelja Freda. Kar na ulici se jim pridruži imenitni zamorec Jim, ker mu pomagajo, da ga ne bi ujeli naduti in kruti generali. Jim je močan, pomagal jim bo, a Fredov oče je vratar v skladišču atomske bombe, tako jim ne bo težko priti vanj.
3.	slika
S čudnimi zvijačami se posreči našim peterim prijateljem, da prav iz najglobljega skrivališča ukradejo atomsko bombo. Veliko je zmede, generali so preplašeni, stražarja obupana. Generali pohitijo za otroki in Jimom, da bi jim spet odvzeli dragoceni plen.
4.	slika
Napotili so se v Afriko, da bi sredi puščave razstrelili atomsko bombo; tam ne bi mogla povzročiti škode. Toda zajamejo jih ljudožrci, zamorci pod oblastjo Deželeonstran-morja. Za njimi pridejo še generali Deželeonstrangora, ker so izvedeli za ugrabitev bombe, pa bi si jo radi prilastili, da bi imeli kar dve. Tem se res posreči, da našim junakom bombo odvzamejo. Ko se po Jimovi
2/9
zaslugi rešijo, tik preden bi Rum-Bumov kuhar kanil Dumba vreči v kotel, se odpravijo za generali De-želeonstrangora, da bi znova dobili to bombo in še ono drugo iz De-želeonstrangora. To izvedo spet generali Deželeonstranmorja, pa gredo tudi za njimi.
5.	slika
S prebrisano potegavščino se posreči Jimu in malim junakom, da se prikradejo v skladišče atomske bombe sredi prestolnice Deželeonstranmorja. Sledili so jim prav do sem, v osrčje sovražne dežele.
6.	slika
V samem skladišču nastane hajka in zmeda; generali Deželeonstran-gora, to so domačini, pa generali Deželeonstranmorja, vohunski tujci, pa še Profesor, Dumbo, Metka, Fred in Jim, pa še vojaki Deželeonstran-gora — vsi se spletejo v strašanski klopčič zmede in tepeža; naposled pa jo naši junaki le srečno odneso in s sabo vzamejo tudi obe atomski bombi! Generali obeh sovražnih dežel sklenejo, da jih bodo družno zasledovali.
7.	slika
Naši prijatelji so prišli na severni tečaj. Ravno se pripravljajo, da bi tu sredi ledene pušče obe bombi razstrelili in tako zaznamovali začetek dobe večnega miru, kar jih dohitijo vsi združeni generali. Ob-
kolijo jih. Vse kaže, da jim bo trda predla. Toda generali so bolj nespametni kot naši junaki. Tem se posreči uiti, nazadnje se pa po nerodnosti generali sami poženo v zrak z bombama vred. Generalov ni več, bomb ni več, vojske ne bo nikoli več na svetu, samo prazen oblak dima je še ostal od generalov in od bomb, in ta dim brž fotografira posebni dopisnik »TT-ja«, da bo vse skupaj spravil v prihodnjo številko časopisa ... Profesor in Metka, Dumbo in Fred in zamorec Jim se pa zadovoljni odpravijo domov, vsak na svoj konec.
OPRAVIČILO UREDNIŠTVA
Četrta letošnja številka CGL je izšla s tridnevno zamudo. Šesta številka je izšla skoraj brez slik. Obakrat so bile krive redukcije električnega toka, zavoljo katerih niti klišarne, niti tiskarne ne morejo delati s polno zmogljivostjo, ne dohajati domenjenih dobavnih rokov. Ta sedma številka izide v neprimerno okrnjenem obsegu, brez vseh običajnih rubrik, samo z najvažnejšim besedilom o sami uprizoritvi. Razlog za to pomanjkljivost je zopet isti. Pričakujemo pa, da se bomo bralcem CGL oddolžili pri osmi številki, ki bo ob slovesni priložnosti izšla v večjem obsegu.
celjski gledališki lisi
izhaja za vsako premiero — sezona tisoč devet sto petinpetdeset-šestinpet-deset _— deseti letnik — sedma številka — lastnik in izdajatelj mestno gledališče — predstavnik mr. ph. fedor gradišnik — urednik herbert griin^— zunanja in notranja oprema sveta jovanovič — tiskarska ureditev franček perc — tisk celjske tiskarne — vsi v celju — obseg štiri pole — naklada šest sto izvodov — redakcija pripravljena petindvajsetega januarja in zaključena sedemindvajsetega januarja tisoč devet sto šestinpetdeset.
CENA 30 DINARJEV