Kdo vozi slepcev avto
Vprašanje
Danes bodo slovenske stranke ponudile poslancem slovenske skupščine pismo o svojih namerah v zvezi s plebiscitom in poplebiscit-nim obdobjem. Vlada bo obenem predlagala zakon o plebiscitu in datum za plebiscit.
Že prejšnji teden pa so se stranke' in skupine dogovorile, da si bodo prizadevale za čimvečjo udeležbo in pozitivno opredelitev državljanov in v ta namen zastavile ves svoj politični ugled in vpliv. Vas, ljubi bralci in bralke, to na kaj spominja? Ali tudi vi menite, da iz strankarskega enoumja ni bilo še nikoli nič dobrega? Pridružite se nam in si zastavljajte vprašanja naprej sami. Do plebiscita vam bo marsikaj bolj jasno.
VSE O POŽIGALCU RC
ZDRAVNIKI V ZAPOR
Mesar požrl inšpektorja
.
KJE SO RDEČI NOVINARJI
Tujega nočemo - svojega nimamo

Spet kaznovano zaupanje
Pred leti, ko so se v Celju tla nekaj časa kar pogosto tresla, smo nekega večera kar vsi stanovalci bloka na Lavi stekli iz stanovanj na cesto. Le s prvega nadstropja stanovanjskega bloka nas je presenečeno gledal sosed: »Veste, mi smo gradili ta blok, zato vem, daje grajen tako trdno, da ga tak potres ne more niti poškodovati, kaj šele porušiti.« Nekateri so mu zaupali in šli nazaj v stanovanja, drugi so vseeno ostali zunaj. Za vsak primer!
Savinja dokončno ukročena. Ob vsem tem tudi ni čudno, da lahko sedaj skorajda na prste preštejemo tiste, ki so imeli svojo lastnino in stano-vnja posebno zavarovana tudi proti poplavi.
Kot že mnogokrat na raznih področjih jih je tokrat spet ogoljufala stroka; ali je precenila svoje sposobnosti in svoje delo, ali je le zavajala ljudi in verjela, da tristoletnih voda pač ne bo. Ali pa bodo tedaj, ko njih zaradi njih ne bo več bolela glava. Toda zdaj se mnogi od teh ogoljufanih sprašujejo, kakšne so njihove pravice. Tolikokrat so jih namreč prepričevali, naj vendarle zaupajo stroki, ki ve kaj dela. Toda medtem ko so zdaj z obrežja zrli v Savinjo in zaupali, da je njihovo
Toda kot kaže, se je vsaj na nekaterih področjih pri nas zaupanje zvečalo. To se je še kako dobro pokazalo ob zadnji vodni ujmi, ko so mnogi Celjani zrli v naraščajočo Savinjo in se ob velikih valovih pomenkovali o časih, ko jih je voda še ogrožala in ko so običajno ob takih vodah že trepetali za svoje hiše, polja, za svoje premoženje. Zdaj so mirno zrli v vodo, saj so bili prepričani, da poplava ni več mogoča. Tolikokrat so namreč poslušali naše vodnogospodarske strokovnjake - od Nivoja, vodne skupnosti in drugih -, da je Celje za vedno rešeno poplav. Ta problematika celo ni bila več na dnevnih redih pogovorov, ko so govorili o vsesplošni ogroženosti Celja in Celjanov, celo večina varnostnih načrtov in ocen jo je obšla. Vsi so pač verjeli, da so regulacijska dela zalegla in da lahko Celjani jg PODALJŠANA ROKA
^0%™“^^	KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
Tako prepričaje se je poznalo tudi pri zavarovalništvu.
Le zakaj bi ljudje zavarovali stanovanja in stvari proti nečemu, ker se ne more več zgoditi. Ne le, da so bili o tem, da poplave niso več možne, prepričani navadni ljudje - tudi mnogi zavarovalni agentje ljudi niso prepričevali, naj se zavarujejo proti vodi, razen seveda proti tisti, ki se izlije iz vodovodnih pip.
Tako ni čudno, da se proti poplavam niso zavarovali celo stanovalci v sotočju Savinje in Ložnice, to je na območju, kjer so včasih plavali že ob malo večjem deževju. To dokazuje, kako prepričljivi so bili tisti, ki so trdili, da je
imetje na varnem, se je z vsakim centimetrom narasle Savinje vse bolj kazalo, da bo voda odnesla »stroko«. Ko je voda odtekla, seje izkazalo, kako močno je bilo kaznovano zaupanje ljudi.
Lahko oškodovani zdaj tožijo tiste, ki so jih prepričevali, da poplav v Celju ne bo več!? Takim zagotovilom so gotovo nasedli tudi tisti, ki so občutljive komunikacijske (in podobne) naprave najbolj občutljivih občinskih (obramb-no-varovalnih) služb namestili na mesta, ki bi jih v »poplavnem času« voda hitro zalila.
Zdaj, ko je voda odtekla, bo seveda slišati najrazličnejše izgovore. In kot tolikokrat doslej se bo verjetno izkazalo, da je za katastrofo kriv »splet okoliščin«. Gotovo pa je, da bi bila škoda mnogo manjša (to velja gotovo za Celje), če ljudje ne bi bili tako zaupljivi. Od tistih »višjih«, ki ob začetku niso verjeli opozorilom, do tistih navadnih občanov, ki so zaupali. Pa s tem zaupanjem nasedli v globoki vodi.
Križarji na Kozjanskem
Nova oblast v Šmarju je svoje poslanstvo dojela. S službo družbenega knjigovodstva presvetljuje in rentgenizira »vlečne konje«.
Poseg je lahko razumljiv, vlada v Šmarju bi rada vedela, pri čem je, pred izvolitvijo pa za inventuro ni bilo časa. Nekateri bolje poučeni vso reč drugače razumejo in posege delavcev službe družbene kontrole razumejo kot predpripravo za prevzem direktorskih stolčkov. To bedasto razlago utemeljujejo s tem, da finančna kontrola rentgenizira samo dobro stoječa podjetja. Vital, obrtno gradbeno podjetje in podobnih izgubarjev še pes ne povoha. Kaže, da krščanski demokrati v tem boju za pravo oblast še pred sprejetjem zakona o kapitalizaciji želijo v direktorska sedla zavihteti svoje jezdece. Zdaj več ni bistveno, ali gre za lov na indijance (rdečkarje) ali na visoko divjad, brakada je v polnem razmahu. Odstreljenim je prepuščeno ali se spreobrnejo ali pa jih še »arajo«.
Sneg je pobelil ulice in občane
Plemenit naj bo človek, dober, in rad naj pomaga. Še bolje, če je takšnih ducat
Danes, v sredo 5. novembra ob 18, uri, bo Sv. Miklavž v društvu angelcev in peklenščkov že drugič v naši povojni zgodovini obiskal znani Friderikov atrij ob Zidaniškovi ulici. Vabljena je vsa mladež, lahko tudi v družbi staršev, kateri bo Sv. Miklavž razdelil nekaj dobrih naukov in koš sladkarij. Ker so pač takšni otožni časi, gre zasluga za obisk Sv. Miklavža v Celju gospodom in gospem zasebnim podjetnikom in rokodelcem iz Zidaniškove ulice in njene okolice.
Slavje v toplicah
Atomskih
V petek dopoldne ob pol enajstih bodo delavci Ingrada delavcem Atomskih toplic predali v uporabo kompleks bazenov in specialističnih prostorov za masaže in druge zdraviliške potrebe.
Gre za dograditev v odprtih in zaprtih bazenov, prostorov za podvodne in druge masaže v novogradnji med hotelom Atomske toplice in turistično vasjo. Z dograditvijo tega zahtevnega projekta, ki ga je projektirala Anka Privšek, bodo v Atomskih toplicah zaokrožili svojo ponudbo.
Celotna naložba velja po besedah direktorja Atomskih toplic Borisa Završnika več kot enajst milijonov nemških mark. Vsi bazeni, notranji in zunanji ter otroški imajo več kot 1.100 kvadratnih metrov površin.
Predvideno otvoritev tega zahtevnega projekta so že večkrat premaknili, vzrok so bile finančne razmere investitorjev. Po svečani otvoritvi, na njo so gostitelji povabili pomembne oebnosti iz družbenega in političnega življenja občine, regije in republike, bo veličastni objekt začel služiti svojemu namenu.
Pomoč iz Grevenbroicha
Pobratimi iz nemškega Grevenbroicha prejšnjo soboto v Celje niso prišli le na vljudnostni obisk. Iz časopisja in s televizije so izvedeli, da je Celje opustošila strahovita vodna ujma. Kot svojo pomoč bodo celjski bolnišnici poklonili za 100 tisoč DEM medicinskih inštrumentov, v njihovih vrtcih zbirajo pomoč za celjske vzgojno varstvene ustanove, podjetja pa naj bi prispevala svoj delež za celjske šole.
SLG Celje:
Ta mesec tri premiere
V	petek zvečer bo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju krstna uprizoritev novega slovenskega dramskega teksta Vinka Moderndorferja Camera obscura, ki jo je režiral avtor sam. Predstava traja brez premora uro in štirideset minut, toliko kot dober hollywoodski film.
15. decembra bo premiera otroške igrice Zmaj — s to predstavo začenjajo Teden otroškega programa-, 27. decembra ob 21. uri pa premiera malega odra na velikem odru. Kabaret Svetlana Makarovič.
Marjan Prev odstopa
V	sredo, dan pred prazniki, je inženir Marjan Drev. vršilec dolžnosti glavnega direktorja EMO, svojim sodelavcem sporočil, da se ne bo prijavil na razpisano mesto direktorja.
Inženir Marjan Drevje v EMO prišel kot prisilni upravitelj in s spreminjajočo vodstveno ekipo pet let vztrajal, da EMO ni zdrknil v stečaj, kot so to nekateri v Celju želeli.
Z nastopom nove slovenske vlade so se stopnjevali pritiski na Dreva in njegove sodelavce z očitki, da je »premehek«, ker ni odpustil pol delavcev, da ni izpolnil zaupanja. V EMO so se vrstili obiski ministra Bastla in Rejca, tudi Ladislav Grdina iz Šentjurja ima svoje videnje bodočnosti EMO. Nihče pa jasno ne govori, kaj bo z delavci...
NOVA
DOBA
EMO: POLOM NA GENERALKI KRESNE NOGI | FOTOKRONIKA
Županvzel v naročje direktorjevo glavo
Usodni petek se je za inženirja Marjana Dreva in Fino končal mimo scenarija. Pozno ponoči je bilo jasno, da tudi drugi poskus rušenja sedanjega vodstva v Emo ni uspel. Anton Rojec, celjski župan, je že na začetku mati-ral krščanske demokrate, ki bi se radi zavihteli v izpraznjeno sedlo.
Šolski primer boja za oblast se razgrinja v Celju. V Emo. Taktiziranja in slepomišenja ni več. Zdaj gre zares. Za kapital. Kajti tisti, ki bo imel kapital, tisti bo na prihodnjih volitvah zmagal. Vse drugo ni več pomembno, delavci pa še najmanj.
V petek zvečer, ko se je še vedno prenapolnjeno upravno poslopje povsem izpraznilo, je bil »nujni« sestanek članov celjske in republiške vlade z vršilcem dolžnosti direktorja Emo in njegovimi sodelavci. »Nujni« sestanek je bil sklican, zato, ker »sedanje vodstvo ni in ne uspeva uresničiti sanacije tovarne Emo.« Ob takšni razlagi bi nepoučeni takoj pomislil, da je tokrat in dokončno Emo pod vodo.
Poznavalci trenutnih političnih razmer v Celju pa sklic takšne »nujne« seje ministrov M. Bastla in Izidorja Rejca, predsednikov šentjurskega in celjskega izvršnega sveta z vodstvom Emo drugače razumejo. Vse namreč kaže, da minister Bastl in Grdina, predsednik izvršnega sveta v Šentjurju, igrata povsem drugo igro. Iz petih žil se napenjata, da bi zrušila se-
danje vodstvo in na izpraznjena mesta posadila svoje strankarske prijatelje. Ti napori so že tako očitni, da niso vredni nekega ministra in nekdanjega tehničnega direktorja Emo.
Kakorkoli je že bilo predvideno in dogovorjeno, Marjan Dre v in njegovi sodelavci niso doživeli usode kresne noči. Človek obrača, Bog pa obrne, pravijo. Tokrat je vso reč »zavozlal« Anton Rojec, celjski župan. Medtem ko je bilo Silvestru Drevenšku onemogočeno, da bi na kraju samem posegel vmes, ker ga niso pustili zraven, je celjski župan z levico opravil z Otom Pungartnikom, odposlancem gospoda Grdina in onimi, ki so v ta rog z njim pihali, ko je ministru Rejcu v brk pojasnil, da je to vodstvo v teh nemogočih	razmerah
v Emo le nekaj naredilo in 2.600 delavcev Emo s tovarno vred rešilo pred najhujšim.
Presenečeni minister, kateremu je bilo predtem predočeno nekaj povsem drugega, še na skupni večerji (predvideni sedmini) ni mogel priti k sebi. Za krščanske demokrate je bilo usodno taktiziranje njihovih
vodilnih mož, M. Bastla in Grdine, ki sta si »oprala roke« in v igro poslala svoje jurišnike, sama pa ostala v varni razdalji, da bi se pozneje lahko pred svetom izgovorila, kako pri rušenju vodstva v Emo nista - sodelovala.
Pri vsej tej žaloigri je zanimiva vloga do nedavnega boljševika, zdaj gospoda O. Pungartnika, do zadnjih volitev desne roke Šrečka Senčiča v Železarni Štore, ki se je proslavil najbolj s tem, da je skupaj s Senči-čem do zadnjega diha »reševal« železarno in vedno znova delal ali naročal nove sanacijske programe tudi še, ko je bilo že zadnjemu delavcu v železarni jasno, da je železarna potopljena. Spreobrnjeni O. Pungartnik \ pa jo je nato nemudoma ucvrl pod hlače gospodu Grdini v Šentjur, ne da bi potočil eno samo solzo za nekdanjim tovarišem in dobrotnikom S. Senčičem, ki je na svoja pleča naložil tudi in predvsem Pungartniku odmerjenih zamer in očitkov.
In s čim se je Drev zameril Grdini? Ne da mu tovarne kotlov, ki so jo delavci Emo plačali in zgradili v Šentjurju. In kaj bi Grdina s to tovarno? V njej bi zaposlil svoje tovariše, ki jih je iz Emo odpeljal v Gorenje in jih je Herman Rigelnik zdaj brcnil v .. .
CELJSKA DELEGACIJA V GREVENBROICHU IN DELEGACIJA IZ SINGENA V CELJU
INŽENIR MARJAN DREV
Krmilo bom odstopil sposobnejšemu
»Če bi razpustil gasilno društvo, godbo na pihala in prodal počitniški dom, kot so to od mene oblastniki zahtevali, bi EMO ostal brez »duše«, skoraj enako, kot če bi premazal tista dva leva...
Inženir-Marjan Drev je najbolj in največkrat kritizirani direktor katerekoli tovarne v Celju, če ne celo v regiji. Odkar je sprejel milo prošnjo, da se naj vendar loti brezupnega položaja v Emo, mu z leve in desne nenehno prišepetavajo, kako naj bi, če bi, kako bi, če bi oni in v isti sapi, da s svojim izborom sodelavcev ni imel srečne roke.
Odkod iznenada toliko strokovnjakov? Kje pa so bili doslej in zakaj sami niso upali zagrabiti za to kislo jabolko. Zakaj so več kot 2.500 delavcev pustili njihovi usodi?
»Vsega imam dovolj,« pravi inženir Marjan Drev, vršilec dolžnosti direktorja tovarne EMO. Od mene so zahtevali, da naj takoj vržem na cesto polovico de-
lavcev. Kako so naivni, saj to vendar ne gre, ne samo iz golega človeškega vidika, tudi zakonodaja ti to ne dovoljuje. Po normalni poti je samo letos EMO zapustilo tristo ljudi.
Tisti, ki so me še lani mrcvarili v občinski skupščini in me kritizirali, so zdaj na istem. Torej naj zdaj sami uresničujejo recepte, ki so jih nam vsiljevali.
Jaz firme ne morem razprodati, ker ni - moja. Če od koga, je najprej od delavcev. Najmanj pa, da bi jo po kosih pod ceno razprodajali z delavci vred. Ne in ne!v
Že zaradi razprodaje stanovanj sem imel UJV v hiši. Zakaj mi je tega treba. Hvala lepa.
Medtem smo Emovci prebrodili najhuje, če bi še trg začel delovati, kot deluje v svetu, bi se lahko drugače pogovarjali. To, da nekateri očitno zelo želijo direktorski sedež v EMO, je jasno. Izvolite gospodje, vendar samo tisti, ki ste sposobnejši od nas. Tu imate EMO, ki ni več pod vodo, tu imate pridne delavce, ki so neverjetno potrpežljivi, tu imate, kar pač imate. Toda ne tisti, ki imate podjetja in hodite samo v službo, kjer delate za svoje podjetje in za sebe, naokoli pa pljuvate po Emo...«
KJE SO, KAJ POČNEJO
Rdeči
žurnalisti
Za kriščevo voljo, nikar se ne motite! Ko prebirate slovenski tisk, poslušate radije in gledate televizijo
—	nikar vseh kritičnih novinarjev ne odlagajte v predal z napisom »rdečkarji«. Lahko, da vam bo že jutri žal.
V vladajoči koaliciji vlada prepričanje, da je po slovenskih redakcijah še vse preveč novinarjev
—	nekdanjih komunistov ali še vedno prenoviteljev, pa tudi ostali, ki so formalno strankarsko neopredeljeni, naj bi bili pod kožo rdeči. Pravzaprav Demosovci že kar prevečkrat vsako novinarsko atako na kakšno potezo vladajočih ali na kakšnega strankarskega veljaka iz svojih vrst komentirajo (vsaj med seboj, če že vedno ne javno) kar s šablono: še en rdečkar. Kriterij za dodelitev te nalepke je postal že sila ohlapen — nazadnje znajo biti »rdeči« kar vsi slovenski novinarji, ki so se s sposobnostjo, kritičnostjo in nekonformizmom uveljavili še pred »velikimi, demokratičnimi večastrankarskimi volitvami na Slovenskem«.
Da je odnose med žurnaliemom in oblastjo opazoval v Beogradu in ne v Sloveniji zadnjih desetih let in torej nima pravilnih predstav o vsem, kar je slovensko novinarstvo v minuli dekadi (torej še pred »velikim dnevom demokracije«) zase in za javnost doseglo, je pred kratkim potrdil tudi slovenski minister za informiranje, Stane Stanič. V intervjuju za cehovsko glasilo slovenskih novinarjev je namreč izjavil, da je prepričan, da so šli skozi policijski filter vsi glaVni uredniki. Vsak, je rekel Stanič, je moral biti potrjen s strani politične policije, ki je bila partijska.
Vse navedeno bi lahko jemali zgolj kot merjenje moči in zavzemanje pozicij pred novo delitvijo strankarskega in državnega vpliva na medije, če se ne bi v slovenskem novinarstvu, skrito očem javnosti, dogajalo nekaj še bolj grozljivega. Slovensko novinarsko cehovsko organizacijo, ki jo pooseblja Društvo novinarjev Slovenije, namreč počasi, toda zagotovo preveva val novega konzervativizma. Tako nihče drug kot slovenski novinarji sami in množično obsojajo vse številnejše nove slovenske časopise, ki bi jih lahko uvrstili med bulvarski ali rumeni tisk, in jim, slepi za pomen prav takšnega tiska v prav tisti zahodni Evropi, ki jo tako radi sicer komu dajejo za zgled, odrekajo celo nekakšno novinarsko »resnost«. Tako Boris Bergant, dosedanji predsednik slovenskih novinarjev, meni: »... .gre za fenomen rumenega tiska, ki se ni razpasel samo v novih edicijah, marveč je okužil celo nekoč resno novinarstvo...«. Andrej Poznič, novi novinarski voditelj, pa takole: »... Tisto, kar smo imeli v obdobju demokratiziranja za občasne ekscene pojave novinarstva ali pa smo pripisali kar zlobni naravi režima in njegovih podaljškov v medijih, se danes kaže kot ena osnovnih potez slovenskega informacijskega prostora: nagnjenost k škandaliziranju (normalno) konfliktnih družbenih stanj, obsojanje ljudi (politikov, gospodarstvenikov, kriminalcev...) v medijih, preden to storijo sodišča, enoumje, čredni nagon, pa obrekljivost, dobršna mera slabega okusa in tako dalje...«.
Razmere bi lahko povzeli tudi takole: če je vse preveč Demosovcev obremenjeno s kompleksi izvirajočih iz desetletij, ko je partija njihovo ideološko drugačnost krotila z mašenjem ust, potem se je večina slovenskih novinarjev odločila za neokonzer-vativizem zato, ker jih peče vest, ko se spomnijo svojih slavospevov partijski oblasti. Ampak to je normalno in minljivo. Strasti se morajo ohladiti, kompleksi pozdraviti, zlagoma se bo vse vrnilo v normalne kolesnice funkcioniranja znotraj kritične meščanske javnosti. Bolj zaskrbljujoče je, da zakomplek-sani novinarji sami udrihajo z nalepko »rdečkarji« po kolegih, ki so že osvojili učno poglavje kritične distance do oblasti.
Tisti zares rdeči pa so že zdavnaj poskrbeli zase. Danes se ukvarjajo s propagando, plačanim pisanjem ali prilizovanjem oblastem. Ampak to je menda pohvalno, prilagodili so se zahtevam po tržnem gospodarstvu . .. Zato dobro premislite, preden kakšnemu zaletavemu, naivnemu, toda poštenemu .novinarju vržeta'v obraz: »Rdečkar!«
CELJSKA LISTINA O SODELOVANJU SLOVENIJE IN HRVAŠKE
Celje pred
zgodovinskim dogodkom?
Kot kaže se Celju obeta, da bo postalo znova zgodovinskega pomena. V okviru celjskih večerov v Hotelu Evropa se bosta o Jugoslaviji kot konfederaciji pogovarjala Milan Kučan, predsednik RS in njegov kolega dr. Franjo Tudman iz RH. Kot pišejo hrvaški časopisi, naj bi šlo na ta dan, 7. decembra, za podpis celjske listine kot prvega dokumenta, ki naj bi pomenil predpogodbo za konfederacijo med obema republikama.
Prvi takšen sestanek med Hrvati in Slovenci je bil pred 125 leti v Petrinji. Tudi tokrat naj bi obe državi določili, da jamčita nedotakljivost meja, nedotakljivost imovine, medsebojno podporo v prizadevanjih za mednarodno priznanje obeh držav in podobno. Sprejemanje hrvaške ustave in priprave na slovenski plebiscit naj ne bi bile ovira za podpis celjske listine.
Hrvati so sicer za »jezo«, to je za jugoslovansko ekonomsko zajednico. Kako bomo z njimi rešili vprašanje meje na morju ali medsebojne pravice in obveznosti zaradi zaprtja JE Krško, je seveda še odprto vprašanje. Zagotovo bo treba prisluhniti tudi javnosti. To pa presenetljivo meni, daje bolj zanesljivo sodelovati s Srbi kot s Hrvati. Pri tem omenjajo zgodovinske izkušnje.
Glede na to, da se zna 7. decembra v Celju res pripetiti
kaj pomembnega, ne bo odveč, če povemo, kako bo sestavljena večerja po pogovorih. Po svinjski ribici bo dušeni rostbeef, fina zelenjava, pekarski krompir in izbrana solata, na koncu še sadna torta Evropa. Postregli bodo tudi s kakovostnimi vini. Tisti, ki želite biti zraven, se prija-
vite v Hotelu Evropa. Za ve-čejo bo treba odšteti 170 dinarjev na osebo.
Glede na to, da v Sloveniji o razgovorih Kučan-Tudman ni bilo do sedaj povedanega nič uradnega, se je treba vprašati, če Kučan sedaj ne vrača Pučniku načina, kako smo zvedeli za plebiscit?
INŽENIR ŠTERBENC RLOFTA VODARJE
Za poplavo je kriv vodnogospodarski loby
Čeprav so vode že zdavnaj odtekle, poplava še vedno ostaja v dnevnih redih posameznih sej, strokovnih analiz in predvsem v pomnenju ljudi. Največ razprav je še vedno namenjeno nesreči, ki so jo narasle vode povzročile bolnišnici v Celju. Zato smo obiskali dipl. ing. Ivana Ster-benca, ki je bil med gradnjo nove bolnišnice zadolžen za nadzor.
»Danes je verjetno že šlo v pozabo, da je načrt nove celjske bolnišnice pripravila skupin strokovnjakov Geoex-prota iz Zagreba. Slo je za obsežni načrt, ki je bil dopolnjen s predlogi različnih strokovnjakov tako s področja gradbeništva, geologije, kot zdravstva.«
— Danes in takrat je bilo sporno, zakaj graditi bolnišnico na tem mestu, kjer je nevarnost poplav?
