221. številka. Trst, v četrtek 27. septembra 1900. Tečaj XXV „Edinost „ [ ihajfl enkrat na dan. razun nedelj in p rnznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina znaSa : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 „ za četrt leta........ 6 _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se oprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 etotink (3 nvč.1: izvpn Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon fttr. 870. &din os t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglaal se računajo po'vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale i 1 moral tržaški lev na katoliški [shod, posebno že zategadelj, ker »e je tam zbralo obilo privatnih njegovih najožjih sorodnikov. To pa je Tr-žačane silno razgrelo, in odgovorili so s tem, da so — nas naprednjake zopet jedenkrat prav pošteno razmesarili. V boj so poslali »enega v imenu vseh«, a to je pravi G olj a t, le škoda, da ga je v glavi manj, nego gaje v hlačah! Ali sedaj čujmo! Vpelje &e orjak s tole »duhtečo cvetko« : Klerikalni in liberalni gospodi v Ljubljani ne ugaja, da se mi tukaj ob srnji Adriji ne pogajamo še za tiste duhteče cvetke, ki jso jih na ukaz zelo zelo visoko stoječih krogov nekatere poslušne kreature presadile z nemškega gnojišča na kranjska tla in ki so znane pod imenom »liberalizma« in »klerikalizma«. Na tele zelo, zelo visoke kroge — morda imajo gospodje v mislih samega cesarja! — naj si takoj patent vzamejo! In poslušne kreature! Zares, prav dobro! Će tržaški noj svojo prazno buČico v pesek vtakne, pa na svetu ni ne »liberalizma«, ne »klerikalizma« ! Samo na nemškem gnojišču poganja še liberalizem, drugod po svetu ga nikjer! In sedaj naj še kdo pravi, da so naši Tržačani pravi K i n e z a r j i! Vsaj mi tega ne pravimo ! Naj pa poslušajmo, kaj nam orjak »v imenu vseh« še ponuja. Neke dobre svete, koje je Vaš list v čisto dostojni in mirni obliki priobčil — imenuje »napade«, »izzivijanja na najpodlejši način«. Pobaha se pa, da Vam je svoje stališče tako priciziral, da Vam je kar sapo vzelo, ter ste grenko zdravilo pogoltnili z največjim samozatajevanjem. V istini burna \ domišlija Ker niste tem političnim o t r o -čajem dali male brčiće, pa menijo, da so Vam sapo zaprli, in da ste pogoltnili grenko zdravilo! Večje pretiranje ni mogoče! Pač, mogoče je ! »Eden v imenn vseli« konča namreč takole : Bodite zadovoljni, da vam navdušeno branimo hišo, v kateri si Vi pri-vošČate — domači prepir !! Ali hočemo še kaj odgovarjati? Ta »eden v imenu vseh« ali prav za prav »ta le z izposojeno kožo« se bo pač zopet n a z o b a 1 osata, potem pa se z nova vleže za plot, ter prične spati, kakor je spal do sedaj. Smrčanje v spanj u p a j e imel za delovanje ! »Poslušna kreat« ura«. Mi menimo, da oni pripadniki narodno-j napredne stranke na Kranjskem, ki nosijo v srcu res liberalno mišljenje, nekoliko samo- | ljubja in narodnega ponosa, morajo zarudeti v lice, ko čitajo v svojem glasilu tako polemiko, vzlasti pa oni odstavek, katerega smo gori debelo natisnili. Prav za prav je nas razgrel le ta odstavek, vsem« drugemu se smejemo. Kaj takega baš sedaj, ko se pripravljamo na ljuto obupno borbo v obrambo meja slovenske domovine! Le jedno še bi pripomnili. Naš člankar ni nikakov »noj«,^ ki boja med liberalizmom in klerikalizmom ne vidi uikjer drugje, nego Nemškem, ampak on je rekel le, da k n a m se je ta boj prenesel iz Nemcev in to po poslušnih kreaturah. To pa stoji. Politični pregled. V TRSTU: dne 27. sept. 1900. H krizi. V »Information« pišejo iz konservativnih krogov — z ozirom na kolo-vratenje Ebenchochovo — da ne bi videli sreče za Avstrijo v tem, ako bi se nemška katoliška ljudska stranka pridružila nemški gemeinburgsehaft. Posledica temu da bi bila, da bi bila desnica izključno slovanska. Bolje da je, da je na desnici tudi jedna močna nemška stranka. S tem da so bolje varovani tudi i n-teresi nemškega naroda! Verujemo to, ker je resnično. Zabeležili smo, ker potrjuje, kar trdimo vedno. I z gornjega pri poznanja nemško-konservativnih krogov sledi dvojno, obojno škodljivo za Slovane: da so nemški konservativci bili le zato z nami, ker so iz te zveze crpili svojo moč — ka-koršnje ne bi mogli nikjer — ; in v drugo, da so bili v zahvalo le coklja, ki je ovirala naš razvoj. Kadar-koli smo se hoteli mi pomakniti dalje z energičnim činom, vsakokrat nam je prišlo pod kolo kako — nemško konservativno poleno. Tako so delali vedno. Tudi Ebenhoch ni storil sedaj dražega. Razlika je le, da se je drznil predaleč na piano in je bil nekoliko bolj — odkritosrčen, nego je bilo v navadi in nego bi bi bila zahtevala previdnost v taktiki. In sedaj imajo njegovi tovariši truda, da