PRIMERJALNI SLOVAR VOJAŠKIH POJMOV
Izšel je Primerjalni slovar vojaških pojmov; izdal ga je Vojnoizdavački zavod iz Beograda. Pri sestavljanju, prevajanju in redigiranju slovarja je sodelovalo več kot sto vojaških strokovnjakov in slavistov iz vseh poliučno-kulturnih središč, tudi iz Ljubljane; naš del so oskrbeli v glavnem isti avtorji, kakor so že prej sodelovali pri slovenskem Vojaškem slovarju.
Slovar je zelo zajeten. Na tisoč straneh leksikonskega formata je obdelanih okrog 15.000 pojmov in 1.500 povelj, in sicer tako, da ima v prvem delu slovarja vsak uradni srbsko-hrvatski termin ob sebi poimenovanje v makedonščini, slovenščini, albanščini in madžarščini, v drugem delu pa ima vsak teh jezikov svoj abecedno urejeni register s številčnimi vodilkami na osnovni, primerjalni del. Gesla so brez slovničnih podatkov.
Iz uvoda v slovar izvemo, da je ta znanstvena leksikografska publikacija nastala iz potreb po praktični uresničitvi zasnove splošne ljudske obrambe, in sicer skladno z določbami Ustave SFRJ in Zakona o splošni ljudski obrambi, po katerem je v oboroženih silah zagotovljena enakopravnost jezikov in pisav narodov in narodnosti Jugoslavije. Slovar je namenjen predvsem enotam teritorialne obrambe in civilne zaščite, predavateljem in učencem vojaških šol ter prevajalcem vojaške literature. Uredništvo izraža prepričanje, da bo slovar na svojevrsten način obogatil tudi posamezne jezike.
Vrednost in uporabnost takega slovarja je v prvi vrsti odvisna od osnovnega izbora gesel. Primerjalni slovar vojaških pojmov daje vtis, da ima kljub zajetnosti premalo gradiva. Čeprav je vanj vključen marsikateri pojem, ki ga npr. v Vojaškem slovarju ni, se po obsežnosti besedja z njim ne more meriti. Stalnih zvez z besedo vojaški npr. je v Primerjalnem slovarju 187, v Vojaškem slovarju 385.
Nadrobnejši pregled gesel Primerjalnega slovarja odkriva tudi, da geselski izbor ne pokriva v celoti in enakomerno vseh vej stroke, da torej ni dovolj koordiniran. Beseda artiljerijski nastopa v 75 zvezah, brodski v 64, avijonski in letački skupaj pa le v 25 zvezah. V slovar so sprejeta npr. vsa, tudi nevojaška odlikovanja, opuščeni pa so nazivi za vo-jakinje; v njem je topovska cev, ni pa minometr^e, mitraljeske in puškine cevi ipd.
144
Kot gesla nastopajo samo samostalniki oz, samostalniške zveze, npr, avion, avion za rano upozorenje i kontrolu vazdušnog prostora, avion-nosač; aerodrom, aerodrom baziranja, aero-dromska kontrola letenja. Iz tega sledi, da je v slovarju nasploh veliko zvez in razmeroma malo oz. premalo osnovnih in ključnih terminov. Slovar ima geslo brodsko borbeno uput-stvo, a nima gesla borbeno uputstvo, ima brodski telegrat, pa ne telegrafa (ima pa telefon). Pozna zvezo snast broda, ne pozna pa preprostega in edino pravilnega snasta. Veliko boljše bi bile rešitve, kakor jo ima izjemoma npr, odeja: čebe (brodsko, vojničko). Slovar je torej bolj opisno poimenovalen kot terminološki.
Zaradi naštetih lastnosti bo dokaj uporaben za vojaško izobraževanje, ne pa za vsakdanjo rabo v vojaških enotah; le delne koristi od njega bodo imeh tudi prevajalci.
Med značilnosti srbskohrvatske vojaške terminologije spada njena poimenovalna nesi-stemskost - zla posledica razHčnih časov in razmer, v katerih je le-ta nastajala. To se najbolj kaže v mnogih sinonimnih izrazih (avion/letelica), v delnih sinonimih (metak - hitac - pucanj) in homonimih (snabdevanje = oskrba, oskrbovanje, preskrba, preskrbovanje-, upravljanje = upravljanje, vodenje, usmerjanje). Naloge, da bi terminologijo sistemizirali, si uredniki niso zastavili. Zato je tembolj zanimivo ugotoviti, kako so se lotili teh stvari v jezikih, ki vojaške terminologije niso imeli ali pa je bila slabo izoblikovana Med take se uvršča tudi slovenščina.