»Gradnja in izbor lokacije za objekt, kot je bolnišnica, je izredno obsežen in odgovoren projekt, ki vsebuje vrsto dodatnih težav, od same lokacije do komunalne ureditve, propustnosti cestnega prometa, oskrbe in tako na-prej-
Ze takrat in danes prav tako, sem bil proti tej lokaciji, vendar so se odločili, da bo bolnišnica tu, kjer je že stari objekt, ki bi ga vključili in usposobili za sodobne potre-
be in tudi tako pocenili gradnjo.
Zaradi nevarnosti prodora talne vode, so projektanti vključili v projekt izgradnjo »lupine«, membranske stene, ki jo je projektirala, če se ne motim. Geotehnika iz Zagreba in v njp postavili novo bolnišnico. Slo je za zahteven in obsežen poseg, ki je zaradi velikosti že na začetku buril javno mnenje v Celju.
Rad bi pa povedal, da niti visoke vode pred leti, niti talne vode, niti meteorske vode ob nedavni poplavi niso bolnišnice ogrozile, torej so membranske stene bile in so v resnici opravičile svoje poslanstvo ...«
— Tokrat, ob nedavni poplavi je prišlo od prelitja ...
»Da. Če pustimo ob strani, zakaj so nekateri vztrajali in v kletne prostore vgrajevali vitalno opremo bolnišnice in ne v višje prostore, ker to ne sodi v moje področje odgovornosti, lahko trdim, da je bil vložen denar v resnici gospodarno porabljen.«
— Toda bolnišnica je bila poplavljena, škoda je neprecenljiva ...
»Zdaj vam bom povedal nekaj bogokletnega, vendar me to že ves čas pesti. Tudi za to poplavo so krivi ne bog in ne oblast, temveč - vodarji. Vodnogospodarstvo. Vodnogospodarski loby. Ti mali bogovi, ki se gredo pametnjakoviče.
Poglejte, Švica, Avstrija, del Francije, Češka, vse te države se že stoletja srečujejo z meteorskimi vodami. In zakaj pri njih ni katastrofalnih poplav, razen v primeru nesreč, ko odpove človek? Ker so desetletja izgrajevali ta-kozvane vodne hrame. Vodne hrame za primer visokih voda in vodne hrame za primer suše. Dober gospodarje namreč tisti, ki pametno ravna z vodo. S tem največjim bogastvom in najhujšo nevarnostjo. In mi?
Kot tu sedim, vam zagotav-
jam, da te zadnje katastrofe ne bi bilo, če v našem vodnem gospodarstvu ne bi bilo toliko genijev. Vzemiva celjski primer. Jaz vam zagotavljam in sleherni vodar vam lahko v petih minutah izračuna, da so za vsaj 20 odstotkov količine vode bili krivi — mostovi! Njihovi nosilni stebri, ki jih nobeden pameten gradbenik ne bo vgradil v strugo hudourniške reke, temveč bo most v loku reko prepasal. In če že, bo dežurna ekipa vo-darjfev z navadnimi motornimi žagami in maclji stebre reševala pred nanosom drevja in drugih naplavin, ki zmanjšujejo pretok vode.
In naprej. Naši sosedi v nekaj trenutkih na računalniku pokažejo, za kaj gre, kolikšna je nevarnost poplav in kdaj bo ta nevarnost res nevarnost. To je znano tudi našim vodarjem. Zato vas lepo prosim, da me o tem. kdo in zakaj je zalil bolnišnico, pustite pri miru. Mi, ki smo gradili bolnišnico smo svoje delo opravili v redu. To, česar so pa krivi vodarji, je znano vsakemu, ki se količkaj spozna na to področje ali pamet in denar pametno vlaga. Zal tega pri nas ni bilo, in kot zdaj poslušam, še nekaj časa ne bo. Vsaj toliko časa ne, dokler bodo v vodnogospodarskem lobyju tile bogovi...«
Srbska volilna
norčija
Oblast v Srbiji je morala popustiti. Samo dva dni so njeni glasniki vsiljevali bedarije o enotnosti Markovičevih, Draškovičevih in Rugovinih pristašev ter nesmisle o bojkotu volitev, s katerim naj bi želela opozicija sprožiti prelivanje krvi. Oblast je pretresla možnost, da se lahko na volitvah pojavi le z dvema ali tremi satelitskimi strankami, možnost, da bi proti voditeljem stranke na oblasti lahko kandidirala samo še ženska-vozniški inštruktor ali morda še kakšen samostojni obrtnik. Vsa iz sebe je srbska oblast ukazala delegatom Skupščine Srbije, da sprejmejo sporne amandmaje (z isto obrazložitvijo, kot so jih pred tremi dnevi zavrnili) in opozicija je bila sprejeta. Taksno burko lahko izvede samo režim, ki se mu tla pod nogami že močno majejo.
Janezu Janši
Najtežje orožje je le ostalo doma. Za mornarico Srbija, še nima morj£ !
Nihče več ne verjame, da so zadnje poteze Skupščine in Izvršnega sveta Srbije odigrali brez vmešavanja predsedni-
v ušesih še vedno zveni gromki eho z raznoraznih mitingov. Miloševič postaja tarča mnogih očitkov. Advokat
si reže vejo, na kateri tudi sam sedi.
Danes so srbski komunisti — socialisti prisiljeni, da se na
^ KONCA/& SEM A/A V/SO KEM FOIOŽACU ///-
...A/AM PA J S ^ VODA DO C7 K LA ///
legitimnih volitvah srečajo z demokrati, radikali, člani SPO in SNO, z levimi in desnimi, postavljeni so pred dejstvo, da so lahko na volitvah tudi poraženi. Dojeli so, daje tudi to bolj sprejemljivo kot pa njihovi načrti, ki bi Srbijo pripeljali v stanje nereda, za kar bi bila obdolžena opozicija... in že bi bili tam generali, ki bi umirili neposlušni narod. Film na to temo nam je posredovala že Romunija ...
Verjeti pa moramo, da bodo čuvaji javne besede v srbskih medijih končno razumeli, da predvolilna kampanja ni več stvar Socialistične stranke in njenih televizijskih ter časopisnih plačancev.
ka Miloševiča, zato se mar- Srda Popovič meni, da je ize-sikdo sprašuje, kdo bdi nad načil prave srbske interese njim v teh vrelih trenutkih, z osebnimi in z interesi svoje Kdo mu je svetoval, da je na politične stranke. Srbi so to mitingu v Nišu nespametno vsaj v nekem trenutku debelo pljuval po opoziciji, kdo mu požrli in nasedli, le spomni-prikriva pripravljenost opozi- mo se ponižujočega plazenja cijskih voditeljev, da bi boj- pred vodjo, slik in pesmi: kotirali volitve, ki pa si jih je »Slobo — slobodo«, »Narod oblast zamislila s pomočjo in- se pita — Slobu za Tita.« Mi-formativnega mraka.	loševičeva ideja je bila zelo
Ko je v Srbijo pokukal več- preprosta. Ocenil je, da je po partijski sistem, je Miloševič Titu oblast nikogaršnja, le pokazal, da nima Kučanove pobrati jo je treba. Sistem je pronicljivosti in premeteno- začel gniti in to je postalo sti, ki bi mu morda omogoči- očitno. Slobodanova tako la, da bi častno obdržal imenovana »antibrokratska oblast. Tako pa je želel ohra- revolucija« je šokirala. Ko-niti mit vodje in najbrž mu munisti niso mogli verjeti, da
Mladi virtuoz v Celju
V torek, 11. decembra ob 19. uri in 30 minut bo v Narodnem domu nastopil violinist, virtuoz, kije osupnil svet, Stefan Milenkovič.
Poznavalci in sladokusci, ki so doslej imeli priložnost spremljati mladega virtuoza le na televiziji ali poslušati po radiu, verjetno ne bodo zamudili te enkratne priložnosti.
Stefana Milenkoviča bo na klavirju spremljala prav tako svetovno, znana Lidia Caenazzo. Vstopnice so na voljo v Likovnem salonu in pri Popotniku.
Jožefu Školjču
Demilitsrizirone liberalce bomo na meje poslali, da ne bi nas dnevi, prehudi pobrali ?
Prva Standa v Jugoslaviji_______________________
Poslovni dogovor med trgovsko organizacijo Istra in italijansko Stando in obrodil sadove. V Puli so v delu ene izmed Istrinih prodajnih hiš že začeli prodajati 80 odstotkov blaga široke potrošnje iz Standinega asortimenta. Prodajajo okoli 7000 izdelkov po cenah, ki so enake ali za 5 odstotkov višje kot v Italiji.
Naše premoženje v svetu
Ob veliki vrednosti lastnine doma - in to bi v primeru razpada južnoslovanskih republik vsekakor morali razdeliti - ima Jugoslavija tudi precejšnje premoženje v tujini. Po svetu ima 125 vrst nepremičnin, to je 120 zgradb in gradbenih zemljišč v Istanbulu, Kampali, Islamabadu in
v Canberri. Po znanih podatkih so te nepremičnine zelo dragocene, kajti samo v zgradbe, ki so v uporabi, so vložili 259 milijonov dolarjev. Samo za zakup stanovanj osebja Zveznega sekretariata za zunanje zadeve so v letu 1988 potrošili več kot pet milijonov dolarjev, za rezidence
blizu milijon in za poslovne prostore 2,2 milijona dolarjev.
Poleg tega so zunaj po najbolj ugodnih tržnih svetovnih pogojih plasirane tudi devizne rezerve Jugoslavije, kar je Narodni banki Jugoslavije do letošnjega oktobra prineslo
414 milijonov obresti. Rezerve so vložili v kratkoročne depozite v dvesto največjih tujih bankah, v mešanih bankah in v agencijah jugoslovanskih bank v inozemstvu, za preostalo pa so kupili prvovrstne vrednostne papirje ZDA in Nemčije in monetarno zlato.
Po (kmh...) domovini
Svetozarevo: Jugoslovanski narodi želijo živeti v federativni državi, trdi zvezni sekretar za notranje zadeve Petar
Gračanin.
Ljubljana: Obrt naj bi bila spet obrt. V republiškem sekretariatu za drobno gospodarstvo pripravljajo predlog za izdajo obrtnega zakona.
Izola: Na prvi seji zbora Mladinskega sveta Slovenije so za predsednika izvolili Janeza Škulja.
Beograd: Razgaljanje Brozovih zločinov? Na ustanovni skupščini združenja Goli otok je bilo slišati, da je bila Titova politika zločinska, njegov famozni »ne« Sovjetski zvezi pa
farsa.
Maribor: V avstrijski čitalnici so pripravili prvo promocijo, predstavili so Nemško-slovenski slovar pravnega in ekonomskega jezika.
Priština: Po zapletih s kosovsko policijo so francoski zdravniki le uspeli predati zdravila v prave roke.
Sarajevo: Notranje meje so trajne in nedeljive, pravi dr. Obrad Piljak, predsednik predsedstva BiH, ko govori o prihodnosti Jugoslavije.
Beograd: Samostojni sindikat RTV Beograd zahteva, naj srbska skupščina zamenja vodilne ljudi te televizijske hiše.
Beograd: Srbska skupščina je vendarle ugodila zahtevam opozicije. V republiško volilno komisijo bodo vključili tudi predstavnike strank, ki so predlagale svoje kandidate v več kot tretjini volilnih enot.
Ljubljana: Odločanje o plebiscitu so prestavili na naslednje zasedanje skupščine, ki se bo pričelo prihodnjo sredo, 5. decembra.
Zagreb: Hrvaška vlada zahteva devalvacijo dinarja. Hrvaška bo sama sanirala banke, vendar bo znižala dajatve v zvezni proračun.
Skopje: Po neuradnih podatkih je na volitvah zmagala Demokratična stranka za makedonsko nacionalno enotnost.
Ljubljana: Podjetništvo je potrebno tudi v javnih zavodih. Vprašanje je, kako urediti položaj monopolistov.
Ljubljana: Elan bo rešil pred propadom samo še podpis licenčne pogodbe.
Ljubljana: Slovenska davčna reforma je dobro zastavljena. Predlagani davčni sistem je racionalen, primerljiv s svetovnimi sistemi in nevtralen.
Jesenice: Ob predoru bodo postavili novo carinarnico. Stara ne bi zmogla sprejeti tolikšnega prometa.
Ljubljana: Začela se je skupščinska razprava o novi stanovanjski zakonodaji.
Beograd: Komisija Svetovne banke pregleduje podjetja, ki bi jih utegnila podpreti. Med petnajstimi sta dve slovenski podjetji, Metalna, iz Maribora in Novoles iz Novega mesta.
Ljubljana: Naši ljudje se množično odločajo za smučanje za
mejo. Tujina je večinoma razprodana.
Ljubljana: V ljubljanski Mestni galeriji je na ogled tretji del razstave 150 let fotografije na Slovenskem.
Beograd: V Jugoslaviji je doslej registriranih 158 bolnikov, ki imajo aids, okuženih pa je verjetno 5000 do 6000 ljudi.
Beograd: Srbska opozicija bo vendarle prišla na volišča. Vuk Draškovič je izjavil, da bi morali sodelovanje na volitvah jemati kot svojo sveto dolžnost.
Ljubljana: Proračun republike je med željami in možnostmi. V finančnem ministrstvu računajo na 65 milijard dinarjev, to je 35 odstotkov družbenega proizvoda.
Priština: Srbi zapirajo albanske šole, ker nasprotujejo izvajanju učnih načrtov in programov republike Srbije.
Koper: TV Koper-Capodistria bo ostala brez italijanskega partnerja. 31. decembra se izteče pogodba o sodelovanju s Fininvestom iz Italije.
Ljubljana: Do leta 1995 naj ne bi gradili spodnjesavske verige elektrarn.
Ljubljana: Nadaljujejo se razprave o privatizaciji. Vrednost premoženja naj se preiskusi tudi na trgu.
Beograd: Jugoslovanski železničarji se pravdajo z državo. Izguba 46 milijonov dinarjev se zaradi prenizke cene nabira že nekaj let.
Ljubljana: Izvršni svet je izoblikoval besedilo gradiva, ki pojasnjuje razloge za razpis plebiscita in oceno o možnih posledicah.
Zagreb:	Kako depolitizirati jugoslovansko armado?
V Zagrebu so se sestali Milan Kučan, Franjo Tudman in Ante Markovič.
Ljubljana: Letošnji 29. november je po vsej federaciji minil brez večjih slovesnosti.
Kranj: Zaplet ali zavajanje javnosti? Radio Kranj v ustanavljanju je oddajal »protestni program« zaradi kadrovske spremembe.
Beograd: Srbi se bodo 9. decembra odločali med 32 kandidati. Miloševič ima kar 31 tekmecev.
Kragujevac: Zastava bo spet prodajala avte na up.
Beograd: Povprečna jugoslovanska plača je septembra znašala 5049 dinarjev.
ČUDNA SO POTA JUGOSLOVANSKE EKONOMIJE
Bo »Elan« hrvaški?
Vprašanje v naslovu ni niti malo naivno, niti ni neuresničljivo. »Naime kaj,« rekli bi Hrvati', ki so v stečajnem postopku za Elan iz Begunj, velike svetovno znane firme tisti, ki so upravičeni do 130 milijonov DEM, kolikor so posodili tej firmi. To pa tudi pomeni, da lahko Elan kupi-
jo. In res so v Consult Investu v Varaždinu začeli ustanavljati konzorcij za prevzem Elana v Jugoslaviji in tujini. V konzorciju naj bi bilo 17 upnikov iz Hrvaške in 2 iz Makedonije.
Konzorcij bo v kratkem imel nared študijo o ekonom-
ski upravičenosti, ki naj bi pokazala ali naj prevzamejo celoten Elan ali samo dele. Pravijo pa, da se splača kupiti vse, potem pa tisto, kar ne bi moglo živeti na trgu, prodati naprej.
Hrvaška namera se seveda nanaša tako na Elan v Begu-
.njah, kot na Elan v Avstriji, Nemčiji, Švedski, ZDA. Glede na to, da je Elan še vedno cenjena svetovna znamka, zlasti njen smučarski in »plavi« program. Za hrvaške poslovneže je tako to zanimiv izziv, zlasti še, ker so prepričani, da številke, ki jih poznajo upniki niso prave, da je
Gospodarstvo
propada
Prosvetarji so odvisni od gospodarstva.
Ljubše bi jim bilo, ko bi se financirali iz republiškega proračuna. Naj gredo pod komando teritorijalne obrambe!
vrednost Elana v tujini zelo velika, da je pravzaprav vprašanje, če je bil Elan kot celota sploh zrel za stečaj.
Seveda se samo po sebi po-
stavlja vprašanje, zakaj se česa podobnega niso spomnili Slovenci. No, morda pa še ni prepozno. Lov na Elan v stečaju je namreč zaenkrat še odprt. Torej?
PO ODLOČITVI USTAVNEGA SODISCA O OBČINSKEM NAKUPU STANOVANJ EMO
Velika prevara je uspela
nost, osnovno izobraževa- tev našli. Velika prevara je nje, otroško varstvo, social-, vsekakor uspela. V EMO no skrbstvo, zdravstveno niso šli v stečaj, niso p>a tudi varstvo, kulturo in telesno še dokončno splavali. Po-kulturo. Solidarnostna sebno vprašanje pa je, kaj sredstva so v drugem členu bo z delavci EMO, ki stanu-kot piše v tretjem členu od- jejo v »solidarnostnih« sta-loka. No, to so stvari, ki jih novanjih. Ta bodo lahko bo moč razrešiti.	kupili ali pa ostali najemni-
ki, prepuščeni pravici last-»Nesporno je, da je EMO nika, to je občine. Če jih bo stanovanja lahko prodal, ta izselila, bodo pač morali občina pa jih kupila. Za ob- iti. Po novem seveda ne bo čino je seveda pomembno, več obveze, da jim najdejo da za posojilo daje denar primerno stanovanje, da v skladu z zakonom. Soli- jim sploh najdejo kakršno-darnostna sredstva to žago- koli streho nad glavo, tovo niso! Ustavno sodišče V vodstvu podjetja se sicer
prispevne stopnje (iz dobička oz. dohodka) za stanovanjsko solidarnost od 2,00 na 2,68 odstotka. Šlo je za 534 stanovanj, vrednih nad 95 milijonov dinarjev.
Poročali smo, da je Ustavno sodišče RS razveljavilo tere dolgove. Velja še reči,	sedajo
MMMMŠ. StŠI iSf? Ušli ipp
,	^	^ jo, jo pa poznajo. Anton bodo nabrala s privatizacijo vrnil del dolga, v občim pa
ru®1	Rojec, župan, meni, daje družbenih podjetij. To je bodoženašlinačin,dazbe-
Na javnem tožilstvu sogo- odločba z napakami, saj vornika nismo dobili, saj je ima med drugim štampiljko bil tožilec na seminarju, države oziroma republike, njegov namestnik pa o za- ki je več ni (socialistična!) devi ni obveščen. Ob ovad- in da je v odločbi tudi napa-
Naj bralce spomnimo, da so na skupščini 26. decembra lani delegati SO Celje jasno vedeli, da sprejemajo nezakonit odlok, saj jih je opozoril družbeni pravobranilec samoupravljanja, pa tudi nekateri delegati. V strahu pred stečajem EMO, poučeni s stečajem LIK Savinja, so odlok izglasovali. K temu je pripomogla tudi grožnja prvega moža EMO, da bo njegova ekipa odšla, in obljuba teh, da bodo v markah jamčili, da v EMO ostanejo in ga pripeljejo v mirne vode. Kot se je kasneje pokazalo, so z jamstvom le zavajali, saj nihče ni položil obljubljenih mark. Treba je še dodati, da je SO takrat samovoljno vzela oblast stanovanjskemu sisu, ki je obstajal, saj so takrat veljala načela, da je treba vsako leto prispevne stopnje sprejeti z dogovarjanjem, če je to neuspešno pa z odlokom. Dogovarjanja niti poiskusili niso!
Zanimivo je, da se niti SDK niti pravosodje (tožilec) do danes še nista vmešala v posle občine, EMO in LB SB d. d. Celje, čeprav jim je bilo jasno, da gre za nezakonito uporabo solidarnostnih sredstev za stanovanja. V tem je tudi poanta ustavnega sodišča, ki jasno pove, da s solidarnostnim stanovanjskim dinarjem ni mogoče sanirati podjetij. (Podobno so ukrepali tudi v Kranju in Novem mestu).
Ko smo po odločbi ustavnega sodišča vprašali na SDK, nam je Uroš Goričan, pomočnik direktorja SDK Celje povedal preprosto resnico. »Denar se nakazuje z virmanom in SDK ne gleda drugega kot da je nalog pravilno izpolnjen. Ob pregledu letnega poslovanja bo moč ugotavljati tudi mo-
rebitno nenamensko rabo denarja pri občini.«
No, pri tem je treba reči,
da so se po zahtevi za ugo- ^ 0j,čana je sjcer tožilec de-tavljanje ustavnosti m zako- • ^ da bo ukrepal pQ odloči.
celjskega posla tyj ustavnega sodišča, torej v SDK nekateri organ, zam- >>na ziher<< 6 mah za to plačilo. Posebej
pa velja povedati, da je V banki se ne sekirajo, eden izmed delavcev SDK, Prepričani so, da ne bo te-Franc Prepadnih, o zadevi žav z vračanjem posojila, vedel veliko iz prve roke. saj je občina morala izpolni-
tudi razlog več, da bo velja- rejo denar. Tudi to, da bi lo pravilo, da se denar iz posojilo odplačevali z de-privatizacije vrača tja, od- narjem, ki ga bodo plačali koder izhaja. Sedanja pred- tisti, ki bodo kupovali sta-
ka. Razveljavljen člen odloka namreč govori o sredstvih za raziskovalno dejav-
videna zakonodaja pa govori o zbiranju na ravni republike, brez takšne obveze.« V občini bodo torej reši-
novanja, ni izključeno. Kakorkoli že, nastradajo vedno le tisti spodaj, majhni in nepomembni.
Kot delegat v SO Celje je tudi glasoval za odlok. Hkrati pa je bil tudi predsednik komisije skupščine občine za družbeni nadzor!
ti tri plačilne naloge, ki jih bodo vnovčili, če se kaj za-plete. V razgovoru s Slavico Božič, Karlo Kajbo in Jožetom Vebrom v banki smo še
No, počakajmo, če bo SDK zabeležili, da je takrat šlo za pri letnem pregledu sploh biti ali ne biti v EMO, za kaj ugotovila pri nenamen- veliko bojazen pred brezpo-ski rabi občinskega denarja selnostjo. Če ne bi določili za odplačilo posojila.	povišanja prispevka za soli-
V takratnem stanovanj- darnost, bi morali zvišati skem sisu, danes službi za prispevek za brezposelnost.
Ob zgodbi v EMO je treba reči, da so bili glavni akterji takrat župan SO Celje Tone Zimšek, pogodbo z banko je podpisal Miloš Pešec, predsednik IS SO Celje, za EMO Marjan Drev. No, ustavno sodišče je o zadevi odločalo v popolni sestavi in zelo hitro. Seja je bila 15. novembra, čez 10 dni pa je odločba že prišla v Celje. Še imena sodnikov: predsednik Stane Markič, Janko Česnik, dr. Peter Jambrek, mag. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivk, dr. Anton Perenič, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm in Ivan Tavčar.
stanovanjsko komunalno gospodarstvo občine Celje, so bile proti poslu. Miro Gradič, vodja splošnega sektorja, pravi: »Bili smo proti. Ker pa občina ni posegla v naša sredstva, nismo
Oboje je obremenitev gospodarstva. Sicer pa, pravijo v banki, v Celju niso bili prvi, ki so se odločili za tak način sanacije podjetja, v Kranju (Tekstilindus) se je s poslom celo strinjal ob-
šli do konca. Najbrž bo tre- činski prabovranilec samou-ba razveljaviti pogodbo pravljanja, čeprav se ni nje-med občino in banko, vpla- gov republiški šef. čani denar pa vrniti podjet-
jem. Koliko je EMO odgovoren, da je prišlo do prodaje, je vprašanje. Lahko se bo skliceval, da je sklepal pogodbo v dobri veri. Sicer pa to tudi ni pomembno.
Obveljala je tudi preprosta logika, da so posojilo dali tistemu, ki ga bo zanesljivo vrnil, kar pač EMO ni bil. Nenazadnje pa, iz denarja, ki ga je dobil EMO,
EMO ima pač pravico pro- je lep del šel spet nazaj dati svojo lastnino. Kam so v banko, ki bi sicer še dolgo dali denar od kupnine, je čakala na vračilo ali pa ga seveda njihov problem. Ko- sploh ne bi nikdar dobila, likor vem, so plačali neka- vsaj v celoti ne.
SLOVENCI IN VRHUNSKA KULINARIKA
Grad, kjer najprej uživaš in šele potem ješ
ovprečna pričakovanja povpreč* nega Slovenca od dobrega gostinskega lokala bi lahko strnili v nekaj zahtev: hitra in solidna postrežba, dobra in obilna hrana in pijača, zmerna cena. Na Slovenskem je vse več lokalov, ki so zmožni ustreči takšnim zahtevam, le redki pa so, ki so tovrstno ponudbo daleč presegli in se povzpeli do vrhunca gostinske umetnosti ne samo v našem ampak tudi v evropskem merilu. Mednje lahko brez pomislekov uvrstimo Grad Tabor.