maše in tolažijo. Naše blamaže na Balkanu. Avstrijska vnanja politika na Balkanu ni baš revna na blamažah : Stambulov v Bolgarski, Milan v Srbiji in p reki nje nje denarno-nakaznega prometa s Crnogoro so nje spomeniki. Radi te zadnje odredbe, v katero so se dali zavesti naši diplomatjc. pa trpi naša trgovinska politika veliko škodo. Gospod grof Golucho\v-ski sicer ne pri poznava tega v svojih ekspo-zčjih, narobe: ako bi sodili po njegovih besedah, bi morali biti uverjeni, da stoji vse najbriljantneje; »Arbeiter Zeitung« pa je izvedela o neki zaupni okrožnici, ki jo je izdala trgovinska zbornica v Sleziji, v kateri toži, da naši trgovci ne dobivajo denarja, j shranjenega zanje na Črnogorskih oblastih. Zato svetuje trgovcem, naj si izgovore plačilo direktno v Avstro-Ogerski, ali na c. k. i poslanstvu na Cetinju, izogni vsi se črnogorskih oblasti. To je torej posledica prekinjenja denarno-nakaznega prometa s Crnogoro. »Arbeiter Zeitung* pripominja k temu, da se hoče tu s plaščem krščanske ljubezni do bližnjega — kakor da bi le iz obzirnosti do Crnogore stvar držali tajno — pokrivati lastne blamaže na Balkanu. Ruska previdnost in nemška sle-poča. Kitajskega naroda je več, nego vseh Evropejcev skupaj. Poleg tega je v vseh sosednjih državah okrog Kitaja milijone sorodnih jim plemen. Mislimo si lahko, kaka bo bodočnost tega ogromnoštevilnega plemena za nekaj desetletij, ako jih p r i s i-l i m o, da opuste svojo tiho delavnost ter miroljubnost ter se počn6 seznanjati k evropskimi — vojnimi pripravami. In Ncmec ? ! Vedno nam done po ušesih prevzetne »govorance«, ko so se ti »najomi- kaneji« podali na pot v Kitaj — ne morda v ta namen, da bi pomirili ustajnike, ampak da bi potolkli i.i pohrusi-ali vse, kar se jim ne uda na milost in nemilost. Maščevanje ! kriče, a pomisliti treba, da so imeli Kitajci kolikor toliko povoda za ustajo in morda tudi umorjeni nemški poslanik Ket-teler se ni vedel prav tako kakor bi se moral (sodimo po splošni prevzetnosti, nadutost;, gospodstvaželjnosti Nemcev!). — Umorstvo torej ni izhajalo samo iz političnih povodov, ampak je bilo morda tudi čin — maščevanja. — Ali ni to kričeče dejstvo, da so vsi, o katerih se je govorilo in jokalo, ker da so jih Kitajci tako strahovito incsarili in radi katerih se je hotela Evropa maščevati danes, v resnici živi i 11 zdravi?! Prijatelj Nemec, ti ne poznaš prav naroda kitajskega in nimaš pojma o usodnosti svoje maščevanjaželjnosti. Sedaj pa Rusija! Kak kontrast! Osvobodili smo svojce, umirimo ustajnike, ne dražimo Kitajcev in — še drugih poleg (Japoncev, Korejancev) po nepotrebnem! Mi smo tujci v Kitaju. Glejmo, da se sporazu-memo mirnim potom ! To je sedaj parola Rusije. Ako bo pa imela Rusija (in jo bo imela, kakor pričajo vsi slični slučaji iz zgodovine zadnjih let) korist od tega vedenja svojega, bo to le čisto narz\ na posledica nje previdnosti in nje človekoljubja. Ne silimo Mongolov, da se izvežbajo v orožju, kajti poznavatelji razmer in ljudij na Vztoku propovedujejo že od davna, da bi to postalo usodno za vso Evropo — poli tiski in g-ospodarski. Rusi se umikajo, ko so že dokazali svoje junaštvo. Tako tudi Francozi in modri Amerikauci. — Nemec pa slepo drvi dalje, gnan od svojega šovinizma in nasilne nravi svoje. I11 Avstrija ? Italija ? Ali res nimati samostojne sodbe ?! Angleška krutost v južni Afriki. Lord Roberts je bil izdal proklamacijo, v kateri pravi, da je predsednik Kruger se svojim odhodom odložil vso oblast. To je nago nasilstvo. Deputacija južnoafriških republik je izdala protest proti takemu tolmačenju. Okolnost, da sti republiki odrezani od ostalega sveta in da se ne moreti braniti, izkorišča Anglija v ta namen, da črni republiki in da krši mednarodno pravo. Neko poročilo pravi, da angleški vojaki požigajo na farmah vse, ne le hiše, ampak tudi postelje in mečejo celo ženske na cesto. Lord Roberts odjemlje ženskam živila in jih goni v svet brez vsega. Tržaške vesti. Seja mestnega sveta. Nocoj ob 7. uri ima »naš« mestni svet svojo XV. sejo. Na dnevnem redu je 12 točk. Med svojimi volilci. Slovenski zastopniki naše okolice v mestnem svetu hočejo na licu mesta poizvedovati o željah svojih volil-cev. da bodo mogli iste povdarjati v bližnji proračunski razpravi. Tega hvalevrednega dela se je prvi lotil gospod dr. Greg"orin, zastopnik VI. okoličanskega okraja. Minolo nedeljo je obiskal svoje volilce in sicer pred-ludne one na Kontovelju, popoludne one na Prošeku. Kakor rečeno: z ozirom na bližnjo razpravo o mestnem proračunu se je hotel poučiti o potrebah svojega okraja. V svojem temeljitem govoru, katerega so volilci tako pazljivo poslušali, izjavil je g. poslanec mej drugim : Obljubiti in zagotoviti Vam ne morem ničesar, ker sami j»oznate položaj svojega (slovenskega) poslanca, in koliko mu je možno doseči; obljubiti pa in zagotoviti Vara hočem, da se bom vselej in povsod po-tezal za Vaše koristi in vaše pravice. Moja vrata so vam vsikdar odprta in dokler sem jaz Vaš poslanec, storim za Vas, kolikor mi bodo dopuščale moje moči.