Medtem ko so srbskohrvatske izraze v druge jezike, zlasti v makedonščino, preveč dobesedno prevajali, skuša biü slovensko izrazje bolj samosvoje, Prim,: sila, vojna = sila, voe-na = vojaška sila; vojna sila = voena sila = vojaška sila. Slovenski sestavljavci so ostali zvesti načelom, ki so jih bili nakazali v uvodu Vojaškega slovarja. Pri tem jim ni šlo za oddaljevanje od srbskohrvatskih izrazov za vsako ceno, ampak za izčrpnejšo izrabo sredstev, ki jih ponuja sodobni slovenski knjižni jezik (rovokopač=jarkar; rulna staza=kotalna steza; dotur = dostava; dotur k sebi = privoz; dotur od sebe = dovoz). Slovenska terminologija se naslanja na srbskohrvatsko tako pri najpogosteje rabljenih terminih (dejstvovanje = dej-stvovanje; domet = domet) kot pri zelo specialnih, deloma prepušča odločitev tudi praksi (zrno = krogla, izstrelek, zrno,- komora = komora, pratež), sicer pa ubira pojmovno in besedotvorno svojo pot (upornost = vztrajnost, žilavost; strojeva radnja = postrojilo). Kljub taki težnji so posamezni srbskohrvatski termini še premalo razčlenjeni: obezbedenje nadomeščajo trije izrazi (oskrbljenost, zaščita, zavarovanje), vendar vse njegove realizacije še niso zajete; zato bo treba dodati še kak izraz, npr zagotovitev. V isto vrsto sodi hotenje, izločiti čimveč sinonimnih izrazov in terminologizirati le enega (aviacija/vazduhoplovstvo = letalstvo; atomski/nuklearni = jedrski; avion sa pokretnim krilima/avion sa promenjivom geometrijom krila = letalo z gibljivimi krili). Po drugi strani pa so širokopomenski srbskohrvatski pridevniki pomensko razstavljeni in nadomeščeni z več izvedenkami (barutni = smodničen, smodniški; automatski = avtomatičen, avtomatski). Vzporedno s tem gre prizadevanje, da bi se izognili nenujnim tujkam (defetizam = malodušje; instrukcija = navodilo; automat = brzostrelka) in poimenovanja uskladili z jezikovno logiko in normo (komande mašinama = povelja za stroje); seveda terminov niso slovenili, če je tuji izraz že zelo udomačen, domači sinonim pa obremenjen s kakim drugim (sorodnim) pomenom, npr. mitraljez = mitraljez, ne strojnica.
S tako izrabo jezikovnih sredstev je dosegla slovenska vojaška beseda večino značilnosti dobre terminologije: strokovna točnost, pojmovna sistematičnost, besedna izgovorljivost in prevedljivost, besedotvorna in pravopisna neoporečnost Ker je slovenska terminologija oblikovana v duhu sočasnih pravopisnih smernic, daje tudi obilo gradiva za študij, zlasti glede zloženk (aerokinofotokamera, proti-G obleka, jedrsko-biološko-kemična obramba, vojaškozgodovinski inštitut, geiger-müllerjev števec).
145
Slovar je tehnično in tiskarsko zadovoljivo izdelan. Če upoštevamo, da so bile korekture petjezičnega dela opravljene razmeroma hitro in na enem samem mestu, potem je uspeh kar lep. Med tiskarskimi napakami najbolj moti nedosledna raba vezaja in deljaja. Napačni so torej zapisi keikor aerofoto-izvidovanje, agitacijskopropagandno sredstvo, artilerijsko raketni vod ipd.
Izdelovanje, prirejanje in prevajanje Primerjalnega slovarja vojaških pojmov je bilo zelo zahtevno, saj zajema vojaška stroka skoraj vsa področja človekovega materialnega delovanja. Zato so vsebinske pomanjkljivosti skoraj neizogibne. V slovenskem delu je največ spodrsljajev pri poveljih za veslanje in jadranje: /e(a(/ ne pomeni leteti, ampak prečiti; uz vetar se ne reče na veter, ampak k vetru, osnastiti ni opremiti z jadri, ampak z vsem potrebnim za jadranje, to je z ve(n7).
Kljub naštetim pomislekom je Primerjalni slovar vojaških pojmov veliko delo, zlasti če gledamo v njem začetek nekega težavnega, a nadvse koristnega prizadevanja.
Stanislav Suhadolnik Ljubljana