Od gradu, ki so ga na vzpe-tinici nad Laškim pozidali tam nekje med enajstim in trinajstim stoletjem, je pravzaprav ostalo le nekaj kamnov. Vse ostalo je pozidano na novo, vendar verodostojno nekdanji podobi gradu, ki
vim lastnikom-Pivovarni Laško in celemu mestu.
Najbolj laskave ocene o urejenosti in ponudbi Tabora dajejo tudi ljudje, ki so prepotovali že lep kos sveta in okusili tudi imenitnost ponudbe v podobnih, reprezen-
pletanju in dopolnjevanju izjemnega ambienta z vrhunsko kulinariko in, seveda, reprezentančno postrežbo.
»To ni kraj, kamor bi človek prišel na hitro nekaj pojest,« pravi vodja lokala, Franci Podkoritnik. »Kajti grad Tabor je treba doživeti in uživali z vso intimnostjo njegovega vzdušja.«
Ze prvi pogled na notranjost gradu s številnimi, ču-
luuKcionamosti
pusauiezinn prostorov. Tudi po nekaj urah sedenja v lokalu, lahko gost med grajskimi stenami odkriva številne nove, zanimive, podrobnosti, oblike, premišljene dodatke in igre avtorjev nove podobe gradu: arhitekta Andreja Kemra, Tomaža Kržišnika in Miljen-ka Licula. Njihovo delo na gradu Tabor je bilo nagrajeno tudi s Plečnikovo nagrado.
Jedel je kot grof
Spomladi je razkošje gradu Tabor užival tudi pravi pravcati grof, Erich Graf von Zilienfels iz Švice. Jedel je kot grof in bil nadvse zadovoljen. O tem priča njegov vpis v knjigo vtisov, še bolj pa njegov ponovni obisk oktobra letos.
Za vinske sladokusce
O razkošju buteljčnih vin govori tudi nekaj številk. V posebni sobi je stena dobesedno obložena s kakšnimi 1200 steklenicami vina, to pa je le del grajskega vinskega premoženja. Gostje imajo takorekoč na dosegu roke 47 različnih vrst vin, za sladokusce pa so na voljo tudi takšne dobrote kot je jagodni izbor Vino treh kraljev iz bere 6. januarja 1987 in ledeno vino.
je bil nekoč lovska postojanka celjskih grofov, kasneje pa zatočišče prebivalcem pred turškimi vpadi. Takrat se ga je tudi oprijelo ime Tabor.
Potem, ko je stoletja sameval in propadal, se zdaj na novo postavljeni grad spet smelo dviga nad krajem, v upravičen ponos svojim no-
tančnih lokalih v tujini. V grajski knjigi vtisov je mogoče prebrati same navdušene pohvale v najrazličnejših jezikih. Podpisani gostje so doma z vseh vetrov od daljne Avstralije do Poljske, Švice, Avstrije, Italije, Nemčije ...
Posebnost ponudbe gradu Tabor je v medsebojnem pre-
SLAVNOSTNI MM
prM i olivami
Consommee Royal
Telečji mebaljoni x gobami Alan^eCjevi Hrastovci Tina pritoka Sestavljena solata
hxbobova omleta
Kavalabor

£
dovitimi podrobnostmi Kržiš-nikove keramike in vitražev, obiskovalca očara. Najsi se gost povzpne v ljubko poročno dvoranico v okroglem stolpu ali spusti do vinoteke pod zemljo, se sprehodi po grajskem dvorišču ali se skrije v posebno sobo, ki tik pod streho gradu nudi zavetje samote željnim gostom, povsod lahko samo občuduje domiselnost in dovršenost oblik in
JL-	-75t) Tkj -3o -W Tfc

Franci Podkoritnik, vodja Gradu Tabor
Oprema celjskega Pohištva, hotaveljskega Marmorja in kamnoseštva Kunaver pa je prejela Plečnikova priznanja za obrtniško delo.
Ko so v laški Pivovarni pripravljali projekt Gradu Tabor, niso ničesar prepuščali naključju. Kadre so izšolali na Zavodu za napredek gostinstva v najbolj razvitem jugoslovanskem turističnem kraju — Opatiji, izkušnje so si potem nabirali še v nekaterih drugih eminentnih hotelih. Skrbno so, v sodelovanju s strokovnjaki — pripravili tudi kulinarično ponudbo.
»Prav zdaj sestavljamo nov jedilni list,« nam je povedal Franci Podkoritnik. »Mislimo, da smo dolžni gostu kar naprej ponuditi nekaj novega, nekaj drugačnega. Tudi zato se gostje radi vračajo k nam.«
Na jedilnem listu je obilica najrazličnejših specialitet — od slovenskih jedi kot so, denimo, štruklji, do jastogove ali želvine juhe do prepeličjih jajc, divjačine, morskih specialitet, biftkov, steakov.
Lovorike potrjujejo kakovost
Da so taborski gostinci resnično med najboljšimi v svojem poslu, dokazujejo tudi lovorike z nekaterih tekmovanj. Na lanskoletnem Gostinskem taboru v Rogaški Slatini so pobrali dve zlati in pet srebrnih odličij.
nabodal in najrazličnejših sladic.
»Pripravljamo jedi iz trinajstih vrst mesa, zraven sodijo priloge iz različnih vrst zelenjave in prikuh. Sami pečemo tudi kruh. Z različnimi dodatki mu spremeninjamo obliko in okus, tako da je pred gostom vedno kaj novega,« pripoveduje naš sogovornik.
Posebna privlačnost nekaterih od teh jedi je v tem, da jih pripravijo kar pri mizi, gostu na očeh.
K vrhunski ponudbi jedi, sodi tudi ponudba kakovostnih pijač. Za ljubitelje piva je poleg ostalih vrst te grenke pijače na voljo tudi posebna polnitev iz laške Pivovarne, Grajsko pivo. Posebej bogata pa je izbira vin. Za posamez-
potrdi posebnost poročnega dne.
Vrhunsko ponudbo v poletnih mesecih dopolnjujejo še poletne grajske prireditve, ki med poslušalce na grajsko dvorišče že dve leti zapored vodijo najbolj znane slovenske in jugoslovanske umetnike.
Kakšne pa so cene v reprezentančnem objektu s tako vrhunsko ponudbo?
»Marsikdo pričakuje, da smo izjemno dragi. V resnici smo le malenkost dražji od ostalih lokalov ali pa še to ne,« pravi Franci Podkoritnik. »Čeprav je v tujini normalno da je lokal na takšnem nivoju reprezentančen tudi s cenami, si pri nas tega še ne moremo privoščiti, ker bi potem ostali brez gostov.«
Najdaljša grajska noč
Prav posebno doživetje je silvesterska noč, preživeta med grajskimi zidovi. Za letošnje silvestrovanje pripravil aj0 hladno-topli bife z bogato izbiro kulinaričnih dobrot, za glasbo bo skrbel duo Can-can, gostje pa se bodo zabavali tudi s številnimi zabavnimi igrami. Cena silvestrovanja bo 700 dinarjev, rezervacije pa bodo sprejemali na telefon 731-600.
ne družbe je v grajski kleti na voljo tudi posebna soba, v kateri je mogoče kar sproti izbirati med razkošjem vinske ar-
Še posebej v teh časih, ko se je število poslovnih kosil skrčilo na minimum, so tudi na Taboru odvisni od posa-
soboto izreče svoj »da« nekaj prihajajo tudi od daleč. To parov. Prihajajo tudi od da- pomeni, da se o nas širi dober leč, kajti grajsko vzdušje le še glas.«
KDO JE NAJBOLJ SLEP?
Slepci se postrani gledajo
Že pred nekaj leti je imel Celjan Vlasto Skale spor s tukajšnjo Medobčinsko organizacijo slepih in slabovidnih. Zdaj se pojavljajo nove govorice o delovanju tega društva, govoriti pa pričenjajo tudi drugi slepi in slabovidni, člani in nečlani organizacije.
Modna revija za slepe
Ivan Horvat je popolnoma slep. Zaposlen je kot telefonist v celjski Kovinotehni, živi pa sam in stanuje v bloku na Lavi. O delovanju Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Celje razmišlja na glas:
»Leta 76 je organizacija redno zaposlila prvega tajnika, zdaj pa imajo na sedežu v Celju še eno honorarno moč. Zakaj moramo plačevati v regiji, kjer organizacija nima več kot tristo članov, enega in pol človeka, mi ni razumljivo. Povrhu, recimo, v letih 83 do 87 niso bili sposobni človeku nabaviti niti bele palice, vsega pa so v teh štirih letih svojim članom kupili le dva tehnična pripomočka. Predlani so se na primer na konferenci hvalili, da se naša organizacija slepih bojuje proti alkoholizmu, narko-
maniji, nikoli pa še niso povedali, kaj se je iz družbenega denarja, ki ga dobivamo, za slepe nabavilo. Tudi točno nikoli ne povedo, kam gre denar, ki ga zasluži organizacija z dobrodelnimi koncerti. Počnejo pa lepe neumnosti.
Pred dvema mesecema je, recimo, predsednica odbora slepih žensk pripravila srečanje slepih žensk z modno revijo. Za takšno netaktnost je denar, za tehnične pripomočke pa ne. Meni se zdi moja organizacija kot nekakšen zvonček želja. Poglavje zase so računalniki oziroma zvočni kalkulatorji, ki jih slepci potrebujemo za svoje delo, informiranje, življenje nasploh. Že trikrat so jih v zadnjih letih delili, vendar kriterij za dodelitev ni ta, da bi najprej kalkulatorje dobili povsem slepi. Tako je letos zvočni ka-lulator dobila članica, ki ima kar 25 odstotkov vida, kar je kar dovolj, če vemo, da z 31
odstotki že lahko pristopiš k opravljanju vozniškega izpita. Posebej pa sem se razburil, ko sem pred časom hotel, da bi brat na moje ime kupil avtomobil, s katerim bi me potem vozil. Ko sem hotel na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja dvigniti potrdilo, da sem oproščen ob nakupu avtomobila davka, so mi rekli, da sem svojo pravico za to pet-letje že izkoristil. Res me zanima, ali se jim ni ljubilo potrdila napisati, ali pa je kdo brez moje vednosti na moje ime kupil avtomobil...«
Elitna družba
No, Ivan Horvat se nad razmerami v organizaciji slepih pritožuje, vseeno pa v njej še vztraja. Drugače je z že omenjenim Vlastom Ska-letom, ki je leta 86 iz organi-zacijg. izstopil, pred letom dni pa se je vanjo hotel vrniti. Čeprav ima le 4 odstotke vida in torej izpolnjuje pogoje za vstop, so ga zavrnili. Februarja letos so mu sicer pojasnili, katere obrazce mora za vstop izpolniti, opraviti pono-vem pregled vida in prinesti
c L EH naj osrr/KHOO \j Teni
po TEti NAČecU PC lujejo vopsrcA o/tu
S>TCI/ S^PO/CAZ
roso n s// RAZUtlNiiQ j/(/ ogct/ Tl JO NA ±Uoji koči j>Rlhi Tl UNO REAKCIJO Op sp&\Nl VOD/cNifri/
KAPAR HOČE
JO SPRChmil / PREztl/t
ue HA zaj KC !N s terc
rzeriAicmTi i/sAJ za
KORAK NAPREJ-
dve sliki, šest mesecev kasneje pa so mu poslali sklep, da so zavrnili njegovo vlogo za vstop v organizacijo.
Čeprav je Vlasto Skale invalidsko upokojen, mu v obrazložitvi negativnega sklepa razlagajo:«... dne 14. 8. 1986 je (Vlasto Skale - op. p.) s svojo pismeno izjavo izstopil iz članstva. Kot razlog izstopa je navedel, da ne želi biti več član. ker se ne strinja z konceptom oz. usmeritvijo Zveze društev slepih in slabovidnih Celje oz. Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, po kateri se na vidu prizadeti usposabljajo za pridobitno delo oz. zaposlujejo, da s svojim delom zagotavljajo svojo eksistenco oz. svojo socialno varnost. Zveza... do danes ni menjala svoje navedene usmeritve...«
Vlasto Skale, ki je upokojen in mu pravzaprav zveza prav to očita, se je obrnil na sodišče združenega dela v Celju. V zahtevku za varstvo svojih pravic je med ostalim zapisal: »... Žal je tako, da je velik del pomoči, ki jo družba daje slepim, nemogoče koristiti, če nisi član Organizacije slepih in slabovidnih ...« Iz vsega med Skale-tom in organizacijo je očitno, da se Skale ne strinja z načinom delovanja organizacije, organizacija pa ga zato ne sprejme. Če bi šlo za kakšno lovsko družino, bi se to dalo razumeti. Ker pa gre za orga-
nizacijo, ki ji družba namenja ogromna sredstva prav za pomoč ljudem, ki so hendikepi-rani. bi morali meti možnost včlanjevanja prav vsi slepi in slabovidni. Tako tisti, ki so pripravljeni aktivno v organizaciji delovati, kot drugi, ki jo želijo spreminjati ali pa le koristiti ugodnosti, ki jih članstvo omogoča.
Alternativno
društvo
Povsem druga pesem se bo med funkcionarji celjske organizacije pričela žvižgati, če bodo nezadovoljni celjski slepci, člani ali nečlani organizacije, ustanovili alternativno društvo slepih. Tudi to bo namreč deležno družbene pomoči in sicer na račun dosedanje dotacije Organizaciji slepih in slabovidnih Celja. Sicer pa nekaj v tem smislu piše tudi v pismu, ki ga je Vlastu Skeletu poslala v odgovor na pritožbo republiška ministrica za zdravstvo in socialno varstvo, Katja Boh:
»... naš sekretariat ni poklican za rezreševanje sporov med neko organizacijo in posameznim članom, ki prostovoljno vstopa in izstopa iz nje v skladu s statutom organizacije. Tudi... sekretariat... podpira usmeritev nastajajoče zakonodaje, ki bo še bolj odprto dovoljevala ustanavljanje alternativnih oblik jav-
nih in zasebnih podjetij ter združenj, vendar tudi v bodoče v njihovo avtonomijo država ne bo posegala, v kolikor ne bodo kršena osnovna človečanska načela. Predlagamo, da na primeren način Zvezi slepih Celje utemeljite svojo željo po ponovnem članstvu in nato konstruktivno pomagate spreminjati njihovo delo, v kolikor ocenjujete, da ni primerno ...«
Bo Ivan Horvat ostal, bo Vlasto Skale vztrajal, da ga sprejmejo v organizacijo, ki po njunem mnenju neracionalno gospodari z denarjem, si izmišlja za dodeljevanje tehničnih pripomočkov slepih neka čudaška merila? V organizaciji, ki ima za podpresed-nika nekoga, ki je bil pred leti izključen iz članstva zaradi suma manipuliranja z denarjem? V organizaciji, za čigar bivšega tajnika se šepeče, da je pomagal brez davka »zrih-tati« vsaj tri avtomobile? V organizaciji, ki za slepe pripravlja modne revije in slepcu očita dejstvo, da ga je družba upokojila? Kdo ve. In kdaj se bodo te dokazane in nedokazane nepravilnosti nehale? Če ne bodo nezadovoljni slepi Celjani ustanovili svoje zveze, verjetno nikoli. Saj tudi razne inšpekcijske službe redko zaidejo v pisarno Organizacije slepih in slabovodnih Celje. »Saj so slepi, kaj bi jim pod prste gledali?« pravijo.
NOVA IM DODA
SREČKO LADINEK ČAKA NA OBTOŽNICO
9
Je požigalec zmešan ali pretkan?
Prejšnji teden se je v Celju končal preiskovalni postopek proti Srečku Ladineku, ki je osumljen požiga Radia Celje in še kupa kaznivih dejanj. V petnajstih dneh se bo javni tožilec odločil, česa bo na osnovi dokazov Srečka Ladineka tudi obtožil. Celju se torej obeta še en zanimiv sodni proces. Tolikanj bolj, ker ima Srečko pri svojih dvajsetih letih za seboj že razburkano življenjsko pot, ker ga mnogo vezi priklepa'na celjsko območje, čeprav je večino mladosti preživel v Pulju, več kaznivih dejanj pa zagrešil na Hrvaškem. Sicer pa mladenič, ki se ni le izdajal za novinarja, temveč tudi delal za Radio Celje, menda ni povsem psihično stabilen.
Smrt v dimu
Srečku že prvi meseci na tem svetu niso bili kaj prida prijetni. Rodil se leta 1970 v Celju očetu Srečku Belšaku in materi Nadi L. in bil takoj od sosedov proglašen za pankrta. Starša sta se na-
šo se pričeli kazati že znaki težkega otroštva in vplivi ulične vzgoje. Razlagal je, da živi s starejšo gospo, da je brez službe, osamljen, pomaga pa si z alkoholom in mamili. Na Klicu so se ga že navadili kot stalnega kli-calca. Potem je za Srečkom
njega oktobra se je Srečko spet pojavil v Sloveniji. Kar na treh koncih, v Mariboru, Ljubljani in nato še v Celju je zdravil poškodovano nogo, razkazoval rano od »srbskega noža« na roki in ponujal novinarski material s Kosova. Pri celjskem Novem tedniku so mu naročili, naj kar kaj pripravi. Nekaj dni se je motal po hiši, nato pa je v noči s 15. na 16. oktober zagorelo v prostorih Radia Celje. Med nočnim legitimiranjem na celjskih ulicah so miličniki ustavili tudi Srečka Ladineka, novinarja »Radia Velika Gorica, Večernjeg lista in dopisnika Radia Celje s Kosova«, kot se je sam predstavil. Med rutinskim
Til'bi0 ^PsT SSla vsZK leto kT
SpSSKOS: dLK&S.&FJS?	*p.ravt'§a.SreStaLa-
avtomobil. Obenem je v celjskem hotelu Celeia lažno zagotovil, da je novinar Večernjeg lista in da bo stroške njegovega bivanja v hotelu plačala redakcija omenjenega časopisa. Miličniki so ga predali preiskovalnemu sodniku v Celju.
Zagrebški grehi Poleti je o Srečku Ladineku v zagrebški Areni izšla reportaža. Predstavili so ga kot mladeniča, ki je imel težko življenje, vendar ga to ni speljalo na stranska pota in je zdaj - dimnikar v glavnem hrvaškem mestu. Tega »dimnikarja« pa je že takrat iskal eden sodnikov zagrebškega okrožnega sodišča. Ker ga ni našel, mu je sodil v odsotnosti in ga obsodil na zaporno kazen. Srečko
vedo nekatere celjske novi- ali pa bo moral na obvezno narke povedati, da jim je zdravljenje. Največ možno-večkrat v iztekajočem se le- sti je prav za slednje. V Voj-tu telefoniral, razlagal, da niku vedo namreč povedati, ve vse o njih in da se bodo da se je pred časom Srečko že kdaj videli. Posebej je pri njih že zdravil. Sam go-imel v čislih terapevtke vori še o drugih stvareh, ki
s celjskega Klica v duševni stiski. Na Klicu se je predzadnjič oglasil tri dni pred požarom na radiu. Najprej je telefoniral in spraševal po
če so resnične, gotovo lahko vplivajo na človeko duševno stabilnost. Menda je bil že enkrat v zaporu, kjer so sotrpini z njim grobo rav-
znankah, nato pa prišel zve- nali, menda se mu vsake to čer na Klic tudi osebno in i;i'~ "'’°'’ terapevtki razlagal, da bo
izšel njegov članek v Novem tedniku in Kaju. O načrtih je dejal, da se bo nato vrnil na Kosovo, potem pa bo šel v Irak. Na Klic je prišel Srečko nato še v ponedeljek, 15. oktobra, ob pol šestih popoldan. Le šest ur preden je opravil svoj nočni požigalski obisk na
ko stanovairprfNadbU tna-	Kot Jrti d|kaEShrl^a^	“zSjc^te^
njegova teta s Planine, se je potem nekaj zapletlo med njim in očetovo ženo in Srečko je moral tudi v Puli pobrati šila in kopita. Spet se je za njim za skoraj leto dni izgubila sled.
Dopisnik s Kosova Spomladi je Srečko Ladi-nek navezal stik z novinarji Radia Celje in se večkrat oglasil s Kosova. Njegova
licija.
Celjske obtožbe
Srečko je preiskovalcem takoj priznal, da je z Radia Celje ponoči izmaknil prenosni kasetofon, radijski
nan za krivega v obtožnici, ki ga je bremenila večih premoženjskih deliktov - vlomov v avtomobile in kraj avtomobilov. Ko bi moral Srečko že na prestajanje zaporne kazni, je za-
sprejemnik, walkie-talkie in grebško okrožno sodišče za poslovni kovček, nato pa njim razposlalo tiralico, na zanetil ogenj na Radiu Celje. Zaradi tega so ga osumili velike tatvine in požiga. Obene so preiskovalci Srečka osumili tudi, da je
naj pozdravijo prejšnje terapevtke, ki so bile »super«
V zaporu
V preiskovalnem zaporu v Celju je zdaj Srečko že mesec in pol. Obnaša se primerno, rad se pogovarja, posebnih zahtev nima. Ves
osnovi katere so ga pravza- ta čas ni imel niti enega obi- jjjuiounosu:	vjuiuvu
prav slučajno aretirali v Ce- ska. Nekaj dni pred zaključ- nekaj let osamitve. V zapo-Iju prav v noči, ko je zažgal kom preiskovalnega po- ru ali psihiatrični bolnišnici.
CCljski radio	ctrmlrci CP 1P vrnil 17 1 lllhlia- Mi^rrr\x/a ctara mati Iri ii ip
oglasil s Kosova. Njegova ^recKa osumili iuui, ua jc ,	Hpklpta
novinarska poročila so bila zanetil nekaj dni prej požar Kit pd ue
i.^ ^ 11M	«,	r* 1 i o L-i	Qrpplr/a I afiinp
še kar solidna, v njih pa je bil posebej kritičen do srbske strani v kosovskih zapletih. V prvi polovici letoš-
v celjski bolnišnici, vzel doktorju J. T. osebne dokumente in kreditno kartico ter poskusil ukrasti osebni
Srečko Ladinek je neznansko rad telefoniral vsem ženskam, o katerih je lahko kakorkoli kaj izvedel. Tako
mi na Planini, pa ni bilo iz tega nič. Srečka starejšega niso kaj prida cenili pri hiši, preveč komotne sorte je bil. Ko je počilo še med njim in mamo malega Srečka, je Srečko Belšak sina pri treh mesecih - tako danes pravijo — dobesedno ugrabil in živel z njim sam. Ko mu je otrok nekega dne šel na živce, tako danes pravi Srečkova stara mama, je oče zakuril v sobi, da bi se dojenček zadušil. Pa so ga rešili. Potem ga je oče vzel s seboj. Najprej k sorodnikom v Maribor, nato v Pulj, kjer se je starejši Srečko zaposlil in kasneje tudi oženil, Srečko pa je že rano mladost preživljal večinoma kar na puljskih ulicah.
Mame ni več
Pri štirih, petih letih si je mali Srečko zaželel spoznati mamo in staro mamo. Oče ga je, takrat prvič po odhodu, pripeljal nazaj v Planino. Urico, dve je bil Srečko srečen ob materi in njenih sorodnikih, potem seje spet z očetom odpravil na pot. Minila so leta, mati Nada je odšla v Celje, kjer še danes živi in ima tudi družino, Srečko pa je rasel. Pri štirinajstih se je lepega dne spet prikazal pri stari materi na Planini. Bil je že poln praznih besed, nabrit, in ker je bilo sredi šolskega leta in ga je stara mati vztrajno spraševala, če imajo morda prosto pouka, je po nekaj urah odšel. Po materi pa ni več spraševal. Bolj kot njo je očitno potreboval dom, korenine, ki jih ima sleherni človek.
Klici v sili
Na Celjskem se je Srečko pojavil ponovno leta 87. Takrat je prvič iz Slovenskih Konjic telefoniral na celjski klic v duševni stiski. Star je
t)il sedemnajst let sredi naj- N x	^	■v
hujše pubertete, očitno pa Hiša v Stari žagi pri Planini, kamor se je Srečko Ladinek vračal vsake toliko let k stari mami in nikoli dolgo ostal.
liko časa »utrga«. Tudi o tem, zakaj je zakuril na Radiu Celje ne ve povedati nič določnega. Menda se tistih nočnih trenutkov niti ne spomni.
Žlahta
Kot rečeno, Srečko med preiskovalnim zaporom ni dobil nobenega obiska. Kljub temu, da nekje v Celju živi njegova mati, kljub temu, da v Pulju živi oče, kljub temu, da ima v Stari žagi pri Planini staro mamo in drugo številno sorodstvo. Kaj si lahko vulkanizer, dimnikar, požigalec, tat, goljuf in vojni dopisnik Srečko Ladinek obeta od prihodnosti? Gotovo kar
stopka se je vrnil iz Ljubija- Njegova stara mati, ki ji je ne, kjer je bil na kratkem pri srcu hudo za fanta, so-psihiatričnem opazovanju, rodstvo pa jo postrani gleda Predvsem od mnenja zdrav- in tega zato noče pokazati, nikov bo sedaj odvisno, ali pravi: »Kruha sem mu lah-bo Srečko obtožen vseh oči- ko dala, ljubezni nisem tanih mu kaznivih dejanj, mogla...«
a
KOVA Pl DOBA
ROGAŠKA SLATINA - LJUBLJANA
Boter tudi kaj pričakuje
IZ REGIJE
Pravijo, da Ljubljančani niso pozabili na svoje botrstvo nad zdraviliško Rogaško Slatino. Pa pri tem ne mislimo le na obljubo, naj bi iz makete fontane sredi tega mladega mesta res kmalu tudi zrasla prava ljubljanska fontana, kot so ob krstu obljubili; sodelovanje naj bi se res razmahnilo. Pa ne le v korist »krščenca«, ampak tudi botra.