« Te besede niso bile le besede, ampak videlo se je, da so prihajale o^l srca. Ljudstvo je bilo vidno hvaležno svojemu zastopniku ter je želelo, da bi ga skoraj kmalu imelo v svoji sredini ter dobivalo od njega lepih podukov o gospodarskem in političnem življenju. V n e d e 1 j o d n e 30. t. m. obišče gospod poslanec svoje volilce v sv. Križu v krčmi »Konsu ranega društva« in sicer ob 10. u r i z j u t r a j. Prošnja. Pišejo nam : Zadnjic je nekdo omenil, da je v Kolonji lep zbor mladeničev in mož, ki bi se radi vežbali v narodnem petju. Danes sem se jaz namenil naprositi naše pevovodje, da bi se eden ali drugi njih žrtvoval vsaj enkrat na teden ter tako do segel, da ne bo treba temu našemu ljudstvu pevati tujih pesni kakor delajo to danes — ker ne znajo narodnih. Ti pouka željni ljudje so pripravljeni plačati onega, ki bi se potrudil zanje; ali kar je glavno : bi dotičnik napravil veliko uslugo narodni stvari ! Kako navdušenje vlada med omenjenimi, je razvidno, ako povemo, da so že storili vse mogoče, da bi si vdobili človeka, ki bi jih poučeval, kar se jim pa, žalibog, do danes ni posrečilo. Prosimo ! Čast. komur čast! Pišejo nam iz spodnje okolice: Prejšnja leta smo morali vedno tožiti c. kr. finančne oblasti, ker so nekorektno postopale proti nam kmetom. Lanjskega leta se nam je bilo tožiti še posebej zaradi tiskovin, ki se rabijo o sklepanju pogode h glede užitnine od grozdja oziroma vina. Letos moramo izjaviti, da so nas zadovoljili v tem pogledu. Pri sv. M. M. spodnji je bilo napravljenih do 130 slovensko-nem-ških pogodeb, dočim je bilo le kakih 5—ti laških! Cenilo se je vestno in govorilo se je z nami (oprostite, to je malenkost, ali je za nas važno!) v našem jeziku, kar ni bilo prej v navadi. Iz Skednja smo Čuli pritožb, kar se tiče nižjih organov, pohvalno se pa omenjajo viši uradniki. Kakor vidite, smo mi okoličani z malim zadovoljni, ali, kar nas veseli, je to, da se ne postopa z nami, kakor je bilo v navadi prejšnja leta, ampak, da se nas smatra za i to, kar smo, to je : za poštene posestnike. C. kr. oblastnije naj bodo uverjene, da jim bomo hvaležni in ne bomo več Ložili, čira se bo od njih strani spoštovalo nas, naš jezik in našo narodnost. Kar zahtevamo, je prava malenkost, osobito, ako se pomisli, da j je vsaka državna oblastnija dolžna spoštovati podrejene državljane, kar se pa pri nas prerado pozablja! Hvala torej vsem onim, k« so u plivali in delali na to, da se nam ni treba vedno pritoževati. ■ Eden za vse. Zopet »arma nazionale«. Pišejo nam : Kakor sem čital te dni v »Edinosti«, je neke osebe v ulici Mol in a vento zadela — arma nazionale v obliki kamena. Nekaj tacega se j je zgodilo tudi meni v ulici Fornace, ko sem I šel od sv. Justa do lesnega trga. Kamen, ki j me je zadel, je tehtal kaki dve kili. Na srečo me je zadel tako, da^me ni ranil. A ker so bili oni junaki še mladi in — hitri, nisem hotel zgubljati Časa žnjimi; raje jih prepuščam gospodu Hortisu, ki se je svoj čas — zmotil, mene, da je to »arma nazionale« i Slovencev. Vem, da za vsakim oglom ne more stati stražar, vendar bi menil, da bi se ; moralo nekoliko ostreje paziti na mlade ju-; nake od — arma nazionale ! Iz Ljubljane nam poroča prijatelj, da vsa očitanja n i č e v e d st v a in vsa osebna zasraehavanja in zaničevanja v polemikah « Slovenskega Naroda* proti «Edino3ti* so naperjeua proti uredniku tega lista, gospodu Maksu Cotiču. Mi nočemo govoriti gospodom, kaka krivica je to ob notoriČnem dejstvu, da ! « Edinost* ni zasebno, da ni Cotičevo glasilo, ampak glasilo stranke, ki je tudi pod nadzorstvom stranke. Nočemo jim govoriti, kako nelojalno so taki osebni napadi ob dejstvu, da so po najelementame-jih pravilih, katerim se mora pokoriti vsako pošteno uredništvo, uredniku vezana usta glede avktorstva pojedinih spisov. Rečeni naš urednik si ni nikdar domišljal — kamo li, da bi se bahal ! — da se glede razsežnosti znanja more meriti z gospodo v uredništvu ^Slovenskega Naroda*. Ali gospodje v Ljubljani, o katerih ne dvomimo mi ni malo, da so na višini potrebne izobrazbe, bi morali imeti malce potrplj nja z onimi, ki žive v drugačnih, manjesrečnih razmerah ! Razmere, v katerih žive tržaški Slovenci, so žalostne. Dela je ogromno. delavcev malo; potrebe so ogromne, sredstya so nedostatna in pomanjkanje je na vseh straneh. Zato morajo stiskati in varčiti