Ljubljana se namreč tudi vse bolj spogleduje s turizmom, zaveda pa se, daje Rogaška Slatina s svojim zdraviliškim slovesom že znala pritegniti tudi mnoge petične tujce. In Ljubljančani si želijo, da bi nekaj teh prišlo v njihovo mesto. Tako naj bi pripravljali za začetek vsaj enodnevne izlete iz Rogaške Slatine v Ljubljano, kjer bi jih seznanili s slovensko metropolo in njeno ponudbo. Z željo seveda, da se kdo od njih kdaj drugič odloči za obisk samo Ljubljane, ali da Ljubljano priporoči svojim znancem.
Rogaška Slatina, ki zna ugoditi zahtevnim tujcem tudi s kakovostno pripravo hrane, naj bi v Ljubljani uredila elitno restavracijo - pri tem naj bi jim Ljubljana pomagala pri pridobitvi lokacije. Računajo še na eno loakcijo in sicer za trgovino z vrhunskim rogaškim kristalom. Ni pa še dokončnih dogovorov, kakšna bi lahko bila vlaganja Ljubljane v to zdraviliško
mlado mesto. O tem naj bi se pogovarjali šele prihodnje leto. Res pa je, da so že pričeli resno razmišljati o tem, kako
bi lahko ljubljanski Cankarjev dom pomagal pri »življenju« rogaškega kulturnega doma. Še posebno zato, ker bi v Rogaški Slatini radi, da bi iz čistega kulturnega prerasel še v kongresnega.
Tisti, ki poznajo razmere v obeh mestih, menijo, da je še kar precej področij, kjer bi lahko botrsko sodelovali. Ce
I Mozirje: Močno deževje je ponovno prestrašilo prebivalce Zgornje Savinjske doline. Na Ljubnem se je pogrez-I nil zasilni most.
Celje: Ljudem priporočajo, naj bodo pozorni predvsem na podtalnico.
Polzela: TVD Partizan je pripravil tradicionalni smu-Ičarski sejem rabljene opreme in novih smučarskih izdelkov.
Šentjur: Na sejmu Pohištvo 90 v.Ljubljani je podjetje jAlpos sprejelo veliki kristalni globus za program kovinskega pohištva.
Celje: Na tretjem abonmanjskem koncertu je nastopil | znani klavirski trio Trio Orlando.
Rogaška Slatina: Rogaška Slatina in Ljubljana utrjujeta j sodelovanje, v Ljubljani kmalu lokal, kjer bo Zdravilišče uredilo svojo restavracijo visoke kakovosti.
Slovenske Konjice: IMP-ju se obetajo boljši časi. Delal
Slatine.
NAJDBE V LAŠKI SAVINJI
Še vrat niso zaklenili
Ne bi mogli reči, da so Savinjo v Laškem zapirali na hitro. Pa vendar kaže, da se je delavcem ob slovesu hudo mudilo. Tako zelo, da niti niso utegnili počediti za zadnjimi gosti. Ko je komisija za ocenitev preostalega premoženja po nekaj tednih znova odprla vrata, je imela kaj videti.
Pravzaprav bi sploh ne potrebovali ključa, kajti eden od stranskih vhodov je ostal kar odklenjen, inventar v zgradbi pa na voljo vsakemu" nepovabljenemu obiskovalcu. V kuhinji je ostalo še
celo nekaj nepomite posode, znakov brezbrižnosti in malomarnosti je bilo dovolj na vsakem koraku. Ko se je barka začela potapljati, očitno ni bilo nikomur več mar, kaj se bo zgodilo z lastnino, ki je ostala v njej. Še en, nikakor ne osamljen primer odnosa du družbene, torej »nikogaršnje« lastnine.
Agonija Savinje, kamor poleg omenjenega hotela sodi še hotel Hum in pivnica Rotovž, se vleče že vrsto let. Na občini in v Merxovem Gostinskem podjetju so brez uspeha iskali rešitve in navse-
zadnje se je Savinja znašla v stečajnem postopku. Dokončno črto pod usodo laškega družbenega gostinstva je potegnila občina, ki je odkupila terjatve in tako postala lastnik Savinjinega premoženja. Nadaljnji razvoj Savinje bi radi zaupali Pivovarni, ki je, kot kaže, s svojimi kadri, znanjem in denarjem edina 'sposobna ustvariti kakovostno gostinsko in turistično ponudbo v Laškem.
Hotel Hum je od poplave naprej zaprt, Savinja pa je pred dnevi spet začela sprejemati goste. Začasno jo je vzel
ne drugega, bi lahko ljubljansko letališče pomagalo pri postavitvi na noge načrtovanemu letališču v Rogaški Slatini. S tem bi se namreč tudi ti dve mesti bolj približali. Namesto fontane pa bi bilo gotovo bolje, če bi Ljubljančani
sodelovali pri Urejanju čistil- i siovensKe rvuiijitc. uvn -ju	—--- -	-
ne naprave, ki je gotovo naj- jbo za avstrijske, nemške in italijanske partnerje. Podpisal bolj boleča točka Rogaške je pogodbe v vrednosti pet milijonov DEM.
Slovenske Konjice: V starem mestnem jedru bodo letos na pobudo Odbora za turizem pri izvršnem svetu prvič pripravili velik predbožično-novoletni sejem.
Zabukovica: Podjetje Sigma prodira na poljski trg. Izvažajo troslojne montažne dimnike signaterm.
Ljubno: Sredi minulega tedna je vojska že uspela sanirati zasilni most čez Savinjo, ki ga je močno poškodovalo deževje.
Rogla: Uniorju, ki vodi razvoj turizma na Rogli, je republiški komite kot pomoč nakazal 3 milijone in 700 tisoč dinarjev.
Celje: Pripravili so javno razpravo o ustavi. Uvodoma sta jo predstavila Miran Potrč, član ustavne komisije m član strokovne komisije dr. Lojze Ude.
Velenje: V velenjski občini imajo že blizu 1300 brezposelnih. Morali bodo misliti na samozaposlitev.
Celje: Zapletlo se je že pri prvi delitvi pomoči. Člani izvršnega sveta niso bili zadovoljni s predlogom delitve.
Žalec: Tretji poskus je uspel. Poslanci žalske skupščine so slednjič sprejeli občinski odlok o davkih.
Šentjur: Brezposelnost je v občini vedno večji problem.
I Ob 3500 zaposlenih Šentjurčanih jih je že 500 brez službe. Med iskalci zaposlitve je največ mladih.
Zreče: V prijetnem kraju pod Pohorjem so odprli nove terme Uradna otvoritev bo v mesecu decembru. Obiskovalcem bo na voljo 1300 kvadratnih metrov vodnih površin, temperatura zdravilne vode pa se giblje med 33 m 35 stopinj Čelzija.
Golte: Končno je na pobočjih zapadlo 20 centimetrov snega. Vlečnice in žičnice delajo, tekaška proga je urejena. Od ponedeljka je hotel polno zaseden.
Rogla: Tudi v najcelovitejšem zimsko-športnem središču so dočakali sneg. Urejene so vse tekaške proge.
Rogaška Slatina: Z Ljubljano poglabljajo sodelovanje. Navezali so tesne stike s tamkajšnjim Cankarjevim domom.
Žalec: Služba socialne medicine in higiene Celje je pripravila razgovor o aidsu in ženskah. Bolezen se tudi pri nas vse bolj širi. Lani so zabeležili 44 novih primerov, letos jih pričakujejo okoli šestdeset.
Celje: Vsi vrtci Anice Černejeve, razen tistega na Trubarjevi in oddelka za dojenčke na Ljubljanski, so nared, da v varstvo sprejmejo malčke. Za najnujnejše primere je za dojenčke odprt vrtec na Čopovi ulici.
Kozje: Rdeči križ Slovenije pripravlja ta teden tri krvodajalske akcije. Najprej v Kozjem, potem v Šmarju pri Jelšah in nazadnje v Žalcu.
v najem znani laški gostilničar Bezgovšek, kateremu je zadnja vodna ujma zaprla vrata njegove gostilne. Ko smo dan pred otvoritvijo obi skali Savinjo, so delavke marljivo drgnile kuhinjo. Na vprašanje, ali so v zgradbi res našli toliko nemarnosti kot se govori pa je g. Bezgovšek samo zamahnil z roko: »Marsikaj smo slišali, a me to nič ne briga. Jaz moram skrbeti za to, kaj se bo v Savinji dogajalo odslej, do takrat pač, ko bom objekt predal v druge roke.«
•X’
Xv
**v
•X
*X*
X\
•Iv
I*v
•Iv
•.v
45 let vulkanizerstva v Celju
. VULKANIZAOJA
GORŠIČ JANEZ
Mariborska 54 a Tei.: 31-401
IZJEMNA PONUDBA GUM: Michelin, Pirelli, Uniroyal, Semperit in nalite z enoletno garancijo.
Popusta ni, ker smo najcenejši. K;1
r*x
•Iv
*.v
•Iv
•Iv
X*!
•X
X*,
•X
X\
•X
X*;
7
BOG NAM POMAGAJ, PREKORŠEK JE NA BERAŠKI PALICI
Mesar požrl inšpektorja
TO BO PA OD MIKLAVŽA
Na račun mesarije Prekoršek iz Vojnika, enega izmed najbogatejših obrtnikov celjske občine, se vsake toliko v javnosti pojavi kaj v resnici senzacionalnega. Denimo tista o »predelavi dekliškega mesa v posebne klobase«, s katero ga je skušal izničiti nelojalni konkurent. Nič manj senzacionalnega ni bila vest, da je Prekoršek skušal kupiti staro stavbo SDK, kot ta, da gradi veličastno prodajalno ob tržnici. Toda, kako in s čim, če bi naj lani z dvajsetimi delavci pridelal samo izgubo, za kar mu je bilo odmerjeno le pičlih osem starih milijard davščin?
Sodeč po Prekorškovih je bila enomesečna povpreč-knjigah gre za reveža, ki je na plača nekvalificiranega de-v zadnjih petih letih v pov- lavca v Sloveniji. Obenem pa prečju plačal manj davka, kot mojster Prekoršek ne skriva

svojega standarda, ki se bo-hoti v hiši, igrišču za tenis, v avtomobilih in ne nazadnje v poldrugem milijonu mark, kolikor jih je nosil v torbi, ko bi naj kupil spodnji del stare zgradbe SDK, in v zidovju nove mesarije in prodajnega centra, ki pravkar rase ob celjski tržnici pri Starem piskru.
Pri omenjenem obrtniku so si v minulih letih kar podajali kljuke davčni inšpektorji, organi pregona in spet davčni inšpektorji s samim republiškim inšpektorjem na čelu. Toda malverzacij niso odkrili. Resnici na ljubo je treba takoj povedati, da gre za obratovalnico, katere lastnika sta Prekorškova, mož in žena. Navzklic drobnogledu, pod katerega so zdaj že užaljeni inšpektorji dali Prekor-škovo poslovanje, v knjigah ni bilo niti praha o kakšni napaki, kaj šele utaji prometa.
In glej ga šmenta, s celjske davčne uprave pošljejo v Vojnik spet inšpektorja. Ne inšpektorice, ki je zadnjih nekaj let motrila Prekorškove knjige, temveč starejšega možakarja, ki se je s svojim pedantnim delom globoko zarezal v spomin celjskih obrtnikov. Mož bi naj bil lepo sprejet, tudi pogoščen, ponudili so mu vse, kar je zahteval, pokazali knjige in račune, kar je on, inšpektor, vse lepo spravil in odnesel, da bi v miru zadeve preveril.
In je začel z mukotrpnim delom. Ko je prišel do računov in jih začel preverjati, pa je nastal vik in krik, odnos do inšpektorja se je spremenil, Prekorškova sta pohitela v Celje in se pritožila, da inšpektor prekoračuje svoja po-oblasltila in s svojim ravnanjem povzroča poslovno škodo, obrtnikom krni ugled in tako naprej. V Celju je bila iznenada vspostavljena vroča telefonska linija med izvršnim svetom in davčno upra vo, dokler inšpektorju niso svetovali, da naj delo prekine in obrtnikoma vrne knjige.
20. novembra je bil na davčni upravi napisan sklep o tem, da inšpektorju zadevo Prekoršek odvzamejo. Začudeni inšpektor, ki je prav pri zadevi Prekoršek že imel nekaj težav pri rednem in zakonitem postopku, je bil še bolj začuden z obrazložitvijo, da gre za reč, ki je ne bi mogel več dokončati, ker gre v naslednjem letu v pokoj. Toda njegova upokojitev nima nobene zveze s postopkom, ki bi brez motenj lahko bil končan v naslednjih štirinajstih dneh. Zakaj torej gre? Zakaj vodja davčne uprave tri dni ni podpisal sklepa o inšpektorjevi razrešitvi in premestitvi na pisarniško delo? O tem s čigavim denarjem uboga mesarja gradita palačo v Celju in o marsičem drugem, pa rajši - drugič.
TRIDESET LET IGRE MAČKE Z MIŠJO
Zgodovini in arhivistiki v posmeh
Težko bi v Sloveniji našli zavod, s katerim so se menjajoče se oblastne skupine tako lahkomiselno poigravale več kot trideset let, težko bi našli toliko praznih obetov, kot so jih celjske oblasti naslavljale na Zgodovinski arhiv Celje. Že kot mestni arhiv je bil zdaleč pretesen, kot regijski pa v pomanjkanju tudi najbolj skromnih skladišč sploh ne more opravljati svoje zakonsko določene vloge. Bo v novem obdobju, ko so se ljudje zavedli pomena starih dokumentov, ko je v želji, da bi bile povojne krivice popravljene, postal arhiv prava romarska pot, kaj drugače?
Vsak od predlogov za rešitev arhivske prostorske stiske je v minulih treh desetletjih iz takšnega ali drugačnega razloga ostal v predalu. Naj je šlo za adaptacijo Joštovega mlina, za graščino Novo Celje, za Topolščico, Lemberg, Spodnji grad, za novogradnji na Okopih in kasneje na še sedaj praznem prostoru na križišču ulice 29. novembra in Levstikove ulice. Arhivarji se sprašujejo, ali so s predlaganimi rešitvami sploh mislili resno, ali pa so odgovorni zdaj z enim zdaj z drugim izgovorom prelagali problem za nedoločen čas, hkrati pa ustvarjali vtis, da se z njim intenzivno ukvarjajo.
Pustošenje po poplavi prvič
Do poplave leta 1954 o celjskem mestnem arhivu nihče ni razmišljal. Kot osam-
ljeni jezdec, menda edini, ki se je zavedel, kakšno škodo je arhivistiki napravila visoka voda, je prof. Janko Orožen s peščico svojih učencev reševal premočene dokumente. Mimo je prišel prof. Zoran Vudler, tedaj funkcionar Občinskega ljudskega odbora, in
sklenil, dokumente je treba primerno zaščititi. Mestni arhiv so ustanovili dve leti kasneje in njegov prvi upravnik je, ni treba dvakrat ugibati, postal prof. Orožen. Mirni, popustljivi gospod je že tedaj, v daljnih petdesetih letih opozarjal, arhivski prostori so premajhni in »iz varnosti ne preveč primerni«.
Zgodovinski arhiv, od leta 1966 regijsko inštitucijo, so umestili v Prothasijev dvorec in ima na voljo 790 kvadratnih metrov skladišč. Posledice utesnjenosti so zastrašujoče in delovni zaostanek neizmerljiv. Kakor vedo in znajo v skladišča tlačijo okoli 2000 tekočih metrov neprecenljivih arhivarij, več kot toliko gradiva, 2500 tekočih metrov, je raztreseno po terenu, propada pri imetnikih.
»Vojna pustošenja, ki nam prerada služijo za izgovor, ko zaman iščemo gradivo preteklih dni, niso hujša od pustošenja po vojni pa vse do današnjih dni. Dokazov za to ima arhiv več kot dovolj.
ROGAŠKA SLATINA
Dokumenti, ki izginjajo
V Zdravilišču v Rogaški Slatini so si na vse kriplje prizadevali, da jim cesljki arhivarji ne bi odnesli dragocenih arhivskih dokumentov, najbolje ohranjenega zdraviliškega arhivnega gradiva, katerega seznam so imeli v Zgodovinskem arhivu v Celju že od leta 1961.
Odgovorni so bili gluhi za določila zakona, na dopise niso odgovarjali, občina na predlog za uvedbo postopka ni reagirala. Zdraviliški arhiv je ostajal v Rogaški Slatini, brez nadzora, vanj so imeli prost vstop domači in tuji »ljubitelji«.
Ko so v Zgodovinskem arhivu lani gradivo skorajda zaplenili, o pomembnih arhivarijah z omejenega seznama ni bilo več ne duha ne sluha!
Fragmenti pogleda
V belini Likovnega salona so tokrat postavljeni nenavadni predmeti, nosilci večtisočletnega mita o življenju in smrti-sarkofagi. Njihova razporeditev znotraj galerijskega prostora je povezana z nosilcem razstave-umetnikom, ki je neizključivi člen oblikovanja scenskega prizorišča. MARKO KOVAČIČ se odmika od tradicionalnega umetniškega predmeta ampak vzpostavlja funkcijo galerijskega prostora, posamezne objekte, njihovo materialnost ter soodvisnost in zvok (avtor glasbe Institut Egon March) v nove mentalne konstrukte, v enovito scensko atmosfero, v novo prostorsko in pomensko obliko, ki gladalca postavljajo na prag odločitve. Vstopiti in upreti pogled vanjo, dokopati se do izvira simbolne ureditve, pomenskega horizonta, znotraj katerega nam je dana »realnost«. Ali pa, prepustiti se nelagodju, ki ga vzbujajo kipi v labirintu prostorske konstrukcije, stopiti za zaveso strahu in ohraniti razstavo le kot fikcijo umetnika. Če smo izbrali prvo, potlej odmislimo faktor časa in se prepustimo svetosti prizorišča.
Kazni za tiste, ki ne izpolnjujejo zakonskih obveznosti, so simbolične in ni se še primerilo, da bi pristojne občine na zahtevo arhiva sprožile predpisani postopek,« zgrožen pripoveduje ravnatelj Zgodovinskega arhiva Celje, prof. Rudolf Koželj.
Kdo je zminiral novogradnjo
Celjski arhivarji so že nič-kolikokrat dokazovali, da tako skrajno utesnjeni svojega dela ne morejo niti približno izpolnjevati. Prevzeti so uspeli le pet odstotkov arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij, iz gospodarstva in negospodarstva so pri njih le redki pomembnejši fondi, fond REK Edvarda Kardelja, Zdravilišča Rogaška Slatina, tvrdke Westen Celje in nekaj gradiva hranilnic in posojilnic. Nimajo prav nobene listine o sisih in krajevnih skupnostih, s sodnimi gradivi so končali nekje leta 1948, niti besede ni arhivirane o društvih. Vrtijo se v začaranem krogu neizpolnjenih obljub, medtem ko jim pred nosom izginja neznano kam dragoceno gradivo.
Bilo je enkrat v teh letih, ko se je zdelo, da je končno tudi celjski zgodovinski arhiv prišel na vrsto. Z načrtovano novogradnjo v Levstikovi ulici na primerni lokaciji, nedaleč od avtobusne in železniške postaje. Poslopje je bilo resda predimenzionirano, mišljeno za blizu 20 tisoč tekočih metrov gradiv, vendar bi te- stvari lahko korigirali.
V štirinajstih občinah so razpravljali o podpisu samoupravnega sporazuma in o občinskih prispevkih po dogovorjenem razrezu. Ko so že skorajda našli skupni jezik, je nekdo prišel z vestjo, da je treba v projekt celjskega arhiva vključiti tudi gradnjo celjskega zaklonišča.
V občinah so začudeno gledali, čemu bi oni financirali celjsko zaklonišče. Neznani (?) predlagatelj je hitel pojasnjevati, da ni mislil na finančno plat, ampak da gre za lokacijo. Zakaj pa naj potlej podpisniki sporazuma o tem razpravljajo, mar ni stvar in samo stvar celjske občine, da odloči, kje bo stalo na njeni zemlji njeno zaklonišče. Natezanja so imela en sam rezultat: občinski možje se o načrtovani novogradnji zgodovinskega arhiva niso več želeli resno pogovarjati.
Pustošenje po poplavi drugič
Letošnji vodni preiskus je kot ena redkih stavb vzdržala tista*na Trgu svobode 10, za katero že stoletja velja, da je ena najbolj varnih v mestu. Toda skladišča v njej so dobesedno zabita do zadnjega kotička in vanje tudi šivanke ni mogoče več stlačiti. Povsod drugod je bilo arhivsko gradivo potencialno ali dejansko orgoženo.
»Ne čutimo se krivi, čutimo pa se prizadeti ob nepopravljivi škodi, ki je nastala ob poplavi na gradivu, ki bi ga morali že zdavnaj varno spraviti v matičnem arhivu.
a ga je vodna stihija še enkrat veselo razmetala na okoli in ga odnesla kdo ve kam - zgodovini in arhivistiki v posmeh,« pravijo celjski arhivarji.
Tokrat nameravajo biti odločni in nepopustljivi. Opozarjajo, da je pravi trenutek za reševanje prostorskega problema Zgodovinskega arhiva Celje že zdavnaj zamujen, toda takoj je treba nekaj ukreniti, ukreniti v interesu mesta Celja, v interesu zgodovine in slovenstva, ki se ne ohranja samo s spomeniki, ampak tudi v arhivskih pričevanjih.
V premislek dajejo »izhod v sili«, s katerim bi rešili propadu zapisano gradivo na terenu. Izbrali so najskromnej-šo, najbolj funkcionalno, po svoje najbolj praktično in varno rešitev - prizidek k Prot-hasijevemu dvorcu, kjer sicer impozanten dvorec kazijo improvizirane garaže. Predlog seveda ni nov, vendar so ga pred leti neopazno umaknili iz razprave.
»Ne prosimo za boljše delovne pogoje, pripravljeni smo se stisniti in se odreči temu ali onemu udobju. Ne moremo pa se odreči svoji strokovni vesti, ki nam narekuje brezkompromisno borbo za gradivo, ki je naša »surovina«, naša možnost, naša poklicna odločitev in izpolnitev. Predlagani prizidek golih skladišč z enim samih tovornim dvigalom, z enimi samimi vrati je brezpogojen pogoj našega dela,« trdi ravnatelj prof. Rudolf Koželj.
Bo nova celjska oblast presekala tridesetletne igre mačke z mišjo?
MUZIKA JE
BIZNIS
Pozabavajmo se tokrat malo s transportom. Glasbenikov in glasbil. Muzikantje imajo s temi rečmi namreč težave že desetletja. Kako najti pravo mero? Na zahodu se danes vsi bendi vozijo s koncerta na koncert z avtobusi. z njihovo opremo pa je že drugače. Nekaterim jo vlači po dvajset vlačilcev, drugi si jo na naslednji nastop pošljejo kar v pisemski ovojnici. Kako je torej šel razvoj v tej zadevi?
Bili so časi, ko ansambel ni najel avtobusa, če jih ni bilo v bendu vsaj štirinajst ali šestnajst. Nekateri prav razvpiti ansambli iz tridesetih in štiridesetih let so prav natančno vedeli, kje se morajo pri najemanju prevozov zaustaviti, kje je prava mera. Seveda pa je že takrat sila kola lomila. Vodja western-swing benda Spade Cooley je moral poleg avtobusa-., za ansambel najeti še kombi, ki je vedno vozil za avtobusom in v katerem so prevažali honorarje za večerni nastop. Spade je imel namreč kar štiridesetčlansko spremljevalno skupino.
No, elektrifikacija instrumentov je pomagala ubiti velike bende. V manjšem kombiju je bilo mogoče prevažati električno kitaro, bas in orgle, pa še kakšno pihalo povrhu, ki so lahko proizvedli zvok, ki je bil skoraj na nivoju tistega od gospoda Counta Basia.
Izum sintesajzerjev je stvari pomaknil še bolj v racionalizacijo. En sam muzikant je lahko nadomestil ves orkester. S pritiskom na gumb se je dalo proizvesti zvok kompletne ritem sekcije, z obratom gumba kompletno spremljavo pihal ali godal. Lenim glasbenikom pa je bila še ta oprema odveč. Nezaustavljivo ingeniozni Bobby McFerrin je šel še dlje. Lepo se je vsedel v fotelj in odpel tisto Don’t Worry Be Happy. Brez enega instrumenta, brez enega samcatega gumba. Zdaj, pod pritiskom biznisa, je vendarle popustil. Posnel je nov album z naslovom Medicine Music, ker pa ni povsem mogel iz svoje egoistične in lagodne kože, je klobaso zašpilil na drugem koncu. Vse na albumu Medicine Man je napisal McFerrin, odigral McFerrin, odpel McFerrin,	sproduciral
McFerrin in mcferinal McFerrin. Z dvema izjemama. Enkrat na plošči nastopi tudi njegov oče. Ki se seveda piše McFerrin. In spremljevalne vokale bere smetana glasbenih prijateljev zadevnega Bobbyja. Ja, res je, na celjski železniški postaji boste ob katerikoli uri dneva našli več glasbenikov kot na tej plošči.
6.	HOT CHOCOLATE - You Sexy Thing
7.	GLEN 'CAMPBELL — Rhinestone Cowboy
8.	JUSTIN HAYWARD, JOHN LODGE - Blue Guitar
9.	THE TRAMMPS-Hold Back The Night
10. HELLO - New York Groove
Pred 20 leti
Novembra 1970 imajo The
Doors svoj zadnji živi nastop.
Potem je Jim Morrison umrl.
GLASBENI VIDEO
BAJAGA, Klub Casablanca Celje, 29. 11. 1990: če ste manjkali, veste vse. Niste bili živčni in niste žalovali za zapravljeno vstopnino. Bajaga je po stari navadi deklamiral v mikrofon in v roki držal kitaro. Brenkati nanjo se še ni naučil.
Jimmy Page: te počim?
Verjamete pa mi lahko eno. Ko bo šel Bobby McFe-rin na turnejo, se bo peljal v avtobusu.
FRED FACT in prijatelji
L TRAVELING WILBU-RYS - Traveling Wilbu-rys Vol. 3.
2.	RED HOT AND BLUE
-	različni (Jugoton)
3.	PAUL SIMON - The Rhytm Of The Saints
4.	JIMI HENDRIX - Cornerstones 1967 - 1970
5.	BLACK CROWES
-	Shake Your Money Maker
6.	LED ZEPPELIN - Remasters
7.	THE HOUSE OF LOVE - The House of Love (PGP RTB)
8.	VAUGHAN BROTHERS - Family Style
9.	PIXIES - Bossanova 10. SOKOLI - Marija pomagaj (Helidon)
na) so se LOOD prvič predstavili tukajšnjemu občinstvu.
Na koncertu v Celju so od-grmeli svojih standardnih petinštirideset minut in navdušili marsikoga izmed kakšnih šestdesetih poslušalcev. Udarec v pleksus in v pamet, ali še bolje: Slayer, Swans in Rollins hkrati na istem odru, vendar brez pobebavljenega kopiranja - prepoznavno in originalno hkrati. Bend, o katerem bomo še marsikaj slišali.
KAVA OB MUZIKI
L FLOYD BAR-Šalek Velenje
2.	AS - Kersnikova Celje
3.	ZOOM - Šoštanj
4.	STUDIO 3 - Celje
5.	sprejemamo predloge
PIVO OB MUZIKI
Depeche mode: taki smo slečeni
Novi
ERIC CLAPTON - The Man And His Music DEPECHE MODE
-	Strange Too, Another Violation
IRON MAIDEN - The First Ten Years BEATLES - Yellow Submarine
LEONARD BERNSTEIN
-	West Side Story - The Making Of The Record
MC HAMMER - Hammer Time
JIMI HENDRIX-At The Isle Of Wight HAPPY	MONDAYS
-	Party
HAPPY	MONDAYS
-	Call The Cops
R. E. M. - Pop Screen
Sokoli: Marija ne bo pomagala
LAURIE ANDERSON r- Beograd, 11. 12.
LAURIE ANDERSON
-	Ljubljana, 12. 12.
EROS RAMAZZOTTI
-	Dom sportova, Zagreb, 7.
12.
JERRY LEE LEWIS
-	Zagreb, 8. 12.
LAURIE ANDERSON
-	Zagreb, 13. 12.
TOMAŽ PENGOV - Palma, Ljubljana, 15. 12.
POP FESTIVAL - Velenje, 14. 12.
"Km,
Ramones: E moj Ramo!
RAMONES + PSIHOMO-DO POP,
Ljubljana, Hala Tivoli, 25. 11., 160 din:
Ramones so, po številu obiskovalcev sodeč (kakšnih 5000?), očitno »IN«, kar je povsem pravilno in, če hočete, tudi naravno, če namreč več kot petnajst let igraš povsem samosvoj stil, ki pa ima vse (tri) prepoznavne atribute triakordnega rocka in ti uspeva ne biti dolgočasen, celo ravno nasprotno, potem si res zaslužiš da za tvojo glasbo znori mularija, ki se v času tvojih začetkov še rodila ni.
Koncert v Ljubljani je bil nedvomno eden izmed najboljših v tej sezoni, vsem pritožbam zaradi domnevno slabega zvoka navkljub. Kdor je prišel poslušat dunajsko filharmonijo, je bil seveda razočaran, tisti, ki pa smo prišli na koncert edine še aktualne ortodoksne punk rock atrakcije, pa smo se prekleto zabavali. Kako pripraviti pet tisoč ljudi, nagnetenih v športni dvorani nekje na jugu Evrope. da se počutijo kot bi bili v kakšnem underground klubu v New Yorku, je zelo enostaven know-how, ki pa ga očitno obvlada le malo ljudi. Sheena is still a punk rocker!
Psihomodo pop so bili med občinstvom sprejeti presenetljivo dobro, kar od njihovega pocukranega kloniranja zgoraj omenjenih res ni bilo za pričakovati. Bili so dovolj trdi in ostri, tako da so si zaslužili to »predvozaštvo«, slačenju in eksplicitnemu eksibici-onizmu, ki ga je uprizoril Go-bac, pa dajem vso moralno podporo.
NE GLEJTE
TV Slovenija 2: DANES V SKUPŠČINI. Ne razburjajte se na Miklavžev večer še s temi peklenščki.
GLETJE
TV SLOVENIJA 1: OB LETU OSOREJ, romantična komedija o zakonolomu. Popestrite svoje grenke izkušnje z zakonolomom še z eno romantično.
KLJUB: človeški stolp
KLJUB Celje:
TOREK: Jazz jazzie paradise ali Country KLjUB in video film
SREDA: X Years Ago Back To the 50’s, 60’s and 70's in video film
ČETRTEK: News And Records in video film
PETEK: Koncert ali muzika s plošč
SOBOTA: Plesni večer
NEDELJA, PONEDELJEK: Človeške piramide delajte doma
Bernstein: dokument za zgodovino -
ZA VEDNO Z NAMI
|f
Keith Emerson: naročite mi avtobus
Pred 15 leti
L BILLY CONNOLLY - Divorce
2.	DAVID BOWIE - Space Oddity
3.	JIM CAPALDI - Love Hurts
4.	ROXY MUSIC-Love Is The Drug
5.	JOHN LENNON-Imagine
Prince: Kaj na palici?
MIKE ROSSI (Status Quo) ob tern, ko je Kylie Mi-nogue spremenila imidž v mlado poželjivo dekle: »Kylie je spremenila imidž takoj, ko je prvič slišala za lu-leke.«
KYLIE MINOGUE: »Prince je sex na palici.«
DUŠAN SPORIŠ:	»Steva
Morsa bodo generacije za nami odkrivale tako kot so nekoč Beethovna.«
Charles Bukowski, PESMI, Književna zadruga Jesenice 1990, 300 izvodov, cena kakor imate srečo. Henry je slabši kot v prozi, pa še vedno zanimiv. Seksa je žal malo manj.
PIZZA
ljudje, ki jedo pizze ljudje, ki dajejo tisto testo, tisti postani, stopljeni sir tiste brezokusne olive in poper
tiste feferone
tiste makarone
to pečeno spermo v svoja usta
njihovo dejanje je zločin zoper dihanje,
zoper jutranje obuvanje čevljev,
je zločin zoper ljubezen, spolnost in ritem, zločin zoper Beethovna in Alvina Karpisa in sanje Miki Miške, zločin zoper zeleno valujoče reke.
ljudi, ki dajejo v usta pizzo
bi morali za jajca obesiti na
zastavne drogove,
ali pa za joške v ledenem
vetru,
če so osvobojeni člani naše vrste.
ljudje, ki jedo pizze niso ljudje, stenice so, muhe, črvi so, ki se jih niti ribe ne bi dotaknile, če obstajajo ljudje, ki so sposobni jesti pizze in pri tem uživati, potem obstajajo ljudje brez veselja, upanja, ljubezni, podjetnosti in domišljije, niti približno toliko me ne prizadene to kdo je izumil pizzo, kot to kdo je izumil jedce, ko hodim mimo pizzerij in jih vidim kako sedijo tam in jedo,
nisem več presenečen, da je človeštvo zafukalo dve tretjini svoje preteklosti in tri četrtine prihodnosti.
R.E.M.: tudi Pop Song
LOOD: kje imam cokle?
j LOOD
KLJUB, Celje, 28. 11., 50 din
Z mini slovensko turnejo (Celje, II. Bistrica, Ljublja-
1.	1000 DEM na mesec
2.	Po možnosti še vsaj enkrat 1000 DEM na mesec
STRAN 14
19. STRAN
NOVA^DOBA
NOVA^fpOBA
RES JE.
-	da so na sliki Pane Semečnik, Tošo Dmitro-vič, Lojze Peterle. Vsak gleda kamor hoče iun vidi kar hoče. Razen Celjanov. Ti ne vidijo kabelske televizije.
-	da se tudi celjski sodniki bojijo odpreti usta in reči kakšno čez še ne sprejeti novi Zakon o odvetništvu, ki gaje pripravljala še neidentificirana skupina nekdanjih jezičnih dohtarjev, zdaj politikov. Vlada bo skušala zakon sprejeti še pred ustavo, saj ji bo ob tej molčeči razpravi uspelo z zakonskimi cakami eliminirati polovico sedanjih sodnikov.
- da je Milan Kučan izjavil: »ta hip, se mi zdi, je Slovencem tesno pri duši.« V zvezi s plebiscitom pa: »Ne smemo se obnašati kot da se gremo ilegalno diverzantsko akcijo!« - da je Celje po dolgem času dobilo novo turistično razglednico. Na njej so najpomembnejše celjske turistične atrakcije - križ pri grobišču na Teharjah in jezero nad grobiščem pri Sv. Ani.
-	da so gospodje iz Cestnega podjetja predlani namenili Krajevni skupnosti Dobrinj na otoku Krku 600 takratnih milijard za asfaltno prevleko med krajema Sv. Vid in Čižiči, letos pa pri Asfaltni bazi v veliki Pirešici zgradili teniško igrišče. V Čižičih imajo počitniški dom, vodilni pa vikende, v Pirešici pa so tako že dolga leta žogajo z glavami neposlušnih delavcev.
—	da se v Celju pripravljajo nove aktivnosti v zvezi s popravljanjem komunističnih napak. Eden prvih ukrepov bo, da bodo razveljavili vse sklenitve zakonskih zvez, ki jih je kot pooblaščenec občine sklenil Stane Polajnar.
—	da so nasprotniki Željku Ciglerju ob predlanskem političnem povratku v Celje očitali, da po prometni nesreči ni ve* tapravi. So imeli prav?
-	da so na Dolgem polju v Celju delili kot pomoč ozimnico poplavljenim. Prišlo in dobilo jo je tudi veliko nepoplavljenih. Tudi po štirikrat.
-	da je bilo med sedemdeset poplavljenimi
avtomobili Avtomotorja le 15 Chryslerjev. Pa še te bi direktor Kovinotehne pred vodo rešil, če bi mu bili prinesli ključe.	<
-	da bodo v bolnišnici pripravili nov načrt odpuščanja pacientov ob poplavah. Najprej bodo odpuščani prenovitelji, nato socialisti, zatem liberalci, zelene bolnike bodo uporabili za testiranje ožarčenosti kletnih prostorov, ostale pa bodp kompletno premestili na intenzivo.
PETER KAVALAR: NE TOŽIM. SAMO OPOZARJAM
Nisem
Kot bomba z jasnega je odmevala vest iz Nove dobe, da je Ustavno sodišče SRS razveljavilo občinski odlok o »razprodaji stanovanj tovarne Emo«. Na občini in v EMO je nastal vik in krik.
»Ker vso to reč sami dobro poznate, ni treba ponavljati, da smo že od vsega začetka idejo o razprodaji stanovanj zavračali. Gre za manipulacijo, ki je po moje nezakonita, neresnična in v škodo delavcev EMO,« pravi Peter Kavalar, ki je sprožil ustavni spor.
»Takrat sem bil delegat občinske skupščine in sem na vse to že skupščino opozarjal. Tudi v Dnevniku sem o tem pisal in jasno povedal, da gre za izigravanje zakonodaje.«
—	Zdaj vam spet očitajo, da ste zminirali EMO.
»V Celju je že tako, da kadar opozoriš na napake, si
dinamitar, sovražni element, sovražnik ljudstva, oblasti in ne vem česa. vse.«
—	Na občini so hudo prizadeti.
»Sedanje vodstvo ne more biti, ker gre za manipulacijo, ki sta jo izvedla magister Tone Zimšek in Miloš Pešec, čeprav je bil slednji že od vsega začetka manj navdušen. Torej prejšnji župan in premier!«
—	Ogorčeni so tudi v EMO, kjer pravijo, da ste jih zdaj vi spravili na kolena.
»V EMO so lahko in morajo biti upravičeno prizadeti, ker so na tak način skušali »pomagati« in reševati tovarno. Čas je pokazal, da tudi ta velikanska vsota EMO ni rešila, temveč so jo porabili samo zato, da so podaljšali agonijo.«
—	Očitajo vam, da gre za maščevanje.
»Nad kom? In zakaj? Ne, gre za to, da se zadev lotimo na zakonit in učinkovit način.«
MOŽ POSTAVE ZASLIŠAL GLAVNEGA UREDNIKA
Nič nas ne sme presenetiti
»Cincincin«, milo zapoje zvonec na vratih našega glavnega urednika. Ata Šrot odložijo svoje vsakdanje skrbi, odpro vrata in...
»Ste vi lastnik avtomobila CE tapata?« resno vpraša mož postave. Ata z vso silo poženejo v tek svoje sive celice, da bi ugotovili, če je to res številka njegovega avtomobila. Številka mu je nekoliko znana, z gotovostjo pa ne more trditi.
K sreči je pri roki njegova Nada? »Da, to je številka našega avtomobila.«
Zdaj so Ata Šrot že nekoliko budnejši: »Zakaj pa gre?« Z vprašanjem odgovorijo tovarišu miličniku.
»Ste bili vi sinoči s tem avtomobilom v Laškem?« Trdo postavlja miličnik.
Ob tej zgodnji jutranji uri je to za našega glavnega nekoliko preveč. Lepo vas prosim, tresk na vse zgodaj in ti se spomni, kje si bil sinoči. Aaaa, Ata Šrot niso kar tako!
»Ne! Jaz sinoči, čakajte, ne, ne, jaz sinoči nisem bil v Laškem!«
»Ali ste komu posodili vaše vozilo, vam je bilo odtujeno, bi rekel, ukradeno?« Skuša pomagati mož postave.
»Zakaj gre?«
»Motorno vozilo, tip yugo, oranžne barve CE tapata je bilo sinoči opaženo v Laškem. Iz tega vozila je nam še neznana oseba fotografirala določeni objekt. Od občana smo dobili o tem obvestilo in raziskujemo._za kaj gre...«
»A, točno, dada, naš avto je bil v Laškem,« skuša pomagati Nada.
»Kakšen objekt?«
»Skozi okno avtomobila CE tapata je nekdo fotografiral hišo. Nič...
Objekt je last mesarja Krlateca. Dobili smo prijavo in mi moramo vedeti za kaj gre!«
»Verjetno res. Točno, včeraj popoldne smo v Laškem imeli našega fotoreporterja. Mogoče je res posnel tudi hišo mesarja Krlateca. Jaz tega ne vem, ker filma še nisem videl. Ali je s tem storil kakšen prekršek?«
»Mi smo o inkriminiranem dogodku dobili od občana obvestilo in moramo zadevo do potankosti raziskati«! ... in tako naprej...
Ergo: Nič nas ne sme presenetiti. Budnost je predpogoj varnosti in civilne zaščite. Poskusite na ulici prodati kilogram krompirja. Stavimo za steklenico piva, da vas bo takoj začopatil mož postave. Poberite pa od pet tisočev občanov denar za avtomobile in se boste lahko mirno zabavali v Monte Carlu, kot to dela gospod 1 Grubelič...
Nič več nas ne more presenetiti.
m	Drugič:
znano, ver
»Halooo...«
»Lep dober dan. Kaj bo dobrega ?«
»Je tam uredništvo Nove dobe?«
»Tudi. Izvolite. S kom imamo čast? Vaše cenjeno ime pro.. .«
»Ni važno! Vi tudi ne podpisujete člankov. Imam štiri pripombe ali vprašanja.«
»Izvolite, gospa ali tovarišica ...«
»Jaz sem že od nekdaj gospa!«
»Kako vam je pa to uspelo?«
»Ker se nikoli nisem družila, kaj šele volila rdečkarjev!«
»A, tako. In kaj vas zdaj pesti, ko je demokracija ?«
»Štiri vprašanja imam v zvezi s tem novim časopisom Nova doba. Ravnokar sem ga prebrala do konca, sleherno vrsto in mi zato povejte tole:
Prvič. Zakaj članki niso podpisani!
Drugič. Koliko rdečih je v vašem uredništvu.
Tretjič. Zakaj *pod slikami ni tekstov, da bi bralec vedel, zakaj gre in
četrtič, kako dolgo ga mislite še tako srati?«
»A tako, gospa ali milostljiva. Jaz sem se vam predstavil, pa tudi časopis je podpisan. Toda ponovimo še enkrat: Nova doba je nadaljevanje stare Nove dobe, ki jo je kot zadnji izdajal Pečnik vse do okupacije. V stari Novi dobi članki niso bili podpisani in mi smo se zaenkrat odločili za isto prakso. Na zadnji strani spodaj pa je zapisano, da gre za privatni časopis, ki ga izdajava in zanj odgovarjava odgovorni in glavni urednik.
Drugič: Kolikor mi je znano, vendar o tem res nisem razpravljal z nobenim od sodelavcev, in ste me s tem vprašanjem res zalotili bosega. Kolikor vem, je samo eden rdeč, vendar tudi ta ni nikoli sodil med »boljševike«, kot vi pravite, temveč je bil celo življenje »oporečnik« ali je vsaj mislil, da je bilo to...«
»Zakaj pa potem venomer udrihate po zdajšnji oblasti in teh poštenjakih, ki se trudijo, da bi mi končno prišli nazaj v Evropo!«
»Zdaj ste nekoliko krivični in mi je iskreno žal, če ste na osnovi člankov iz Nove dobe prišli do te ugotovitve.«
»Da, točno to. In zakaj pod slikami ni podpisov?«
»Ker smo bili v uredništvu doslej prepričani, da morajo slike same povedati zakaj gre, kaj predstavljajo in kaj hočejo povedati...«
»Pa ne povedo. Kot tudi ne poveste, kdo so avtorji člankov...«
»Oprostite, da vam skačem v besedo. Prav zato smo se odločili, da člankov ne bi podpisovali, kot je to bilo v stari Novi dobi, ker smatramo, da ni in ne sme biti važno, kdo je kaj napisal, kaj pod sliko piše, temveč to, kar je napisano in kar slika sama pove...«
»Potem si ta vaš časopis kar vtaknite nekam... Jaz hočem vedeti, kdo je to napisal in kaj slika predstavlja. In vam povem, da tega vašega časopisa ne bom več kupila in si ga vtaknite nekam...« »Tovarišica, nam je iskreno žal in nam bo še bolj, samo, da nas zdravje ne zapusti in pamet, drugo bo že še šlo. Srečno.«
Adijo, Zdravo!
Kdor je 25. novembra gledal oddajo slovenske TV »Zdravo« je upravičeno robantil. Celotna oddaja, uro in pol, je bila ena sama reklama za Unior, Zreče in Roglo ter za bivšega direktorja Uniorja.
Televizija Slovenije je zagotovo pokasirala lepe denarce. Pri tem se seveda ni vprašala, kaj pa gledalci. Čas, ko je tekla oddaja, je sicer najbolj dragocen čas TV programa.
Ce bo šlo tako naprej, lahko mirno zapišemo, da oddaja Zdravo odhaja in ji lahko rečemo: Adijo!
Socialistična šola
Pravijo sicer, da se morajo naše šole rešiti ideolo-,kega predznaka, vendar naj bi bil vsaj ponekod korak ;ačdolg. Tako mislijo tisti, ki vidijo, kakšen kader je na josameznih šolah. Drugače pa mislijo tisti, ki poznajo rhlapno pripadnost nekdanjih članov svojim organizaci-am. Taki menijo, da so se pri nas sposobni ljudje
i	i__ v____ _ v . j „ i, „	_: x..^ A o i »Ti m i Uor
prav.
Ob teh dveh predpostavkah seveda ne vemo, če imajo prav tisti, ki pravijo, da je celjska pedagoška gimnazija prava socialistična srednja šola. Nekateri profesorji so imeli vodilna mesta v raznih organih socialistične zveze, enako ravnatelj šole Ivan Kapš. K njim se je preselila tajnica občinske organizacije SZDL, nazaj pa je prišel tudi sekretar te celjske nekdaj najmasovnejše družbenopolitične organizacije Zvone Utroša. Ampak zdaj so mu ukinili še njegov glavni predmet - samoupravljanje s temelji marksizma!
Plebiscit bo uspel
Prejšnji teden v najmanj desetih celjskih trgovk nah ni bilo mogoče kupiti srbske solate.
HUMORESKA
Tovariš Pino je
v
ze
gospod
Naši ljudje so zelo iznajdljivi in prilagodljivi, da ne rečem, up(b)ogljivi. Ko so toliko desetletij poganjali korenine v boljševistično zemljo, jim jih je demokracija že po nekaj dneh zrahljala in jih presadila na svoja tla. Zanimivo, še najbolj tistim, ki so jih pognali najgloblje, na primer, tovarišu Pezderju, ki se je zarastel v rdeči granit, da je spodnesel kolega in dobil njegov položaj in ga nihče ne bi mogel omajati. Ta se je kar sam izruval, da ne bi obremenjeval drugih in bi lepo ostal, kjer je.
Čisto drugače je bilo s tovarišem Pinom. Korenine je poganjal na različnih položajih, pa se nikjer ni prijel. Ob delu je naredil nekakšen eko-nohiski tečaj in postal šef oddelka, nato pa se je pridružil ekipi, ki so jo določili za žaganje . glavnega direktorja. Osnovno organizacijo je zaprosil, naj ga sprejme v ZK, ta pa ga je vprašala, ali se mu ne zdi, da bi moral poprej razčistiti z Vsemogočnim in ali ne misli, da je pri devetintridesetih za partijskega začetnika že malo star. Pojasnil je, da se prej ni mogel pridružiti delavski avantgardi, ker je gradil hišo, čez Vsemogočnega pa bo že naredil križ, saj mu bo, ker odpušča, gotovo odpustil.
Stopil je do prijatelja sekretarja komiteja. »Prosim te, da me spraviš v ZK, tam spodaj so me odklonili, češ da hodim v cerkev in sem prestar, jaz pa mislim, da nam je dandanes še kako potreben vsak ideološki spreobrnjenec. Jaz bom pomagal spraviti naš kolektiv na zeleno vejo, kajti meni so stvari popolnoma jasne.«
Karieristična žilica tovarišu Pinu ni dala miru. Vsake toliko časa ga je prignala na komite, kjer je tožaril svojega direktorja, češ da je pravi poslovodni baron, nevednež in blefer.
»To je najbrž res,« so rekli na komiteju, »ampak lepo pa ni, da tako grdo govoriš o svojem direktorju.«
Ko so po letih sprevideli, da Pino pravzaprav sploh ne daje od sebe, kar so pričakovali, ampak se okorišča in podpisuje vse mogoče nezakonitosti, so sklenili, da mu bodo stopili na prste. A se ni dal. Rekel je, da bo odšel sam, ker zdaj tako prihaja njegov čas, čas demokracije, on, Pino, je nanj še kako čakal. Pravzaprav je vseskozi vedel, da je pravi gospod, ki spada med socialdemokrate, in nikakor tovariš za med komuniste. In če je pošten, sploh ne ve, zakaj je kdaj koga prosil, da ga sprejme v ZK. Ta je pa dobra! Prosil je, ko zdaj vse beži iz partije. Himmel Laudan, bi rekel Švejk. Pokorno javlja, da je postal gospod socialdemokrat in da bo že dal vetra vsem, ki so ga spravili v partijo, da je imel položaje!
FOTOREPORTAŽA
En teden po Pučnikovem čiščenju v celjskem Narodnem domu: Željko Cigler, prenovitelj; Miro Gradič, demokrati, Mirko Tomaž Krajnc, demokrati; Anton Rojec in presvetli vodnik v Evropo in dlje.