povsodi in se morajo za sedaj zadovoljevati tudi s — takimi uradniki! Mi smo pa uverjeni, da tudi zanje pridejo drugačne razmere in drugačni časi. Potem pridejo morda tudi — drugačni uredniki! Dotlej vsaj naj bi imeli strogi gospodje v Ljubljani malce prizanašanja za oseh e, ako iste ne dajejo narodu več, nego — imajo! Rečeni naš urednik se ni nikdar ponašal pred svetom s čem, česar nima, niti ni nikdar silil svoje osebe v ospredje. <'e gre kara in če se oglaša kje, gre in se oglaša le tedaj, ko so mu drugi velevali, da je to potrebno. To pa je stvar najnujneje narodne discipline in svete dolžnosti v težkem boju, ko mora vsakdo, general in — prostak, vršiti svojo dolžnost! Ako bi se rečeni naš urednik kedaj toliko spozabil,, da bi se glede razsežnosti znanja hotel vsporejat! visokim gospodom v Ljubljani, tedaj le po njem tudi osebno ! Dokler se pa ne spozabi toliko, dokler ostaja skromen in na razpolago onim, ki ga potrebujejo, dotlej so osebna zasmehovanja radi stvarnih diferenc najmanje — neplemenita in ne dokumentirajo prevelike mere — liberalnega mišljenja. Popravek. — Broj 236. Slavnemu Uredništvu lista »Edinosti«. v Trstu. Na podlagi $ : 19 tisk. zakona, je povabljeno SI. Uredništvo da prekliče, na ravno i istem prostoru lista, kar je objavilo v »Edi-! nosti« od dne 11». tekočega meseca Septembra, ! in to gledfc sv. Maše ki se je opravila v • Skedenjskej Crkvi pri začetku šolskeg leta. Ni res da je bilo pri sv. Maši laško petje — ni res da so se pele laške pesmi; marveč pelo se je pri sv. Maši le v crkve-! nem latinskem jeziku. Isto tako je povabljeno SI. Uredništvo da prekliče tudi vse kar je objavilo v svojem i listu »Edinosti« od dne 17. Avgusta meseca ! tekočega leta; in to gledč procesije sv. Lav-! rencija v Skednju. 1. Ni res da je g. župnik odpravil domačo godbo, katera še vedno svira pri procesijah »Gor Vstajenja« in »S. R. Telesa«. 2. Ni res da pretekla leta, na praznik sv. Lavrencija, je svirala pri procesiji domača ! godba — kajti bila je vedno zadržana. 3. Ni res da je g. župnik odpravil iz Crkve pevsko društvo »Velesila t Ono seje samo odpovedalo. 4. Ni res da sedanji cerkveni pevci so iz vseh vetrov — oni se vsi slovenci — domačini — rojeni v Skednju. 5. Iz vsega tega sledi da tudi ni res kar sklepa dopis iz Skednja, čes da je g. župnik kriv ako se je neki župljau odpovedal svojej kat. veri. Tudi to to naj se objavi na ravno istem prostoru lista. Župni Urad v S k e d 11 j u I dne 22. Septembra 1900. J. Kavalič, župnik. Popravek. — Slavno Uredništvo lista »E d i n o s t«. Podpisani poziva si. uredništvo, da prekliče kar je bilo objavljeno v št. 214 od 19. septembra t. 1. in to v ravno istem mestu na podlagi £ 19. tisk. zakona. Ni res da je podpisani, kapelan v Skednju, kedaj prepovedal zapisati v popisne vole slovenski, ker omenjenih pol niti videl ni. Ni res da je neko žensko opozarjal na svoj podpis: ali bodi vsem znano, da podpisani ni nikdar popačil svoje jme, ter da ga piše vedno kakor se nahaja v kers'ni knjigi. Skedenj, 27. Septembra 1900. I. Urdi-li. Taki so! Danes je prišel v naše uredništvo gospod kapelan Urdich iz Skednja in nam prinesel popravek, katerega priobčujemo tu gori. Zajedno nas je pozval naj mu po-! kažemo popravek g. župnika Kavalira, češ, da je pooblaščen, naj istega nekaj popravi. (Uredništvo «Edinosti* namreč ni hotelo priobčiti tega popravka, ker ni bil pisan v pristojni obliki.) Sedaj pa Čujte: gospod Urdich je popravljal slovenski rokopis župnikovega popravka, je lastnoročno spisal svoj popravek, ne more torej reči, da ne zna slovenski. In vendar se je ta mož v slovenskem uredništvu predstavil italijanski, govoril dalje italijanski in se poslovil italijanski. Pa rečite sedaj, da niso to — italijanski fanatiki !! Kontrolni shodi za domobrance bodo vršili v domobranski vojašnici v Ro-eolu tako-le: A) Glavna kontrola: I)ne 24. okt. se morajo predstaviti domobranci domačega c.k. polka št. 5, od črke A do G ; dne 25. oktobra od črke H do O ; dne 2*5. od P do S; dne 27. od T do Z. Dne 29. oktobra se imajo prestaviti vsi domobranci, ki so prej služili pri topničarjih, ' konjenikih, v sanitetnem oddelku, pri pre- voznikih itd.; dne ;)0. in 31. oktobra vsi vojaki, ne spadajoči k c. kr. domobranskemu polku št. 5. B) Dne 20. novembra vsi vojaki e. kr. domobranskega polka št. 5; dne 21. nov. vsi vojaki, spadajoči pod vse ostale domobranske polke. Začetek točno ob 9. uri zjutraj. Izvzeti so le tisti vojaki, ki so bili letos na orožnih vajah, ali ki so bili v tem letu še v službi. Dalje tisti, ki so se predstavili za orožne vaje in so bili iz tega ali druzega vzroka oproščeni. Drugih vzrokov se ne jemlje v tpoštev, ako niso tehtni. Kedor