i
s
da bi imel žalski župan, Milan Dobnik, karkoli opraviti z Novo dobo. Dobnik ima preveč opraviti s svojim zasebnim časopisom, ki ga v njegovem imenu ureja naš žalski kolega Janez Kroflič. Če ne verjamete, si odgovorite na naslednje vprašanje: Kaj je bilo prej. Nova doba ali Novi Dobnik? Nova doba je bila že pred vojno, Novi Dobnik pa je nastal okoli leta 1985. Prej je zagnano poveličeval socializem in neko revolucijo na celjski gimnaziji.
- da se je mnogo zdajšnjih Demosovih politikov in državnih funkcionarjev odločilo za vstop v politiko iz dveh razlogov. Ker so bili zanič advokati ali pa, ker so jim žene tako ukazale. Izjem, ki bi morale biti v rubriki »Res je«, se nam ne ljubi objavljati. Preveč jih je.
-	da je Mirko Paj, tajnik krajevne skupnosti Pod gradom v mesecu dni uspel priti do kapele na Osenici, da bi videl, če je zemeljski plaz v resnici zdrsnil na cesto in zaprl ves promet proti Staremu gradu. Gospod tajnik čakajo pri Franceljnu, da bo plaz prilezel k njim.
-	da bi zdaj že velik gospod, prej pa boljše-vik Oto Pungartnik, gospodu ministru Rejcu zvečer po neuspelem udaru v Emo ocenjeval Novo dobo. Spreobrnjeni Pungartnik je samo razlagal, da seje na Fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo učil brati med vrsticami. Da torej on prebere tudi to, kar ni napisano. Ostalega ne razume.
- da bi TV Slovenija na Rogli uprizorila labodji spev Marjanu Osoletu. TV Slovenija je tako poravnala dolg za televizijsko kamero, ki ji jo je kupil Marjan Osole, da bi ga posneli.
-	da bi bila gospa, ki pri Avtomotorju skrbi za prodajo avtomobilov kriva, ker je poplava zalila avtomobile. V tehnični dokumentaciji nikjer ni bilo navedeno, da avtomobili ne - plavajo.
-	da Jure Cekute, največji slikar v Prekorju in širše (po D. Medvedu) med frlenjem iz Škofje vasi in New Orleansom ni slišal radia Celje, ko je ta poročal o katastrofalni poplavi. Slišal je, slišal in gruntal, kako bi ubogim Celjanom hitro podtaknil še kakšno svojo sliko.
-	da bi v Ingradu imeli vsi delavci z direktorjem vred enake plače. Po 2 tisoč dinarjev na glavo. V soboto bi jim naj razdelili še drobiž za topli obrok, za avtobus do Sv. Jožefa, kjer bi se jih usmilila usmiljene sestre z zajemalko enolončnice.
— da bi na občini in SDK odpustili snažilke zato, ker bi bile predrage ali nedelavne. Snažilke so odpustili, ker se je ostalim uradnikom s tem povečala masa za osebne dohodke...
15. STRAN
063 -
OMREŽNA SKUPINA CELJE SEZNAM TELEFONSKIH NAROČNIKOV AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE
ROGAŠKA SLATINA
Telefonskim naročnikom avtomatske telefonske centrale Rogaška Slatina bodo spremenjene klicne številke. Podatki o klicnih številkah za telefonske naročnike, ki so objavljeni v telefonskem imeniku Republike Slovenije 1989/ 90 ne veljajo več od dneva vključitve nove ATC, temveč veljajo nove klicne številke, ki so objavljene v tem seznamu. V zvezi z vključitvijo nove ATC, bo dne 7. decembra 1990 od 14. ure dalje, do vključno 10. decembra 1990, občasno prekinjen in moten promet z naročniki, ki so vključeni v avtomatske telefonske centrale ROGAŠKA SLATINA, ROGATEC, PODPLAT, PRISTAVA PRI MESTINJU, PODČETRTEK in ŠMARJE PRI JELŠAH.
Prosimo za razumevanje!
PTT PODJETJE CELJE
A
ALEKSIČ DRAGOSLAV
Cankarjeva 17	816145
AMON ZVONKO	
Cvetlični hrib 18	
	816 243
ANCELJ VERA	
Kozjanskega odreda 15	813 492
ANDERLIČ	
- AVGUST	
Kidričeva 54	813 767
- JANKO - GOSTILNA	
Kidričeva 44	813 957
- JURIJ	
Kidričeva 50	814 766
- MIRKO	
Aškerčeva 9	813 305
- VINKO	
Kajuhova 11	816 685
ANDERLUH	
- DRAGO	
Gubčeva 10	814 708
- IVAN	
Tekačeva 8	814 918
- JANEZ	
Gubčeva 5	813 503
ANDŽELIČ BRANKA Žibernik 27	813 772
ANTLEJ ZDRAVKO	
Kozjanskega odreda 23	816 106
ANTOLIČ FRANC	
Prešernova 7	813 373
ANTOLINC MILAN	
Prešernova 6	816 136
ANŽEK HELENA	
Irje 10 a	816315
AVTOTRGOVINA
MOTOŠOP, Kidričeva 42 813 814
B
BABOJEČIČJURE	816 151
Župančičeva 5 BALABAN STEVO	
Tekačevo 18 BARIČ MILAN	816 116
Sotelska 22 BAROŠ PETER	8,16 786
Kidričeva 7 BASLERIRMA	816 672
Šlandrova 17 BASTAŠIČ - FANIKA	814 074
Vid Ivanušev 6 - TOMO	814 319
XIV. divizije 60 BAŠA SONJA	813 788
Izletniška 3 BATALJAKU ROBERT - ZLATARSTVO	813 842
Celjska n. h. BEK - JANEZ	813 658
Kozjanskega odreda 7 - JANEZ	816 117
Partizanska 16 BELCER ANTON	816 180
XIV. divizije 58	813 490
BELIČ - ANTON	
Stojno selo 28	816 241
- DARJA	
Kozjanskega odreda 15 - JURAS	814 561
Kozjanskega odreda 17 BANDELJA ANDELJKO	814 731
Na livadi 3 BERCKO - DANE	816 732
Cankarjeva 1 - FRANC	815016
Sp. Sečovo 28 a - IVANKA	816 840
Župančičeva 6 - JOŽE	813 174
XIV divizije 18 a	816 730
- JOŽE	
Rjavica 28	816 278
BERCKO KONRAD - PREVOZNIŠTVO	
Ratanska vas 20	813 392
BERGLEZ
-	FELIKS
KOVINOSTRUGARSTVO
Sp. NegonjeS	814 198
-	FRANC
Celjska 42	815 039
BERK
-	ANTON
Brestovec 36	816 623
-	BERK FRANC dipl. ing.
Velike Rodne 17 a	814	639
-	MARTIN
Cankarjeva 8	815	095
BERLOZNIK
-	MARIJA Žibernik 24
-	MARJAN
C. na Boč 20 BERNARD DRAGO Velike Rodne 28 BERTALANIČ JOŽE dipl. ing.
XIV. divizije 9 BEŠLAGIČ BEJDO Ratanska vas 6 BILUŠIČ HELENA
Kozjanskega odreda 15 BINCL MARIJA Sp. Negonje 26 BIRSA MILAN dipl. prav.
Izletniška 10 BLAGUŠ ANA Prvomajska 9 BLAZINA
-	MAJDA XIV. divizije 1
-	SILVO
Kozjanskega odreda 17
-	STANKO Irje 3 a
BOBEK MAJDA Šlandrova3 BOFULIN OSKAR Irje 32
BONČA MARIJA Gozdna 10
813 430 816815 816 642
815	024
816	304 816 119 813 486
815	154
813	128
816	802
814	760 816 659 813 567 813 140 816 237
BOROŠ IVO
Na livadi 13 a	816 762
BOROVO TRGOVINA	
XIV. divizije 34	813 440
BORŠIČ	
- DRAGO	
Lastine 8	816 753
- JOŽE Žibernik 13	814 697
- LOJZKA	
Prešernova 1	814 781
- VINKO	
Tekačevo 53	813 709
BOSNAR ANTON	
Prvomajska 7	813 191
BOŠKOVSKI MARIN	
Lastine 2	816 267
BOŽIČ BOJANA	
Kozjanskega odreda 19	814 515
BRAČUN	
- FRANC	
Partizanska 6	814 000
- FRANC	
Irje 1	816 168
- VLADO	
Aškerčeva 7	816 076
BRADIČ MIROSLAV	
Žibernik	813 617
BRANTUŠA	
- FRANC	
Brestovec n. h.	816 718
- IVAN	
Zlatorogova 2	813 532
- JAKA	
TuncovecS a	816 297
- METKA	
Levstikova 1	816 235
- STANKO	
Brestovec 15	816 675
BRATUŠA VERA	
Kidričeva 51	814 025
BRENCEJOŽE	
Velike Rodne 34	816 135
BREZINŠČAK ANDREJ	
Steklarska 15	816 627
BRNJAK MIRKO	
Sotelska 28	816 781
BRODNIK	
- EVGENIJA	
Prešernova n. h.	814 856
- FRANC	
Izletniška 11	814 718
BRVAR ZINKA	
Kidričeva 46	813 796
BURSAČ NIKOLA	
XIV. divizije 58	816 546
BUT	
- IVAN	
Gubčeva 3	813 508
- JANKO	
Celjska n. h.	814 901
- MIRA	
Kidričeva 10	816 302
- STANISLAV	
Pod Bellevuem 7	816713
BUZINA MAJDA	
Gubčeva 16	813 557
C
CAFUTA ANICA
Celjska 36	814	695
CAJZEK
-	ANTON
Celjska 32	813	161
-	IVAN GIC Gradb. izvajanje in
inženiring, Stritarjeva 4	814	344
CEROVSKI ŠTEFKA
Steklarska 18	816	157
CESAREC	
- JOŽE	
Velike Rodne 6	816139
- ZVONKA	
Kidričeva 47	814 080
CIMPERŠEK MITJA	
XIV. divizije 19	816 269
CMERŠEK JURIJ	
Ratenska vas 2	816 326
COLNARIČ	
- JOŽE	
Zg. Sečovo n. h.	816 320
- MILAN	
Kidričeva 78	813 360
CUCIN MARTINA	
Prešernova 27	814 853
CVEK MILAN	
Partizanska n. h.	814 968
CVERLIN STANKO	
Prnek 13 a	816 624
CVETIC IVO	
Kidričeva 39	813 941
CVETKO	
- FRANC	
Na livadi 24	816 782
- STANKO	
Žagaj 31 a	816 285
CZECHER	
- KRISTINA	
Kozjanskega odreda 21	814 475
- VIDA	
Kozjanskega odreda 7	814 581
č	
ČAKŠ	
- AVGUST	
Strma 2	813 736
- AVGUST	
Gozdna 1	815 041
- BRIGITA	
Lastine 10	816 253
ČONŽEKIRENA	
Prvomajska 21	816 595
ČEBULAR	
- ANA	
Tekačevo 31	816 148
- JOŽE	
Tekačevo 61	813 427
- MARJAN	
Tržišče 24	816 794
- TATJANA	
Trg. z meš. blagom	
Cerovec 27 a	816 004
ČEČEK	
- FRANC	
Tekačevo 14	814 376
- MIHAEL	
Velike Rodne 24	816 728
ČEPIN MARIJA	
Gozdna 1	815 045
ČERNEC ANTON	
XIV. divizije 34	813 553
ČERNENŠEK	
- EMILIJA	
Brestovška 5	814 574
- JOŽE	
Ratanska vas 5	816 839
ČERNOŠA	
- IVAN	
Sp. Negonje 14	814 179
- METOD	
Vid Ivanuša 3	816 204
ČOH ANA	
Žibernik 24 ČOH	813 379
- BERTA	
Kidričeva 66	816 197
- JANKO	
Prnek n. h.	816 717
- MILENA	
Cankarjeva 12	815 267
- MILICA	
Tržišče 4	816 276
- SLAVKO	
Kidričeva 61	816 220
- VLADO dipl. ing.	
Partizanska 17	814 450
- ZDENKA	
XIV. divizije 54	816 662
- ZVONKO	
Prvomajska 11	816 095
COKL JOŽICA	
XIV. divizije 54	816 162
ČONČJOŽE	
Brestovška 16	814 017
1	IX O V_/ C— 1— Žibernik 25 ČOMŽEK ŠTEFANIJA	813 700
Partizanska 22 ČRETNIK BRANKO	816 128
C. na Boč 22 ČUGALJ - MARTINA	816 816
C. na Boč 15 a - ROZINA	816 307
Kozjanskega odreda 5 ČUJES - JOŽICA	813 569
Celjska 49 - MILENA	813 363
Celjska 47 ČUKA VINKO	816 625
Aškerčeva 14	816 146
D
DEBELAK - MILKA
Brestovec 16	816 217
- MIRA	
Topole 47	816 738
- OTI LIJA	
Topole 14	816 610
- STANKO	
Vid Ivanuša 7	816 704
DEČKO	
- FRANC	
Levstikova n. h.	816 255
- RUDI	
Padlih aktivistov	814 787
DED VINKO	
Prnek 7 a	816 186
DELAVSKA UNIVERZA	
Zdraviliški trg 15	
- tajništvo	814 710
- direktor	814 705
DIMITROVIČ DANICA	
pod Bellewuem 21	816 566
DJINOVSKI VOJO ing.	
Celjska 16	813 626
DJORČEV DJOKO	
Izletniška 8	816 265
DOBOVIŠEK HEDA	
Žibernik 24	813 651
DOLCJANEZ	
Sp. Sečovo 87	813 790
DOLŠAK VINKO	
Gozdna 13	814 345
DONSA FANIKA	
Celjska 26	814 338
DORNEMIL	
Tekačevo 60	813698
DOŠLER	
- EDI	
Gozdna 14	813 516
- FRANC	
Tavčarjeva 5	813 720
- VERA	
Gozdna 11	813 386
DRAČA DUŠAN	
Levstikova 5	813 784
DREFLAK JULJANA	
Sp. Sečovo 62	816 330
DRENSKI DANIJEL	
Partizanska 38	816 504
DRIMEL	
- HINKO	
XIV. divizije 58	816 046
- LUDVIK	
Celjska 52	814 971
- METKA	
XIV. divizije 62	816 580
DRNOVŠEK STANE	
Lovska 18	814 381
DROFENIK	
- ALBIN	
Cesta 4	816 266
- FRANC	
Partizanska 27	816 628
- IVICA	
XIV. divizije 56	814 823
- JOŽE	
Cvetlični hrib 9	813 980
- KARL	
Kidričeva 35	816 222
DROTEKA	
Podjetje za kamnoseštvo	
kovinarstvo	
in trgovino d. o. o.	
Steklarska 11	
-	813 364
_	814 726
DRUŠTVO INVALIDOV	
OBČINE	
Zdraviliški trg 1	813 609
DRUŠTVO UPOKOJENCEV	
XIV. divizije 12	816 230
DVORŠAK JANEZ ing.	
Gozdnna 2	814 536
DŽAKUŠIČ DRAGA	
Cerovec 42	816 820
E
ELEKTRODISTRIBUCIJA
Nadzorna in gradbena
skupina, Celjska 30	813 162
- RTP POSTAJA	813 593
F	813 905
FENKO EDO	
XIV divizije 56	814 723
FERČEC ŠTEFAN	
Stojno selo 19	816 813
FERME SLAVKO	
Gostilna Kidričeva 60	813 967
FERMAVERA	
Kidričeva 60	814 496
FILIPOV METODI	
Kov. galanterija	
Strma 34	816 607
FIRER	
- FRANC	
Kot 5	816 254
- MARJAN	
Kot 13	816 757
FIRST ANTON	
Strma 38	814 836
FLUHER	
- FRANČIŠKA	
C. na Bellewue 2	813 871
- JOŽE	
Kidričeva 14	813 948
FRANCES ROK	
Vid Ivanuša 19	816118
FRANIČdr. DAMIR	
Ivanov hrib 1	814 333
FRIŠEK MIRKO	
Prvomajska 32	813129
FRUK ROZALIJA	
Kozjanskega odreda 15	814 362
FURER MIRKO	
Gubčeva 8	814 459
FURJAN SLAVKO	
Na livadi 6	816 262
FURLINGER LEOPOLD	
Šlandrova n. h.	816 688
FURST KOREN dr. TITA	
Kozjanskega oreda 19	815 031
G	
GAJSTER	
- ANICA	
Ločen dol n. h.	814 765
- MILENA	
Ločen dol 6	816 277
GAJŠEK	
- FRANJO	
Zlatorogova 7	813 619
- HEDVIKA	
Tekačevo 37	813 673
GALUN	
- KRISTINA	
Na livadi 15	813 610
- MILICA	
Na livadi 17	816 245
GASILSKO DRUŠTVO	
Tržaški hrib 1	815 093
GAŠPARŠIČJOŽE	
Brestovška 34/a	816 290
GLAVNIK STANE	
Prvomajska 12	814 128
GOBEC	
- ALEŠ	
Sp. Negonje 15 a	814 294
- AVGUST	
Cerovec 21/b	816 661
- FRANC	
XIV. divizije 40	816 568
- IGNAC	
Cerovec 43	816 846
- IVAN	
Spodnje Negonje 25	814 597
- JANEZ	
Tržišče 18	816 787
- JENEZ	
Steklarska n. h.	814 525
- JANEZ	
Optika Zdraviliški trg 4	814 800
- MARIJA	
Celjska 37	813 014
- MIRKO	
Sotelska 48	816 225
- STANKO	
Partizanska 40	816 209
- VIDA	
Topole 10/a	816 110
GOLOB ZVONIMIR	
Spodnje Negonje 18	816 309
GORIČAN LEOPOLD	
Irje 4	816 832
GORIŠEK FERDO Žibernik 14	814 755
GORŠIČ IVAN	
Stritarjeva 4	814 481
GOSPIČ ŠIME	
Stojno selo n. h.	816 596
GOŠNJAKVIDOSLAV

STRAN 16
17. STRAN
Celjska 39	814 026
GOTLIN ANTON	
Cerovec 18	814 355
GOZDNO GOSPODARSTVO	
CELJE	
-Gozdni obrat	
-XIV. divizije 17	814 649
-CK Kozjansko	813 573
GRADIŠČAJ VLADO	
Tekačevo 40	813 678
GRAH JANEZ	
Kozjanskega odreda 13	814 756
GRADOVAC ILIJA	
Sotelska 12	816 723
G RASE R SONJA	
Šlandrova 6	813 975
GRETIČ	
- EDO	
Sp. Negonje 23 b	816 734
-. MARIJA	
Sp. Negonje 13 a	814 247
GRIL LEOPOLD	
Lastine 11	816 188
GROBIN	
- MILAN	
Lovska 10	816190
- VIKTOR, Prevozništvo	
Prvomajska 3	813 120
GROZAJ dr. MIROSLAV	
Kozjanskega odreda 13	816 619
GRUBENŠEK IVO Prevozništvo Kidričeva 22 815 019
H
HABJANIČ STANKO
Rjavica 14	816 261
HAJDER RUŽA	
Ob progi 8	814 550
HAJNŠEK MARIJA	
Velike Rodne n. h.	816 182
H/UŠEK STANKO	
Žibernik3	814 308
HALOŽAN	
- AVGUST '	
Sončna 1	814 661
- ZVONKO	
Ratanska vas 11	816 673
HALUŽAN	
- JOŽE	
Kot 9	816 257
- ŽELJKO	
Padlih aktivistov 12	813 946
HEČIMOVIČ NIKOLA	
Cerovec 28 b	816 155
HERČEK MARIJA	
Strma 7	816 603
HERGA DRAGO	
Tekačevo 3	814 952
HERIČ	
- FRANC	
Celjska 29	813 166
- FRANČIŠKA	
Žibernik23	813 336
- SONJA	
C. na Boč 31	816 321
HERNAUS	
- FRANC	
XIV. divizije 46	815 184
- JOŽE	
Sp. Sečovo n. h.	813 369
HLUPIČ ŠTEFKA	
Prnek 16 a	816 612
HMEZAD ŽALEC	
Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah	
TOZD	
- PE SOTELSKA 1 Mesnine Celje	
-TOZD	813 986
- MESNICA	
Kidričeva 23	813 082
- PRESKRBA-TOZD	
Trgovina	
Sotelska 1	814 528
HOHNECJOŽE	
Ratanska vas 8	816 316
- MARINKA	
Ratanska vas 12	816 826
HOHNJEC	
- ANICA	
Tekačevo 13	816 693
- MARIJA	
Gubčeva 20	814 504
- ZLATKO	
Žibernik n. h.	813 423
HOLEŠEK KARL	
Na livadi 23	816 746
HORVAT	
- BOJAN	
Steklarska 9 a	816 657
- JOŽE	
Gozdna 8	813 629
- TATJANA dipl. ing.	
Kozjanskega odreda 11 HOSTNIK DUŠAN	814 157
Kozjanskega odreda 11	815 078
HOTEL SISAK
Partizanska 5	813	899
HRIBERNIK LEOPOLD XIV. divizije 62	816	080
HRUP MARICA
Gubčeva 17	814	446
HUSTIČ VLADO
Prešernova 30	814 855
I
ILIČ NOVAK
XIV. divizije 50	816	554
IMENŠEK
-	ALOJZ
Šlandrova22	814	038
-	JOŽE
Tekačevo n. h.	813 925
- MIHAELA-FOTO TONKA
Strma 4	814 350
INGRAD GIP CEUE - IGM OBRAT	
TRAFO	
- pisarna	813 066
- proizvodnja	813175
TOZD GRADBENIŠTVO	
Strma 1	814 721
- direktor	814 335
- splošna služba	814 300
- nabavna služba	814 854
- kuhinja	814 149
- skladišče	814 154
NEGONJE	
- Betonarna Negonje	814 195
- Gradbišče Pekarna	813 387
- Gradbišče Otroški vrtec	813 835
- Gradbišče zaklonišče	814 927
TOZD MEHANIZACIJA	
- pisarna	813 124
- delavnica	813 109
INKRET	
- FRANC	
Levstikova 5	816 755
- ING E	
Žibernik n. h.	813 714
IPI	
Investicijsko projektivni inženiring	
Zdraviliški trg 13	814 821
- telefax	815 049
IRŠIČ	
- ANTON	
XIV. divizije 11	815 047
- CECILIJA	
Kozjanskega odreda 9	814 158
ISTENIČ dr. MILAN	
Stritarjeva 4	814 734
IVANKOVIČ ILIJA	
Cankarjeva 11	816 149
IVANOŠ	
- JOŽE	
Male Rodne 34 a	816 229
- MILAN	
Cankarjeva 14	816 052
- ALBINA	
Kidričeva 2	813 372
IVIČ	
- FERDINAND	
Na livadi 18	816 745
- ZDRAVKO	
XIV. divizije 14	816 160
IZLETNIK CELJE	
PE	813 719
IŽANC ANTON	
Prvomajska 27	813 118
J
JAGODIČ - ALOJZ
Gubčeva 6 - MIRKO	814 518
Irje 2 a	816 332
- RADKO-ELEKTRO MEHANIKA	
Levstikova 7 JAHlč dr. ZAIM	816 112
Prešernova JANČIČ IVAN	813 851
Sp. Sečovo 7 JANKOVIČ - BREDA	816 752
XIV. divizije 58 - FRANC	813 397
Aškerčeva 5 - MARJETA	816 646
Sp. Sečovo 7 a JANŽEK - JOŽE	816 749
Zg. Sečovo - MARTIN	816211
Vid Ivanuša 14 - ŠTEFKA	816 609
Sp. cesta 10 JAVORNIK SLAVKO	813107
Na livadi 22 JAZBINŠEK ANTON	814 632
Kozjanskega odreda 11	814 591
JERAJ VLADO
Stritarjeva 13 JERIČ SLAVKO	816 086
Celjska 36 JERKOVIČ dr. DOMAGOJ	814 989
Pod Bellewuem 32 JERMAN MARIJA	816 592
Šlandrova 16 JERNEJŠEK IVAN	816 022
Gubčeva 15 JERŠEČIČ ALOJZ	814 526
Tržišče 35 JERŠIČ JOŽE	816 185
Na livadi n. h. JEZOVŠEK HELENA Kidričeva 38 JOHAN JOŽE	814 620 816 196
	
Ratanska vas 25	816 270
JORDAN - JOŽE	
Kozjanskega odreda 7 - PAVLA	816 617
Celjska 39 - VALTER	814 054
Cvetlični hrib 5	813 991
JOVIČIČ PODGORNIK DARINKA	
Stritarjeva 24 JOGOVAR - BORIS	816 000
XIV. divizije 58 - GRETA	816 072
XIV. divizije 56 - RUDI	816 165
Žibernik 25 JUHARTALOJZ	813 685
Kozjanskega odreda 1 JUNEŠ EMILIJA	813 195
Kozjanskega odreda 5 JUNEŽ - ALOJZ	813 582
Male Rodne 24 - FRANC	816 142
Kidričeva 75	816 216
-	FRANC Tržišče 17 -	MARIJA	816 778
Krpanova 8 - STANKO	814 644
Kidričeva 85 - TONIKA	816 716
Topole 48 JURAK FRANC	816 122
C. na Boč 27 JURIČ TONE	816 327
Celjska 41 JURIŠIČ MIROSLAV	814 954
Partizanska 44 JURKOVIČ - JOŽE	813 761
Gubčeva 18 - STANISLAV	813 465
Celjska 20 JUS MILAN	815 097
Kvedrova 6 JUSTIN MARJAN	816 147
ing. Ratanska vas 28	816 770
- MIRKO	
Kozjanskega odreda 9 JUTRISA HINKO	814 449
Prnek 6	816 788
K	
KAJBA KONRAD	
Cankarjeva 6 KAJSERIRMA	816 643
Kozjanskega odreda 23 KAMENŠEK - DRAGO	814 343
Roletarstvo sestava in montaža	
senčil Celjska 61	814 923
- IVAN	
Brestovška 23 - JOŽE	813 683
Topole 2 - JOŽE	816 134
Sp. Negonje 8 b	813 990
-	TONČI Cvetlični hrib 12 -	TONČI-Frizerski salon	816 310
Celjska 2 - ZVONKO	813 396
Šlandrov trg 18	815 060
KAMPUŠ FERDO	
Cankarjeva 22 KAVČIČ ANTON	816 552
XIV. divizije 60	813 777
KEGU IVANKA Gozdna 2 KEK DANKA	814 004
Kozjanskega odreda 5 KENE REZKA	816 629
Ratanska vas 18	814 857
KERŠIČ SLAVKO - Centralne
kurjave	
C. Na Boč 5	813 441
KERTJOSEFINA	
Celjska 28	813 074
KIDRIČ	
- AVGUST	
C. na Boč 12	816 308
- IVAN	
XIV. divizije 56	815 014
- MARTIN	
Stojno selo 101	814 949
- RADO	
Zlatorogova 6	813 453
KINO PODJETJE	
Zdraviliška trg 11	814 930
KIRIČ VANDA	
Steklarstvo Ratanska vas 3	
	813 151
KIT STANKO	
Stritarjeva 29	814 694
KITAK JANEZ	
C. na Boč 3	816 318
KLADNIK ZORA	
XIV. divizije 60	813 464
KLAJNEIVANKA	
Brestovec 4	816 724
KLANČNIK	
- ERNEST	
Celjska 48	815 015
- JOŽE	
Celjska 37	813 042
- MARTA	
Prešernova 2	816 125
KLEMENČIČ IVAN	
Sp. cesta 5	813 958
- SLAVKO	
Aškerčeva 14	813 902
KLG d. o. op.	