ne more na kontrolni shod in ima tehtnih vzrokov, mora napraviti prošnjo s kolekom 1 krone, katero je poslati na poveljstvo c. kr. domobranskega polka. Ker po mestu Slovenci ne najdete lepakov, da bi se megli poučiti, opozarja vas »Edinost«, da se točno držite dnij in ure, ker škoda vsakega Slovenca, ki bi bil kaznovan radi — trme in svojeglavnnsti političnih uradov, v našem tržaškem slučaju — .mestnega magistrata. Ustanove za dijake. Ena državna ustanova od ;>60 letnih kron, je razpisana za dijaka, ki se obveže, da bo, ko izvrši potrebne študije, služil 10 let v kmečkih občinah istrskih. Prošnje do 15. oktobra na tukajšnje inamestništvo. Druga je 000 kron za pravniške viso-košolce na Dunaju. Rok za vlaganje prošenj je do 31. oktobra. Prošnje je vlagati na političnih oblastih na Goriškem, ali [pa sploh na Primorskem. Tretja v znesku 315 kron je državna in •se podeli medicineii Istranu, eventualno gimnazijalcu, ali v tem zadnjem slučaju le v znesku 168 kron. Prošnje je vlagati na namestništvo do j -30. oktobra, kjer je možno dobiti druge po- j trebne informacije. Novo slovensko podjetje. Pišejo nam : Dne 24. t. m. sem bil slučajno v Rojanu in j videl sem pogreb prvega razreda ranjke so-toroge gospoda Prtinka, uradnika južne železnice. Pogreb je priredil naš rojak gosp. Alojzij Mozetič, lastnik novega pogrebnega zavoda v Trstu. Priznati moram odkritosrčno in nepristransko, da je to novo podjetje kaj lepo zasnovano. Sploh je vse jako ukusno prirejeno. Do sedaj so se naši ljudje v takih j žalostnih slučajih zatekali k drugim zavodom, sedaj pa naj se obrnejo do tega novega za- | voda, katerega cene so ugodne iti bodo naši ljudje poslu ženi v .ijih materinem jeziku. , Pisarna tega novega pogrebnega zavoda se j nahaja začasno pri g. Montanelliju, ulica Torrente (Ponte della Fabbra). Kako skrbijo ! V današnjem »maliču« čitamo opomin laškim delavcem, da naj ne i ihodijo na Dunaj, ker da jih tam ne potre- j bujejo. Taka skrb je lepa reč, le škoda, da ' signoria skrbi samo za Lahe ! Da jemu tako, priča dejstvo, da ni še noben laški list opozarjal domačinov, naj ne hodijo v ta ali oni kraj, ker da tam ni zaslužka ! Električni tramvaj bo vendar že enkrat vozil. Včeraj smo opazili veče število vozov po mestu. Čudno pa se nam vidi, da je uprava napolnila en voz s samimi otročaji, baje za poskušnjo, kako pojde, ko bo tramvaj poln ljudstva! Ako so mislili resno, so morali napolniti voz z odraščenimi in ne z otročaji, ki ne tehtajo toliko. Danes je tukaj mi-oisterijalna komisija, katera ima pregledati vso črto; in še le potem, ako ista najde vse v redu, začno voziti splošno. Sad iz blažene dežele ! Včeraj je re-'darstvo zaprlo kurjača s parnika *Aetpiileja«, Vincenca Dalbon, ker je ražalil vse svoje predstojnike. Ko je neki I. Zovato doznal o tem, je začel groziti ter je izjavil, da je anar-Jiist. Preiskava je pokazala, da je ta poslednji napovedal krivo ime in da se piše Hargi Azzolino. Obadva tička sta iz Italije. Prvi je iz JJenetk, drugi pa iz Portoferraio. Ti ljudje vdobivajo kruha na avstrijskih ladijah, med tem ko je toliko domačinov — brez kruha ! Kislo vino. Včeraj je neki fin. vodja srečal nekega Romana Tedeschija, ki je nosil na rami sodček. Na vprašanje finančnega organa, kje da je vzel ta sodček, je mož odgovoril, tla je to njegova stvar. Finančni organ je na to prijel moža, ki se je pa branil z vsemi štirimi. S pomočjo enega redarja so spravili moža in sodček (v katerem je bilo 25 lit. vina) na redarstveni urad, od koder je, ker ni hote! povedati, kje je vdo-bil sodček z vinom, bil odveden v zapor. — To vino bo za Romana precej — kislo! Aretirali so včeraj na glavnem trgu 50-letnega Ivana F., ker je razgrajal; v slobodni luki so zasačili 31-letnega Romana T., ki je — vino prevažal; dva nevarna tatova, Ivana Furlani in Ivana Erlais so tudi našli in aretirali. — Sedaj bosta dobivala ričeta, ne da bi jima bilo treba krasti. Brat brata! Neki 18-letni Giuseppe Soraci, doma iz Kalabrije, se je peljal iz Pirana v Trst na parniku »S. Marco«, ne da bi bil plačal voznino. Mislil je gotovo, da se mu ne zgodi ničesar, ker se pelje z bratci, ali prišlo je drugače. Kapitan je dal fanta, ko je parnik dospel v Trst, lepo zapreti ! Najdeno in shranjeno na »governu« na lesnem trgu je: ena novčarka z denarjem, 2 žepni ruti in več malenkosti, 1 jopič za otroke. Na policiji je pa shranjena srebrna žlica, najdena na ulici. Dražbe premičnin. V petek, dne 28. septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na trgu Ponterosso (uhod ulica Canale), okvirji in podobe; ulica Chiadino316, pohištvo ; v Skednju 495, pohištvo; ulica Sette Fontane 25, kočije, konji vozi in pohištvo. Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 20.0, ob 2. urr popoludne 23.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.3 — Danes plima ob 10.30 predp. in ob 11.26 pop.; oseka ob 4.24 predpoludne in ob 4 54 popoludne. Plesni odsek pevskega društva »Adrija« v Barkovljah vabi na plesni venček, ki ga priredi v nedeljo dne 30. septembra t. 1. v odprti dvorani »Narodnega doma«. Začetek plesa ob 4. uri pop. in traja do 10. ure zvečer, po plesu koncert do 11. ure. Ustopnina za možke 1 krona, za ženske 40 stot. Na plesu in koncertu bo svirala izvrstna \Vagnerjeva godba. — Ker je čisti dobiček namenjen v podporo vojaškim novincem-Adrijašera, nadeja se podpisani obilne udeležbe. Plesni odsek. Vesti iz ostale Primorske. X S Krasa nam pišejo : Kadar-koli prihajam v Nabrežino, vsikdar me zbada v oči napis na tamošnji c. k. finančni stražnici, ker je ta napis samo nemški ali laški. Kraj in ljudje pa so samo slovenski. Kako se ujema to: v slovenskem kraju pa tak napis, in pa še na c. k. državnem uradu ! Po takem se mora Slovenec še le laški učiti, ako hoče na svoji zemlji najti kak c. k. urad! Ali pa mora iskati tolmača. Potem pa se še čudite, da v Trstu ni pravice in ravnopravnosti za nas, ko je ni niti v Nabrežini! X Toliko hrupa za — nič. Naši čitatelji se spominjajo, koliko hrupa in moralnega zgražanja, več ali manje neodkrito-srčnega, ie bilo v italijanskih in v nekaterih slovenskih listih radi afere župnika Tomšiča. Znano je tudi, kako brezobzirno so postopali ž njim, ko so ga aretirali, z brezobzirnostjo, kakoršnje ne razvijajo često pri najhujših zločincih. In kaj je prišlo na dan? Po dolgih preiskavah in po zaslišanju zdravnikov - izvedencev - ki so bili Italijani in gotovo ne somišljeniki župnikov: — je spoznalo državno pravdništvo, da župnika Tomšiča ne zadeva nikaka krivda in niti obtožbe ni dvignilo, temveč je zaustavilo preiskavo proti njemu. Radovedni smo, da li o tem kaj sporoče tudi »Piceolo« in drugi italijanski list? Proti istemu župniku se je včeraj vršila razprava radi prestopka zoper društvene zakone, ker je baje kakor predsednik pevskega gruštva v Dekanih brez dovoljenja oblasti priredil izlet v sv. Marijo Magdaleno spodnjo, v okolico tržaško. Tudi ta obtožba se je pokazala neutemeljeno in je bil gospod Tomšič oproščen, da-si je redarstvena oblast v Trstu — ne vemo, po kakem pravu — predlagala : e.vemplarische Bestrafung ! ! Vesti iz Kranjske. * Požigalca so prijeli. V St. Vidu nad Vipavo je pogorel hlev gostilničarja Bizjaka v noči od l(i. na 17. t. m. Na tem hlevu sta imela tudi dva soseda shranjeno seno in žito ter je tudi vse to pogorelo. Škode ima Bizjak 500 K, soseda 450 K. Ker so ljudje uverjeni, da je zažgal nek tovarniški delavec, ker ni dobil prenočišča, zaprli so ga. Ime mu je Filip lvrušič. * Anarhist? JN ek delavec, službujoči v Ljubljani, kazal je nekoč v kavarni prija- telju bodalcc, češ. da je ima pripravljeno za napad. — Predvčerajšnjim pa so tega delavca prijeli na kolodvoru ljubljanskem in našli bodalce pri njem. Sedaj poizvedujejo, da-li ni ta človek anarhist ? V Ljubljano je došel z Reke. * V K r a n j u so dne 25. t. m. slovesno umestili novega dekana gosp. Antona Koblarja. * Pogreb g. dra. Lam p M a je bil veličasten. Kondukt je vodil prošt g. Klo-futar. Priljubljenega moža je množica naroda spremila k večnemu počitku. Tukaj nisi opazoval liberalcev in klerikalcev, ampak le — prijatelje pokojnikove in Žalujoči narod. Pred krsto so stopali : gojenci Marijanišča, Alojzi-jevišča, Lichtenthurnovega zavoda, 1. in II. deške šole — vsi z učitelji, potem kršč. soc. zveza z zastavo ter kanoniki kapiteljski. Za krsto pa so se vrstili: baron Hein, župan Hribar, dr. Elbert (prošt), grof Gozani, (svet- J nik dež. vlade), Povše, dr. Suhaffer, Leveč, ! Perušek itd., razne deputacije društev in množina občinstva. «Hrvatska Matica» j# odposlala kakor svojega zastopnika prof. Kostren-čiča, «Slov. Matica* Levca, združba sv. Mohorja » Rozmana. Vesti iz Koroške. Ponarejene peta če. Kakor v Trstu, tako kroži ta debeli posrebreni nepridi-; prav tudi v Celovcu in okrog v prometu. Te dni pa so prijeli v Doberlivasi dva ponare-jalca. Vrt, kjer ta denar «eveti>, je v neki gostilni v Kreutzbergu pri Celovcu. Tajni svetnik je postili krški kne-zoškof dr. Kahn. — (Dr. Kahn škofuje kakim -/jj Nemcem in l/3 Slovencem ter je pokrovitelj družbi sv. Mohorja že po pravilah). Razne vesti. i* Prof Albert, češki učenjak, sloveči zdravnik, vseučiliški profesor na Dunaju in člen gosposke zbornice je umrl naglo ma na srčni kapi. Tudi nam je včeraj korespondenco: biro sporočil o tem iz Zamberka, a govoril je o — Heilsbergu. Pretrgana telefonska črta. Nocojšnjo noč je bila