Export Import	
Prešernova 18	814 936
KLOBASA ROZALIJA	
Cankarjeva 27	816 556
KNEZ CIRIL	
Sp. Negonje 23/c	814 566
KOBILŠEK VERA	
Steklarska 3	816 274
KOBULA REZKA	
Sp. Negonje 13	814 129
KOČIČA	
- RAJMUND	
Kidričeva 64	815 261
- TOMISLAV	
XIV. diviz 64	813 302
KODELIC VERA	
XIV. divizije 56	816 665
KOGOVŠEK dr. ALBIN	
Celjska 18	816 577
KOJTERER	
- MILAN	
Izletniška 1	816 681
- VLADO	
Sp. Sečovo 70/a	813 969
KOKOT	
- ANTON	
Kvedrova 3	814 585
- TILKA	
Male Rodne 2	814 089
KOKOVNIK DR. JOŽE	
Stritarjeva 21	814 816
KOLAR	
- DRAGO	
Lovska 2	816 193
- ŠTEFAN	
Stojno seljo 96	816 096
KOLRIČ DANIJEL	
Župančičeva 5	816 651
KOLEDNIK ŠTEFKA	
XIV. divizije 22	813 062
KOLLER JOŽE	
XIV. divizije 18/a	814 984
KOMERIČKI	
- FRANC	
Zdraviliški trg 17	813 992
- MILAN	
Žibernik23	813 321
KOPINČ SREČKO	
Kozjanskega odreda 9	814 189
KORAZIJA ANTON	
Sp. Sečovo	816692
- BRANKO	
Šlandrova 43	816 841
- FRANC	
Prevozništvo Sp. Sečovo n.h.	
	813 728
- IVAN	
Vid Ivanuševa 22	816 618
- KAREL	
Prvomajska 24	813 126
- KONRAD	
Prvomajska n.h.	813 400
- NEŽA	
Sp. Sečovo 7	816 176
- VINKO	
Ločen dol 23	816 789
KORBAR - DRAGO
Gozdna 9	814 389
- ROZINA	
Gozdna 16	813 485
KORES	
- ALOJZ	
Tekačevo 39	813 693
- LEOPOLD	
Aškerčeva n.h.	816 174
- ŠTEFAN	
Mladinska 7	816 158
KOREZ JOŽICA	
So. Negonje 13/a	814 759
KOROŠEC	
- ANTON	
Ul. talcev 7	816 761
- IVAN	
Lovska 6	814 539
KORS KONFEKCIJA OBLAČIL	
Prvomajska 26	814 011
r- telefax	813 055
- direktor	813 133
- prodaja	813 136
- nabava	813 148
- izvoz	813 177
KOS	
- JOŽE	
Brestovška 21	813 604
- MARIJA	
Kidričeva 9	816 172
- VIKTOR	
Sp. Negonje 11/a	813 489
KOSER ALFONZ	
XIV. divizije 17	816 769
KOŠAK SLAVA	
Celjska 50	814 334
KOŠTRUN IVAN	
Cvetlični hrib 15	816 810
KOŠUTIČ	
- FRANJO	
Govedičev hrib n. h.	816 083
- DARKO	
Kozjanskega odreda 7	813 390
KOVAČ MARIJA	
Sp. Negonje 23/c	816 234
KOVAČIČ	
- DRAGO	
Kidričeva 12	813 301
- JOŽE	
Lastine 2	816 767
- VILI	
Pod Bellewuem 3	816 263
KOZARIČ KAROLINA	
Župančičeva 7	813 158
KOZMAN FRANC	
Ratanska vas 7	813 436
KOZMELJ IZIDOR	
Kidričeva 96	813 012
KOZMETIKA AFRODITA	
Kidričeva 54	814 384
KOŽELJ MARJANA	
Kozjanskega odreda 7	814 271
KRAČUN MILORAD	
Kozjanskega odreda 15	814 716
KRAJEVNA SKUPNOST	
Kidričeva 6	814 313
KRALJ	
- MARTIN	
Na livadi 20	816 246
- VINKO	
Tekačevo 58	813 978
KRANJC SONJA	
Kozjanskega odreda 9	814 541
KRANJEC	
- Snježana	
Kozjanskega odreda 23	816 606
- ŠTEFAN	
Mladinska 6	816 658
KRAŠOVEC	
- ERIH	
Sotelska 8	813 323
- VINKO	
Brestovška 35	816 773
KREBS RUDI	
Prešernova 18	814 936
- telefax	814 625
KREGAR	
- ANTON	
C. na Boč 25	816 808
- FRANC	
Brestovška 27	814 588
- JANEZ	
Kozjanskega odreda 23	814 928
KRISTAL	
Podjetje za trgovino z	meš. bla-
gom d.o.o.	
Na livadi n.h.	814 703
KRISTAN ALOJZ	
Prvomajska 23	813 132
KRIVEC	
- ANGELA	
Sp. Negonje 26	814576
- TONE	
Žibernik31 /	814 656
- FRANC
Ob progi 11	816 212
- FRANC	
Gozdna 1	815 006
- MARIJA	
Gozdna 2	814 018
KRIŽAN	
- AVGUSTA	
XIV. divizije 56	814 623
- JOŽE - ml.	
XIV. divizije 30	815 073
- JOŽE - PRENOČIŠČA	
XIV. divizije 11	815 046
KRIŽANEC STANKO	
Žibernik37 .	813 773
KRIŽMAN FRANC	
Kozjanskega odreda 19	813 435
KRKLEC	
- ANTON	
Velike rodne n. h.	816 682
- IVAN	
Prnek 9 a	816 613
- MIRAN	
Sotelska n. h.	814 587
- MIRAN	
* dipl. ing.	
XIV. divizije	813 729
- MIRKO	
Sotelska 14	816 775
- VIKTOR	
Sotelska 34	814 706
KROFL STANKO	
Kvedrova 4	816 232
KROPEČ JOŽE	
Partizanska 14	816 680
KRSNIK MARIJA	
Izletniška 11	816 765
KRSTIČEVIČ MATE	
Zdraviliški trg 1	813 586
KRUMPAK	
- ANTON	
Sotelska 5	813 584
- ANTON	
Cerovec 28 a	816 655
- ELA	
Stritarjeva 7	814 497
- IVAN	
Sp. cesta 4	813 909
- JOŽE	
Cerovec 20	816161
- MARTIN	
Irje 1 a	816 668
- STANKO	
Kidričeva 27	813 510
- VERA	
Župančičeva 5	816 748
- VINKO	
Ločen dol 35	816 258
KRUŠLIN DRAGUTIN	
C. na Boč n. h.	816 069
KS STOJNO SELO	816 064
KUČAN	
- VLADO	
Kozjanskega odreda 23	815 040
- ZOFIJA	
XIV. divizije 24	813812
KUČIČ LUDVIK	
Ob progi 4	814 062
KUKOVEC PETAR	
Aškerčeva 15	816 082
KUKOVIČ ANTON	
Pod Bellewuem 15	816219
KUŠIČ ŠTEFANIJA	
Stojno selo 76	816 291
KUNSTEK IVAN	
Na livadi 1	816 708
KUŠTEK IVAN	
Brestovec 30	816 756
KUŽNAR MARJAN	
Aškečeva 3	816 221
- ZOFIJA	
Tekačevo 21	816 616
KUŽNER	
- peter	
Župančičeva 5	814 690
- ROZALIJA	
Šlandrova 4	813 563
- AVGUST	
Zg. Sečovo 8 a	816 346
- KATARINA	
Male Rodne 19 a	816 512
- SREČKO	
Žibernik 23	814 769
KVESIČ ZLATKO	
Šlandrova 44	816 818
L	
LAH ANTON	
Prvomajska 40 LAKNER IVAN	813 117
Celjska 35 LAMPRET IVAN	813 094
XIV. divizije 15	816 111
STRAN 18
STRAN 18
LAPANŠTEFKA	
Stritarjeva 4	816 798
LAVRIČ dr. JOŽE	
Ob progi 3	814 763
lavrin Mirko	
Šlandrova n. h.	814 072
LEKARNA	
Celjska 10	814 563
LESJAK	
- ANTON	
Zg. Negonje 6	816 114
- DOMINIK	
Šlandrova 5	813 176
- FRANC	
Zg. Negonje 5	816 700
- IDA	
Prnek 17	816 288
- JANKO	
Govedičev hrib n. h.	816 583
- MARIJA	
Vid Ivanuša 21	814 461
- VERONIKA	
Brestovška 37	816 218
- ZLATKO	
Prešernova 14	816 638
LESKOVAR	
- DOMINIK	
Šlandrova 35	813 043
- DOMINIK	
Krojaštvo-XIV. divizije	816 140
LEŠNIK	
- ERIH	
Partizanska 46	816 709
- LEOPOLD	
Ob progi 5	814 770
LEVSTIK MILAN	
Prešernova 8	813 786
LIBNIK LOJZE	
Stritarjeva 17	816 038
LIKAR MIROSLAV	
Prešernova 24	814 782
LIPIČNIK STANKO	
Kvedrova 56	814 572
LIPNIK	
- ALBINA	
Partizanska 37	816 701
- ALBINA	
Kozjanskega odreda 9	814 590
- CITA	
Spodnja cesta 6	813 908
- EDVARD	
Irje 47	816260
- FRANC	
Sotelska 38	813 607
- GABRIJEL	
Janina 1	816 233
- JOŽE	
Irje 46 a	816 251
- KAREL	
Irje 46 a	816 751
LIPOVŠEK VINCENC	
Brestovec 38	816 793
LIPUS SLAVKO	
Krpanova 7	813 463
LJUBLJANSKA BANKA n. c.	813 841
- Splošna banka Celje	
- Ekspozitura Rogaška Slatina Kidričeva 13	813 880	
LJULJDJURAJ DARKO	
Strma 8	816 107
LORBER	
- KAREL	
Cerovec 1	816 231
- MARTA	
Tekačevo 44	816 633
LORGER ZVONKO	
Kotil	816 754
LOVRENČAK FRANC	
Rjavica 15	816 272
LULEDŽIJA TONČKA	
Stritarjeva 5	816518
M	
MADARASI JOŽE	
Vid Ivanuša 9	816 601
MAJCENIČEDO	
Tekačevo 27	813 917
MALIŠ	
- JOSIP	
Sotelska 16	816 281
-VILI	
Sotelska 12	816 702
MANDIČ NADA	
Zlatorogova 1	816 576
MARKOVIČ JELKA	
Sp. cesta 2	813 156
MARK0V1N0VIČ TANJA Celjska 24	814	332
MASTNAK MARINKA
Lastinela	813	668
MAŠERA - FRANČIŠKA
Sotelska 20	816	275
- LJUDMILA	
Kidričeva 63	814 085
MAŠIČ NIKOLA	
Žibernik n. h.	813 337
MATANIČ ANA	
Kidričeva 16	815 013
MATKO MARIJA	
Steklarska 20	816 127
MAVRIN ANDREJ	
Pod Bellewuem 23	816 184
MALCER RIHARD	
XIV. divizije 54	814 382
MERX AVTOTEHNA CELJE	
- Trgovina	
Celjska 21	813 064
McRX Jelša - poslovne enote	
- MARKET JELKA	
Celjska	814 768
- PREHRANA	
Kidričeva 8	814 083
- MANUFAKTURA	
Kidričeva 8	814 686
- BOČ	
Kidričeva 8	814 578
- BOČ	
Sklad. Gradb. materiala	
Tržaški hrib 2	813 884
- TURIST	
Zdraviliški trg 10	814 558
MERX	
- PAPIRNICA	
Zdraviliški trg 1	814 606
- STEKLAR	
Kidričeva 35	813 594
- VRELEC	
XIV. divizije 18	813 614
- DISKONT	
Cvetlični hrib	814 691
METRO DO CELJE - maloprodaja	
- BLAGOVNICA	
Kidričeva 13	814 050
- PRODAJALNA DONAT	
Zdraviliški trg 11	814 945
MESARIČ MIRKO	
Tekačevo 43	813 898
MEŠIČEK ANA	
Šlandrova 9	814 032
METELKO LOJZE	
Celjska 58	815 086
MIJOSEK	
- IVAN	
Sp. Negonje 29 c	814 432
- IVAN - Mini motel	
Celjska 36 a	813 652
MIKOLIČ ALOJZ	
Gozdna 1	816 3.50
- LEOPOLD	
Partizanska 36	816 564
MIKŠA	
- ANTON	
Žibernik 16	814 092
- BRANKO	
Cankarjeva 21	816 645
- IVAN	
Topole 38	816 705
- MAKS	
Sotelska 52	816 735
- MILKA	
Cankarjeva 4	816 143
- MIRKO	
Tekačevo 46	813 878
- ŠTEFAN	
Velike Rodne 29	816 131
MIKULJAN	
- MARIJA	
Kidričeva 41	813615
- MARJAN - PREVOZNIŠTVO
Kidričeva 41 - MARTINA	816 240
Zdraviliški trg 1 - METODA	813 653
Celjska 41 MILINOVIČ - MARIJA	816 100
Prestovška 26	816 736
- MIZARSTVO	815 081
- Tržaški hrib 4	815 079
	 fplpfav MLACOVIČ MARTA	814 443
Kozjanskega odreda 3 MLAKAR - ANTON	814 104
Lovska 20 - BREDA	813 545
Tekačevo 32 - FRANC	816 648
Kozjanskega odreda 1 -MLINAR DRAGO	813 715
Brestovec la MLINARIČ IVAN	816 520
Velike Rodne Ib	816 784
MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE	
PE Pekarna in slaščicama	
Prvomajska 31	814 052 814 279
- VODJA PE	813 122
- KAVARNA	814 378
- PEKARNA	813 675
MOČNIK ALOJZ	
Šlandrova 33	816 337
MORDEJ CILKA	
Šlandrova 13	816 088
MRCINA MAKS	
Žibernik 26	813 380
MRHAR VLADO	
Žibernik 11	814 314
MRKŠA	
- ŠTEFKA	
Frizerski salon	
Zdraviliški trg 10	814 374
- VIKTOR	
Tekačevo 6	814 007
MURGELJ FRANC	
Cesta na Bellewue3	816 522
MURKO MARGARETA	
Kamna Gorca la Podplat	816 144
MUŽINA FRANC	
Na Livadi 21	813 613
N	
NAPAST ANTON	
Stritarjeva 2	814 628
NAPOTNIK JOŽE	
Žagaj 1 a	813 994
NARAT	
- IVAN	
Cesta na Boč 2	813 428
- JANKO	
Pod Bellewuem 22	816 092
- JOŽE	
Brestovec 10	816 280
- PETER	
Brestovec 10a	816 224
- ANICA	
Vid Ivanuša 8	816 101
NATLAČEN LUDVIK	
Aškerčeva 16	816 050
NEŽMAH DRAGO	
Ločen Dol 57	813 665
NIKOLIČ ZORICA	
Celjska 57	813 471
NOSE VESNA	
Stritarjeva 13	816 796
NOVAK	
- JOSIP	
Kidričeva 68	813 740
- SLAVKO	
Sp. Sečovo 17a	816 340
- VINKO	
Lastine 1	816 688
O	
OBERSKI	
- AVGUST	
Cvetlični hrib	816 733
- LEOPOLD	
Sp. Sečovo 9	816 744
- NADA	
Župančičeva 5	816 248
OBLAK FRANC	
Kozjanskega odreda 9	814 267
OBRADOVIČ VOJO	
XIV. divizije 60	813 739
OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE PODJETJE ZA OBRTNE IN KOMUNALNE STORITVE p.o. Prvomajska	814 762
-	ENOTA ZA VZDRŽEVANJE VODOVODA
Poljčane-Rog. Slatina 813 802 -SKLADIŠČE	815 159
-	ENOTA ZA VZDRŽEVANJE VODOVODA
-	LOKA-ŠMARJE-FUŽINE-OBSOTELJEGLEJ:
PODPLAT
-	ČRPALIŠČE POLJČANE IN STUDENICE:
GLEJ POLJČANE OČKO VLADO - AVTOSERVIS VW
- Kidričeva 87 ODMARALIŠČE LJUBIJA	814 480
Kozara 4 OGRIZEK - AVGUŠTIN	814 950
Sotelska 24 - FRANC	816 286
Stritarjeva 19 - LEOPOLD	816 042
Kozjanskega odreda 1 - PEPCA	814 589
Celjska 62 - STANKO	814 348'
Irje 24 - ZLATKO	816 173
Cvetlični hrib 10 ORAČ ZORA	813 801
Šlandrova 10	813 964
OSNOVNA ŠOLA	
Kidričeva 28	
- UPRAVA	813 682
- RATANSKA VAS	814 906
- BRATOV SIMONČIČ	
Izletniška 15	815 076
- ROGATEC	814 912
OSOJNIK DR. VERA	
Kidričeva 8	814 635
OTOREPEC	
- ANTON	
Gubčeva 12	814 519
- JANEZ	
Aškerčeva 2	816 640
- KAREL	
Vid Ivanuša 5	815 069
OTROŠKI VRTEC:	
GLEJ VARSTVENI ZAVOD	
OVČAR IVAN	
Kozjanskega odreda 17 c	814 717
OŽURA VLADIMIR mr. vet.	
Sotelska 6	813 846
p	
PADŽAN BRANKO	
Gozdna 2	814 005
PAK FERDO	
Mladinska 3	814 701
PALE KOSOVEC MARIJA	
Kozjanskega odreda 5	816129
PANCE KAREL	
Pod Bellevvuem 11	816 763
- MILKA	
XIV	
divizije 56	814 670
PAŠ V1LL	
Cerovec 2 d	816 731
PAVLOVIČ DR. VLADKO	
Prešernova 3	814 692
PAVŠER PAVLA	
Male Rodne 9 c	814 654
PAŽON	
- ANTON	
C. na Boč 7	816 516
- HILDA	
C. na Boč 9	813 409
- IVAN	
C. na Boč 6	816 837
- IVAN	
Sp. Negonje 23 a	814 546
PEKO TOVARNA OBUTVE	
Kidričeva	814 310
PELKO	
- ALMA	
Na Livadi 6	816 244
- JOŽE ing.	
Tavčarjeva 4	813 028
- LEOPOLD	
Pod Bellewuem 34	816 198
- LEOPOLD	
Velike Rodne 1	816 284
- STANKO	
Brestovec 29	816 153
PEPERKO RUDI	
Celjska 31	813 063
PERKOVIČ	
- EDO	
Topole 50	816 622
- FELIKS	
Gozdna 19	816 759
- STANKO	
Vid Ivanuša 20	816 634
- ZVONKO	
Tekačevo 19	813 947
PERNAT VILI	
Objarogi 1 PEŠIC DINKO	814 780
Irje 3 b	816171
PETANJEK BERNARD	
Govedičevhrib n. h.	816 341
PETEK	
- FERDINAND	
Kidričeva 49	813 966
- JOŽE	
Velike Rodne 39	816 631
- MATEVŽ	
Irje 50	816 166
- SLAVKO	
Prnek 8	816 113
PETOVAR JOŽE	
Celjska 39	814 312
PETROL LJUBLJANA	
Bencinski	
servis Celjska 12	814 164
PETROVIČ BRANKA	
Kozjanskega odreda 11	814 127
PEVEC JOŽE	
Kozjanskega odreda 17	814 592
PILDEK KAREL	
Prvomajska 18	813127
PINJUŠIČ ŠIMUN	
Ratanska vas 13 a	816 821
PIŠEK ALBERT	
Tekačevo 36	813 674
PIŠLAR FRANC
Prvomajska 38	813 119
PIVOVARNA LAŠKO
Kidričeva 56	814 987
PLAVČAK ERIKA
Gostilna - XIV. divizije 8 814 570
PLAVČAK
-	JOŽE Celestinova 10 - JOŽE žagaj 4
-	MARTIN Kozjanskega od. 11
-	SILVO Žibernik 25
-	VINKO Sp. Sečovo 10
PLEMENITAŠ ANTON Rjavica 22 a
-	JOŽE Celjska 31
-	STANKO Frizerski salon -Soteska 4
-	JOŽE Na Livadi n. h.
PLEVČAK
-	ALBIN Žibernik 27 a
-	MIRKO Cerovec 44
-	MIRKO Partizanska 19
PLEVNIK JANEZ Gubčeva 7
POBEŽIN
-	JANEZ Tekačevo 42
-	JANKO Cerovec 3
-	JOŽE Zg. Sečovo 13
-	LEOPOLD Ob progi 10
POČIVALŠEK MARIJA Celjska 41
PODGORŠEK JOŽE Krpanova 10
PODH RAŠKI
-	ADALBERT Šlandrova 25
-	ANTON Tekačevo 38
-	BOŽO Na Livadi 16
-	METKA Žibernik 19
-	MILIKA Kozjanskega od. 13
PODKORITNIK JOŽE Celjska 41
PODOBNIK UUBISLAVA
XIV. divizije 12	816 660
POHARC	
- AVGUST	
Tekačevo n. h.	814 448
- BOGOMIR	
Krpanova 4	813 514
- ŠTEFAN	
Tekačevo 9	814 843
POKMAJEVIČ MILAN	
C. na Boč n. h.	816 569
POLAJŽAR MILAN	
Žibernik 6	814 307
POPIT VIKTORIJA	
Celjska 4	816 827
POSAVEC ANGELA	
Celjska 37	813 904
POSTAJA MILICE	
Šmarje pri Jelšah -	
oddelek Milice	814 122
Izletniška 15	814 170
POŠ ALOJZ	
Kidričeva 78	813 375
POSTA TELEGRAF TELEFON	
- UPRAVNIK	814 910
- KONTROLOR	815 051
- BLAGAJNA IN TELEFONSKA GO-	
VORILNICA	813914
-	PREDAJA TELEGRAMA 813 079
-	SKLADIŠČE TT MATERIALA 814138
814 577 816 666
814	850 813 937 816 271
815	053
POTOČNIK
-	DRAGO Kvedrova 2
-	MILAN Ratanska vas 10
PRAH
-	CIRIL Prešernova n. h.