telefonska črta med Trstom in Dunajem pretrgana, ker se je menda nekaj pokvarilo. Koliko jih je? Skoraj vsaki dan čitamo, kako so italijanski karabinjeri ustrelili tega ali onega »briganta«. Človek bi mislil, da je že enkrat konec te druhali, ali temu ni tako ! V laških gorah in planjavah je toliko teh tolovajev, da jih menda, ako se ne poboljšajo sami, nikdar ne zaduše. Tudi naša država je imela svoje >roko vnjače«, ki so napadali mirne potnike in tudi kmete, da, celo v naših krajih jih je bilo vse polno, ali resna volja in energija je očistila naše zemlje te druhali. Koliko je pa v Italiji še danes, ob vsej 2000-letni kulturi, teh »nesrečnikov« in zakaj se ne dajo odpraviti, to naj nam povedo naši irredentarji! Madjarsko človekoljubje! Neki Tihi je zblaznel in je bil odpeljan v norišnico v Gvuli, kjer sta ga stražila dva paznika po imenu Roez in Vass. Vsakikrat, ko je nesrečni Tihi postal nemiren, sta paznika udarila po njem in nista odnehala prej, nego se je revež zgrudil na tla ! To zdravljenje je trajalo malo časa, kajti bolnik ni mogel prenašati toliko muče: nja in je umrl v malo dneh. Zdravnik je takoj spoznal, da Tihi ni umrl naravne smrti, f ampak da je bil takorekoe — ubit! Poživi-njena paznika ima sedaj v rokah pravica. Ni-li to višek 1000-letne madjarske kulture? ! Kaj se vse zgodi v Italiji! V Kalabriji je vse polno vročekrvnih revnih in premožnih ljudi. Karabinjeri (laški orožniki) so bili zasledili neko tajno društvo pod imenom »Pic-cioti«, ter aretirali 236 oseb, med katerimi je bilo mnogo ženskih. Te dni je bila razprava, na kateri je bilo kaznovanih 224 obtožencev in le 12 je bilo oproščenih ! Kazen je huda, ker je najmanjši »zločinec« udobil 8 mesecev, a največi 3 leta ! Ako uzamemo srednjo mero, 6o vdobili 224 njih 4032 mesecev, ali 336 let zapora ! Uboga Italija ! Loterijske Številke, izžrebane dne 2t>. septembra t. 1. Insbruk 8 67 74 30 47 Praga 62 50 19 85 88 Lvov 77 71 66 2 56 Brzojavna poročila. Prispevki za holnišiiiške stroške v Trstu. DUNAJ 27. (K. B.) »\Viener Zeituug« objavlja, tla je cesar potrdil zak. načrt vsprejet od deželnega zbora tržaškega, s katerim se spreminjata člena 2. in 7. aakona od 23. avgusta 1898. o uvedenju prispevka iz zapuščin za bolnišniške stroške občine tržaške. Italijanski poslanik pred cesarjem. DUNAJ 26. (K. B.) Danes je cesar vsprejel laškega poslanika, grofa Nigro, kateremu so se overovila obnovljena pooblastila. Ustaja na Kitajskem. PARIZ 26. (K. B.) Iz Takua so javili dne 24. t. m. »Agence Havasc : Danes došla je oklopniea »Redontable«. Poveljstvo vshodnoazijškega brodovja je prevzel admiral Pattier. DUNAJ 26. (K. B.) »\Viener Abend-j post« pripoveduje, tla so izgube našega bro-I dovja v vstočni Aziji n domeste z moštvom j in štabom vojne ladije »Leopard« in korvetke I »Donau«, kateri odideta v kratkem preko j Guadaleanar-a v južnem inorju (kjer imata še neki opravek) na Kitajsko. KOLON J A 26. (K. B.) »Kolnische« javlja iz Berolina : Tukaj nič ne znamo o kakem ultimatumu grofa Waldersee-a na Kitaj. PARIZ 26. {K. B.) »Agence Havasc poroča iz Kantona. V misijonskih postajah še vedno ropajo in požigajo. V Kvangtungu so misijonarji srečno ubežali, mejtem ko Kristijani, katerih je okroglo 3000, nimajo streh. LONDON 27. (K. B.) «Times» je dobil iz Šangaia poročilo, da se Mandžu-strauka vede bolj in bolj izzivalno. Tamkajšnjim listom poročajo, da so se izdala povelja za se-zidauje nove palače v Sinanfu. Kitajski listi poročajo, tla je Li-Hung-Cang odšel iz Tienčina v Peking, spremljan od ruskih in japonskih čet. Poslednji tla je dobil od cesarske vlade nalog, naj zbere vse čete, ki jim so na razpolago, ter naj zopet osvoji glavno mesto. Podkralj pa na meni, tla kakor mirovni posredovalec nc more vspre-jjeti tega naloga. Iz Hongkonga javljajo, tla v okolici Kantona plenijo roparji in drug; ljudje brez | dela. Katoliško cerkev v Tokamkongu so 'razdejali ter oskrunili bližnje pokopališče ino-zemcev. Tudi amerikansko eerkev v predmestju C intona so razrušili. Vojna v južni Afriki. HAAG 26. (K. B.) Vojna ladija »Gel-| derlanri« odide najbrže v petek iz Atlena v Lourenzo Marquez, tla sprovede Krugerja v 'Evropo; kam ga prepeljejo, odloči Krii-J ger sam. LONDON 26. (K. B.) Roberte javlja iz Pretorije : Hamilton je našel ob Krokodilski reki 13 razdejanih topov, največ je bilo ta-! kih, katere so svoj čas izgubili Angleži, i Poleg je ležalo obilo polomljenih vozov. LOURENZO MARQUEZ 26. (K. B,) |»Reuter« javlja: Polecaren* in Hamilton načel ujeta 3000 možem pri Komatiportu; tudi Kitchener prispe baje danes tjakaj iz Kektor-spruita. — Pričakujejo, tla bode proga od Lourenzo Manpieza tlo Johanesburga jutri vsprejeta v promet. — Na nemški poštni p;«rnik »Jlerzog« se je ukrcalo neštevilo Ni-! zozemcev, Nemcev in Burov. Tudi obilico ■ zlata so spravili na parnik. Kriiger biva v > . stanovanju guvernerjevem. POZOR! POZOR! Domača obrt. Velika zaloga raznovrstnega pohištva, Iz odlikovanih tovarni Solkana in Gorice Antona Černigoj-a sa nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-Chia (Rosario) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra. Cene brez konkurence. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cflrtri st. Petra (Piana Rosario pod ljudsko solo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naroČbe »e izvrše v tistem dnevo. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogo broj nt naročbe se priporoča Josip Stantid če vi j. mojster Razpis službe. Razpisuje se služba tajnika-orga-nista z letno plačo 1000 kron oziroma tajnika z letno plačo 800 kron. Zahteva se popolna spretnost v tajništvu in znanje slovenskoga jezika. Komen, dne 23. septembra 1900. i Županstvo Komen. j Naznanilo Uljiulno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel dobro poznani restavrant pri „Ogrskem kralju" ^ ulica Commerciale št. 5. ^ Prostori so vsi popolnoma prenov-AM ljeni. Kegljišče bo kaj posebnega. AJ Točil bodem-izborno pivo, fina vina in čviček dolenjski, istrsko in dalmatinsko in vipavca. V soboto 22. t. m. sem odprl ta restavrant. Nadejam se mnogo broj nega obiska. Zagotavljajoč to slavno ob-iJ činstvo, da bode moja glavna skrb aj za točno postrežbo beležim odličnim spoštovanjem S Fran Bonel Tj restavrater. tooo&oooooaoaooot Proda se štacuna z mešanim blagom v jako lepem kraju ob železnici blizo Trsta, pod jako ugodnimi pogoji. VeČ pove upravništvo tega lista via Molino piccolo št. 3, II. nadstrop. Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen trgovec, gospod I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnideršie iu Valenčie v II. Bistrici. Original tega lista z d je 21. januvarja t. I. vsakemu na ogled. siOj Slikar (tudi začetnik), ki znale nekoliko slikati (zadostuje svinčnikom), vdobi dober po— stranski zaslužek. Ponudbe pod »Slikar« na upravo »Edinosti.« nov, na dveh kolesih, pripraven za I Ufal UĐR^ mesarje ali peke, se proda poceni. Ulica Caserma 5t. 12. (dvorišče). „Gospodarsko društvo na Kontovelju" • v v isce krčmar j a S kavcijo oOO kron. Pismene ponudbe naj se pošljejo odboru omenjenega društva najkasneje đo 15. oktobra t. 1. Krčmar bo imel prosto stanovanje in bo dobival pogojeni zaslužek <>d litra. Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine g Hiša na prodaj. Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 les že v mnogih hlevih, kedar živiua i:oče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zi-uljšanje in pornno-žitev redilnosti mleka pri kravah. Cena 1/1 škatljiea krou 1"40. žkat-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zalagate!). Okrožni lekarnar, Korneubvg pri Dunaju. Namizna jabolka . in hruške vsake vrste prodaja v zabojih ali pa j>o oele va urone Jakob Belec, Zgornji Otok, posta Radovljica Slav. občinstvo in sosebno gg. ČGVlarjem priporoča svojo s 1. sept. otvorjeno bogato zalogo usnja in čevljarskih potrebščin z zmernimi cenami. 0°© ©°© ©°© o°© ©°© ©°o o®© ©°o Spoštovanjem Ant. Karol Cattai Ulica Stadion štv. 2. Uhod - Ulica Torrente nasproti pivarne „Aurora". V Sežani se proda hiša št. 180, na lepem prostoru, ob cesti, pripravna za vsjiko obrt. V hiši se nahaja kavarna nad 50 let. Natančne pogoje se izve pri. g. Andreju Nlislej v Sežani. Kuharica primerne starosti isee službo. Sprejela bi jo najraje pri kakem duhovniku na deželi. Obrniti se je na zavod sv. Nikolaja v Trstu, ulica Stadion 11». 1. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hifii. -rMr- Hranilne vloge sprejemajo se o l ^ » IZDAJA: Dnevnik „EDINOST" in ženski list „SLOVENKA" TISKA: Šaljivi list „BRIVEC" in „Gospodarski list" glasilo „Trž. kmetijske družbe". V zalogi tiskarne „Edinost" sta izšla v slovenskem p r e v o d n ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe: „Čuvaj se senjske roke" in „BARON IVICA". ( cn cd C/5 cd co ■ mmm cd ^ Ustanovljena ^ Telefon št. 870. Telefon št. 870. Ulica Carintia št?. 12. ©TRST® Ulica Carintia štv. 12. Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n. Preskrbljena z najnovejšimi črkami. 0°o 0°0 0°c 0°0 0°c o°< Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine ^ Use točno in po zmernih cenah ^^ POZOR! Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro- pjpjra tiskamo JHUlOlf doljubov v podporo listu „Edinost" ter se iohomoiiomohouoi.onouono ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje podpira tOfll llSt EflillOSt"1 r tega glasila tržaških Slovencev.---