-	FRANC Tekačevo 56
-	HELENA Velike Rodne 5
-	JOŽE Steklarska 19
816 279
816 785 816 804
813	095 816 252
814	159 813 190
813 894 816 694
813	862 816 630
814	451 813612
816 637 813 791 816 711
813	779 816 600
814	679
814 627
813	437
814	608
815	037 814 730 814 370
- LEOPOLD
Brestovška 15	814 795
- LUDVIK	
Sončna 4	814 683
- MARIJA	
XIV	
divizije 56	814 735
- ZDRAVKO	
Rjavica 18	813 951
PREŠEREN RUDI	
Sp. Negonje 15 d	816 809
PREVOLSEK FRANC	
C. na Boč 8	816 016
PREVOZNIŠKO PODJETJE DONAT	
Kidričeva 30 n. c.	814 511
	813 512
	814 909
	813 778
- DELAVNICA NEGONJE	814 500
- TELEFAKS	813 501
PRIBIČEVIČ OGRIZEK JELENA	
Stritarjeva 11	816 538
PROTNER IVAN	
Cerovec n. h.	816 791
PUCELJ BRANKO	
Mladinska 4	814 751
PUHEK JOŽICA	
Gozdna 1	815 038
- MIRKO	
Tekačevo 26	813 807
PUŠIČ RUDI	
Sotelska 2	814 317
R	
RADEJ HINKO	
Janina 5	816 727
RAJH FRANČ	
Prvomajska 5	813163
RAK KAROLINA	
Sp. Negonje 19	814 102
RAKIČ VLADIMIR	
Kidričeva 74	814 470
RAMPRE SILVESTER	
Kozjanskega od. 27 a	813 747
RAZPOTNIK MARIJA	
Prvomajska 1	813131
RATEJ VLADIMIR	
Brestovec 35 a	816 256
RATKAJEC	
- dr. IVO	
Žibernik 1	814 027
- dr. TIHOMIR	
XIV. divizije 60	813 776
RAVINŠČAK MARTIN	
Padlih aktivistov 6 a	813 583
RAZPOTNIK TEREZIJA	
Brestovška 34	816 292
REBERNJAK IVAN	
C. na Boč 26	816 842
RESNIK DUŠAN	
Zlatorogova 5	813 702
RIBIČ MAKS	
Vid Ivanuša 21	816 109
ROKSANDIČ BRATISLAV	
Kozjanskega od. 23	814 425
ROMIH ANTON	
Lovska 3	816 690
ROVIŠNJAK	
- DRAGO	
Sp. Cesta 1	813 322
- JUSTINA	
Cvetliačrna Kidričeva 17	814 935
- MARJAN	
Cvetličarna Prvomajska 4 813 513	
- MARJAN	
Prvomajska 4	813165
RULIČ KRSTO	
Žibernik 24	813 754
RUSL	
- JOŽE	
Brestovec 1	816 020
- VLADO	
Velike Rodne 3	816 771
S	
SAJKO	
- ANTON	
Prevozništvo -	
Steklarska 4	814 648
- CITA	
Gozdna 1	814 659
- FRANC	
Velke Rodne 33	816 635
- FRANC	
Sončna 6	816 647
- FRANC	
Kreativ - umetno steklarstvo	
Kidričeva 80	813 320
- IRENA	
Tržaški hrib 12	816 706
- VINKO	
Kozjanskega od. 13	814 542
- VINKO	
Kot 2	816 605
17. STRAN
STRAN 16
SAMEC DARINKA
Male Rodne 9 b SCHIKORSKY ŠTEFANIJA	814 402
Lovska 5	816 636
SCHMID VLADO Cvetličarna Kidričeva SEDMINEK CVETO	813 090
Kidričeva 69	816 678
SEKIRNIK -	BRANKO Kamence 5 -	IVAN	816 170
Brestovška 20 SEKLIČ LEOPOLD	816 691
Tekačevo 23 SELENIČ Mile	816 195
Kozjanskega od. 13 SELIČ JOŽE	815109
Elektroinštalacija Prešernova n. h.	814 797
SIGLJOŽE	
Vid Ivanuša 11	816 115
SISINGER SLAVKO Žibernik n. h. SITER - IDA	814 809
XIV. divizije 62 - IVAN	813 866
Šlandrova 14	815 077
- TEREZIJA Na Livadi 9 SKALE LJUDMILA	816 208
Šlandrova 4	813 476
SKOZIT STJEPAN Gozdna 1 SKUBI IVANA	815 026
Cvetlični hrib 4 SKUBIC ALOJZ	813 920
Brestovška 33	813 495
SO ŠMARJE PRI JELŠAH - KRAJEVNI URAD SLANC JULIJANA	815 059
Pod Bellewuem 27 SLANIC MAKS	816 264
Tavčarjeva 4 SKRINJARIČ DAVORIN	813 087
Žibernik 50 SLIVNIK - ANTON	813815
Stritarjeva 2 - dr. RUŽIČA	816 574
Stritarjeva 4	816 298
SLOVENIJA AVTO - GLEJ MERX	
SLUGA MARIJA Brestovška 28 SMOLE MARIJA	816 273
XIV. divizije 20 SOCHOR OSKAR	813 089
Prvomajska 25 SOTOŠEK PAVLE	813 134
Gubčeva 4	814 460
SOVIČ MAKS Strmec 56 SOVINC ELIZABETA	813 955
Mladinska 1 SOVRE JOŽE	816 689
XIV. divizije 54 STANKOVIČ ALEKSANDAR	814*383
stomatolog, Steklarska 3	813 365
STEFANOV KATARINA	
Kozjanskega od. 21 STEKLARNA BORIS KIDRIČ	814 368
Ul. Talcev	n.c. 814 611	
	813 806
- telefax	813 630
- prodaja	813 023
- komerciala	813 524
eksport	814 555
-	prodajalna -	steklarska šola	815 065
Steklarska 1	n. c. 814 911	
	813 879 815 189
- direktor	815 044
- telefaks STEVIČ PETER	814 616
Pod Bellewuem 7 STIPERSKI STJEPAN	816 698
Stritarjeva 22 STIPLOSEK	816 500
-	BRANKO Sp. Negonje 13 c -	RUDI	814 134
Velike Rodne n. h. STOJANŠEK FRANC	816 639
Lovska 8	814 537
STONJŠEK -	LUCIJA Strmec 17 a -	VINKO	816 313
Cerovec 56 STOJSVLEVIČ - BRANKO	816 130
Kidričeva 21 STOPAR JOŽE	813 352
Cankarjeva 5	813 040
STOPINŠEK MILENA
Žibertnik n. h. STORJAK ZVONIMIR	813 331
Kozjanskega od. 21 STRAH TEREZIJA	814 565
Župančičeva 1 STRAŠEK - ANDREJ	813 188
Sp. cesta 8 - SLAVKO	813 160
Prvomajska 6 - TATJANA	814 890
Stritarjeva 13 - VLADO	816 296
XIV. divizije 66 STRAŽA PLASTIKA	813 328
Hum naSutli STRMNŠNIK MARJAN	813 998
Sp. Negonje 26 STRNIŠA MARTA	814 579
Janina 6 STRUNAANTON	816 743
Žibernik 10 SUČUR ALEKSIJA	815 072
Negonje 11	813 353
š
ŠALAMON ANTON
Brestovec 17 c	816 780
ŠANDER VILI	
Gubčeva 14	814 507
ŠELIGO	
- JOŽE	
Sp. Negoje 29	814 147
- DARINKA	
Brestovec 8	816175
ŠEPECJOŽE	
Ob progi 18	814 863
ŠIPEC	
- EDVARD	
Partizanska 12	813 885
- JANEZ	
Tržišče 20	816 294
ŠKALIČKI VLADO	
Gozdna 1	816 850
ŠKET	
- CIRIL	
Brestovec 34	816 123
- CIRIL	
Ceste 3	816 293
- FRANC	
Tekačevo 20	813 732
- JANEZ	
C. na Boč 16	816 342
- JOŽE	
Partizanska 33	816 201
- MARIJA	
Pod Bellewuem 31	816 764
- MIRKO	
Sp. Negonje 27	814 429
- NEŽIKA	
Župančičeva 5	814 467
- SLAVKO	
Tekačevo 24	816 695
- STANKO	
Zg. Sečovo 2 a	816 714
ŠKODIČ	
- FRANC	
Tekačevo n. h.	816 620
- MARIJA	
Kozjanskega od. 13	815 057
ŠKORC	
- ALOJZ	
Kamence16	816 670
- ANTON	
Prnek 10	816 686
ŠKORJA TATJANA	
Pod Belewuem 29	813 808
ŠKORJANC	
- FRANC	
Cankarjeva 15	816 550
- MARJAN	
Vid Ivanuša 16	816 615
- TEREZIJA	
XIV. divizije 68	813 813
ŠKORNIK EDVARD	
Žibernik 31	814 666
ŠKRABL	
- ALOJZ	
Stojno selo 77	813 961
- ANTON	
Tržišče 12	816 287
- MARIJA	
Cerovec 2 b	813 037
ŠLOGAR ALOJZ	
Stritarjeva 14	816 542
ŠMID KAREL	
Sp. Negonje 24	814596
ŠPILAK JOŽE	
Kozjanskega od. 17	814 551
ŠPOLJAR	
- MARIJA	
Žibernik 24	813 304
- MARTIN	
C. na Boč 14	816 339
ŠPRAJC ALBIN
Brestovška 29 ŠRAML ALOJZ	814 562
Topole 49 ŠRIMPF - ALBIN	816 238
Izletniška 6 - FRANC	813 707
mg. oec. Sončna 7	813 088
ŠTEFANCJOSA DRAGICA	
Stojno selo ŠTIH FRANC	816 531
Prnek 1 STANKO	816 674
Kidričeva 43 ŠTRAUS VERONIKA	814 ^60
Stritarjeva 13 ŠTRUKLEC MARIJA	816 586
Brestovška 9 ŠUSTER MARINA	816 202
Pod Bellewuem 14 ŠUTALO dr. ANICA	816 719
Stritarjeva 2 ŠVERKO - IVAN	814 303
Sončna 2 - JOŽE	813 540
Cankarjeva 3 - MARTIN	816 056
Žibernik 15	814 048
# T	
TADINA ANTON	
Kovinostrugarstvo Kamna Gorica 1 a Podplat	816 644
TADINA ROZA TAJNŠEK BRANKO	813 345
Kozjanskega od. 19 TASIČ MILAN	815 084
Pod Bellewuem n. h. TATALOVIČ DU RO	815 035
Stritarjeva 2 TAJAREVIČ DUŠICA	816 074 815 096
Žibernik 30 TEPEŠ	
	
-	ANTON mg. oec. XIV. divizije 4 -	dr. BOJAN	814 325
Partizanska 10 TERBOVC ANTON	814 764
Topole 1 FRANC	816 259
Kozjanskega od. 23 TERČIČ MAKS	813 326
Na Livadi 25	816 282
TESKERA TOMISLAV ing. Aškerčeva 17 TIŠMAJOVO	815 058
XIV. divizije 62 TKALEC RUDI	813 970
Topole n. h. TKAVC VLADISLAV dipl. ing	813 913
Tavčarjeva 7 TOJNKOJANEZ	813 426
Partizanska 34 TOMIČ TIHOMIR	816 760
Kozjanskega od. 9 TOMŠIČ VELIMIR	814 568
Lovska 17 TOPLIŠEK - DANIEL	814 113
Elektromehanika Rjavica 12	816 772
- JOŽE Žibernik 10 TOVORNIK JURE	815 115
Izletniška 5	813 445
TRAFENIK OLGA Velike Rodne 25 TRAMŠAK - JANEZ	816 228
Strmec 24 b	816 602
-	VIKTOR Cvetlični hrib 16 TRAMŠEK -	AVGUST	816 830
Ob progi n. h.	816 712
- LEOPOLD Lovska 16 TRANSPORT BIRO	814 391
d. o. o. Aškerčeva 10	814 554
TRATENŠEK EDO Župančičeva 1 TRATEŠKI FRANC	813 077
Prnek 19 a TRBOVCJANEZ	813 315
Celjska 22 TREBOVC JOŽE	816 077
Šlandrova 15 TRONTELJ STANE	814 985
Celjska 33	813 067
TRUNKELJ MIRKO
Kajuhova 1	813 403
TURNŠEK	
- ANTON	
Male Rodne 33	816 729
- FRANC	
Cvetlični hrib 17	813 981
- HERMAN	
Gubčeva 13	814 527
- IVAN	
Sp. Negonje 2 a	813 861
- IVAN	
Tekačevo 45,	816 133
- MILAN	
Gozdna 6	813 523
- SLAVICA	
Ločen dol 3	816 289
- SLAVKO	
Zlatorooova 3	813 803
TVORNICA STAKLA STRAŽA	
Hum na Sutli	813 641
u
ULAGA IVAN
Šlandrova 1	814 407
ULAMEC ŠTEFAN	
Pod Bellewuem 26	816 066
UNFERDORBENJOŽE	
Strma 4	814 752
UNGAR MARJAN	
Strma 4	8*6 356
URH LEOPOLD	
Aškerčeva 6	816 164
v	
VARJAČIČ JOSIP	
Ceste 37	816 766
VAROVIČJULČKA	
Tržaški hrib 14	816 226
VARSTVENI ZAVOD	
XIV. divizije 24	813 940
VEČERIČ MIRKO	
Žibernik n. h.	813 745
VEHOVAR	
- FRIDERIK-TAXI	
XIV. divizije 13	813 924
- JANEZ	
Sotelska 50	816 725
- RUDI	
Kidričeva 59	813 002
VERDELJ FANIKA	
Krpanova 5	813 491
VERHOVNIK SILVA	
Šlandrova 3	814 962
VERK	
- EMILIJA	
XIV. divizije 70	816 054
- IVAN Tekačevo n. h.	816 137
- KRISTINA	
Kozjanskega od. 7	814 552
- STANISLAV	
Cankarjeva 13	816 649
VEŠLIGAJČEDOMIR	
Izd. pred. iz lesa	
Stritarjeva 16	814 750
VEŠLIGAJ MAJDA	
Ob progi n. h.	814 549
VEZENŠEKIRENA	
Šlandrova 8	813 973
VIDMAR ANTON	
Vid Ivanuša 1	814 571
VIDOVIČ MARJAN	
Aškerčeva 8	816 664
VILENDEČIČ DRAGO	
Kozara 3	816 856
VIRANT BRIGITA	
Janina 4 - VLADIMIR profesor	816 227
Šlandrova 38	813 138
VLAH VERA	
Kidričeva 23	816 223
VODUŠEK STANKO	
Levstikova 11	813 605
- VIKTOR	
Sp. Sečovo 84	816 249
- VINKO	
Steklarska 9	814 624
VOGRIN FRANC	
Gozdna 1	815 068
VOLAVŠEK FRANC	
Stritarjeva 25	816 684
VOSTNER STANKO	
Zg. Negoje 15 VRAČKO ANTON	814 194
Ceste 28	816 653
VREČAR VALTER -	
FRIZERSKI SALON	
Zdraviliški trg 1	813 393
VUKOVIČ FRANC	
Kidričeva 57	814 398
VULIČ ZLATKO	
Strma 5 ■	816 103
VUZEM ALOJZ
Celjska n.h.	815 003
-	VALERIJA - PRENOČIŠČA
Prešernova 35	814 631
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA,
Kozjanskega od. 2	814	535
814 521
-	XIV. divizije 24	813	940
-	BEOGRAJSKI DOM	814 922
W
WELLGUNI EUIC/^ Lovska 19 - FRUMENCI Žibernik24 WELLGUNYJANEZ Cankarjeva 2
814 534 813 746 816 582
Z
ZABUKOVŠEKJOŽE Levstikova 9 ZAGODA IVAN - Žibernikn.h.
813 580 813672
- MILAN
žibernik20	814 306
ZALOKAR VLADO
Ratanska vas 22	813 401
ZBIL FRANC XIV. divizije 38
816 247
-	SILVA
Sp. Sečovo 85 a	816	797
ZDRAVILIŠČE
Zdraviliški trg 14 n.c. 814 411
-	telefax	814	636
-	GLAVNI DIREKTOR	814 455
-	DIREKTOR
EKONOMSKO FINANČNEGA SEKTORJA	814	458
-	KOMERCIALNI DIREKTOR
813 342
- PRODAJALNA ZA MINERALNO VODO PLIN C02 in ZDRAVSTVENE STORITVE
Zdraviliški trg 14	815 257
-	CVETLIČARNA
Zdraviliški trg 1	814 841
POLNILNICA TOZD	814 411
-	direktor	814 484
-	POLNILNICA C02	814 457
-telefax	814385
VZDRŽEVALNA DEJAVNOST TOZD
814411
ZDRAVILIŠČE DONAT	814 618
-	telefax	814 636
ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST TOZD
n.c. 814 411
-	direktor	814 030
-	zdraviliška enota	814411
-	centralna recepcija	814 414
-	recepcija za paciente
ki se zdravijo na družb, stroške
814811
- recepcija hotela Donat in Boč
n.c. 81 4 711
-	recepcija hotelov Sava
Zag. dom in Park	n.c. 814 824
HOTELI:
-	SLOVENSKI DOM BEOGRAJSKI DOM SLATINSKI DON SOČA
TRST
TURIST	n.c. 814 311
HOTELI:
-	STYRIA
-	Zdraviliški dom	814 811
-	STROSSMAYERJEV DOM
-	LJUBLJANSKI DOM 814 811
RESTAVRACIJE
-	POŠTA
BOHOR	814 811
-	RESTAVRACIJA BELLEWUE
814 870
-	RESTAVRACIJA SONCE
KEGLJIŠČE	814	543
ZDRAVSTVENA POSTAJA Splošna ambulanta
Celjska 9	n.c. 813 621
-	medicina dela	813	725
-	zobne ambulante	813	825
-	obratna ambulanta
Steklarna	813	943
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV,
XIV. divizije 2	814 520
ZELENJAVA BANANA
Kidričeva 25	814	408
ZOBEC CIRIL st.
Bfestovška 12	816	191
- CIRIL BRUSILSTVO
Brestovška 14	816 236
- IVAN	
C. na Boč 13	816 807
- JOŽE	
Kidričeva 98	816194
ZORE AGICA	
Stritarjeva 3	816 018
- FRANC	
Stritarjeva 3	813 317
ZORIN ALOJZ	
MIZARSTVO	
Sotelska 28	813 838
- FLORJAN	
Tržišče 34 a,	814 299
- JANKO	
Gubčeva 1	813 771
- JOŽE	
Sotelska 30	813 848
- MILAN	
Kidričeva 95	816 178
ZUPAN ANDREJ	
Cvetlični hrib 8	813 929
ZUPANEC HINKO	
Zg. Sečovo n.h.	816 214
ž	
ŽABERL FRANC	
Izletniška 11	813 655
- SONJA	
Tržaški hrib 10	816 726
ŽAGAR JOŽE	
Prešernova 12	816 138
ŽEGARAC DURO	
Celjska 56	815 029
ŽEKAR ALEKSANDER	
Sp. Negonje 20	816614
- HINKO	
Izletniška 1	816 181
- MIRO	
Celjska 41	814 340
ŽELEZNIŠKA POSTAJA	
Kidričeva 29	814 939
ŽG. TTG LJUBLJANA	
Kidričeva 20	814 488
ŽG. TTG TURIST POSLOV.	
glej Turistična poslovalnica	
ŽERAK JOŽE	
Strmec 22	816 102
- ZVONKO	
Stojno selo 68	815 034
ŽGAJNER FRANC	
Prvomajska 34	816 671
- FRANC	
Sp. Sečovo	816 192
- GRETA	
Kidričeva	813 452
- IVANKA	
Tekačevo 27	816 120
- SREČKO	
Sp. Sečovo 14	816 676
- STANKO	
Irje 3	816 159
- STANKO	
» Sp. Sečovo 85	816 779
ŽIBERT LUDVIK	
Tržišče 9	816776
- telefax	816 776
ŽIVKOVič MILANKA	
Gozdna 1	815 064
- MOMČILO	
Topole 29	816 205
ŽLABER VLADO	
AVTOLIČARSTVO	
Kidričeva 45 a	816 696
ŽNIDAREC BRANKA	
Pod Bellewuem 9	816 213
- MIROSLAV	
Kot 12	816 105
ŽNIDARIČ JOŽE	
Mladinska 5	816 189
ŽUMER IVAN	
Župančičeva	813 168
ŽUPANIČ MIRKO	
Tavčarjeva 6	813 091
ŽURMAN VERA	
XIV. divizije 54	814 327
- ALBERT	
Prnek 12	816 124
ŽUMER MIRKO	
Topole 37	816012
ŽVORCJOŽE	
Zg. Negoje 4	816 200
ŽOLGAR FRANC	
Tržaški hrib 11	816 206
ŽVAR IVANKA	
Izletniška 7	813 713
ŽUPANIČ FRANC	
XIV. divizije 58	816 572
ŽOGAN MARJAN	
Ratanska vas 24	813 888
ŽUPNIJSKI URAD SV. KRIŽ	
Brestovška 2	813 932
ŽUPNIJSKI URAD	
Stojno selo	816 741
15. STRAN
ZLOČIN ZOPER NAROD IN NARODNO DEDIŠČINO
Vodstvo Zdravstvenega centra v zapor
Zgodovinski arhiv Celje zahteva kazensko odgovornost za vodstvo Zdravstvenega centra Celje, kije dopustilo, daje za vselej uničeno neprecenljivo arhivsko gradivo. Kljub pisnim navodilom, kako ravnati s poplavljenimi knjigami in listinami, so vse skupaj odpeljali na odpad. Arhivski delavci so prišli prepozno — na odpadu so jih že uničili.
Iz zapisnika, ki gaje podpisala strokovnjakinja celjskega Zgodovinskega arhiva prof. Ivanka Zajc — Cizelj, je razvidno, da so iz Zdravstvenega centra brez vednosti arhiva na odpad odpeljali celotno gradivo 19. stoletja in del gradiva 20. stoletja, tako da je uničenih »dvajset do trideset metrov« matičnih knjig, načrti bolnišničnih in drugih
Zlatko Bračko, ki je vse življenje posvetil urejanju zgodovinskega gradiva in arhiva v bolnišnici. »Na srečo« ni dočakal sramote in doživel škandaloznega ravnanja nekega zapitega tipa, ki je odgovornost zamenjal za kozarec in arhiv zmlel v navadno blago.
zdravstvenih zgradb, eden iz konca 18. stoletja, ostali iz 19. in 20. stoletja, fotodokumentacija, več albumov in škatel fotografij, pomembnih ne samo za zdravstveno, ampak tudi za gospodarsko zgodovino, in spisovo gradivo 19. in 20. stoletja do približno leta 1950.
Arhivski delavci in zgodovinarji vedo, kaj so za proučevanje razvoja zdravstva pomenile matične knjige pacientov 19. stoletja. Iz dveh ali treh primerkov je bilo mogoče rekonstruirati delovanje in razvoj te ali one zdravstvene ustanove. V celjskem Zdravstvenem centru so jih prepustili ujmi »dvajset ali trideset tekočih metrov«. Uničena so pričevanja o zametkih celjske bolnice in njenih predhodnic.
Četrti dan po poplavi, ko je voda odtekla, so delavci Zgodovinskega arhiva pohiteli v Zdravstveni center. Strogo so zabičali, da gradiva, ne glede na to, v kolikšni meri je poškodovano, ne smejo metati proč. Naslednji dan jih je obiskal še konzervator restavrator Dobrnik iz ljubljanskega Arhiva Slovenije in jim pustil pisna navodila, kako naj ravnajo s poplavljenimi dokumenti.
Vse je izgledalo v redu .. . Ko so čez deset dni pohiteli na odpad, je bilo prepozno. Tamkaj so pripeljano že dali v prešo in stisnili.
Menda bolnišnični arhivar Jug ni nič kriv, ker je bil prav tisti dan na pogrebu. V vodstvu Zdravstvenega centra Celje pa, tako je po telefonu dejala Štefka Preskar ravna-
telju celjskega arhiva prof. Rudolfu Koželju, o tem, da bi pri njih hranili arhivsko gradivo celjskega zdravilstva, sploh niso nič vedeli...
Naj nam bo oproščeno, če takole na glas razmišljamo: ko se, denimo, tovornjak ob-drgne ob kakšno hišo, znamenje ali kip, groza. Takoj seže do neba tožba in krik.
kaj je bilo uničeno. Prihiti ena in druga komisija, ti in oni strokovnjaki... In spet: če komunalčeva ali eketrikar-jeva roka poseka drevo, spet je tu komisija, so strokovnjaki, je škandal. V opisanem primeru pa gre dejansko za zgodovinsko gradivo neprecenljive vrednosti, ki bi nam in rodovom za nami omogočalo odstreti čas in razmere.
v katerem je bilo, se razvijalo in živelo naše zdravstvo.
In na koncu: če pri vsej tej škandalozni zadevi ne bo imel zadnje besede sodnik, potem bo treba soditi tistim, ki so desetletja ali celo življenje to gradivo zbirali, ga shranjevali in sortirali, ker bi na tej kulturni stopnji potemtakem zapravljali samo denar, bogu pa kradli čas.
BORIS GRGIČ PRED TRŽAŠKIM SODIŠČEM
So naši miličniki streljali v Italiji?
Pred štirimi leti je bil v na- liščinah ubit italijanski ribič streljal komandant patrolne-ših teritorialnih vodah med Bruno Zerbin, 24 let, lastnik ga čolna Boris Grgič, ki so ga divjim lovom v tragičnih oko- ribiške barke Aurora. Nanj je na koprskem sodišču oprostili
krivde, po treh letih pa so mu pričeli soditi v Trstu, kjer ga tožilec krivi za premišljen umor.
Dogodek, v katerem je bil ob življenje mladi ribič, doma iz mesta Grado, se je zgodil v času vsakodnevnih divjih ribolovov italijanskih ribičev v naših teritorialnih vodah tudi po dve navtični milji na naši strani. In to 19. novembra 1986. leta.
Med številnimi italijanskimi tatovi rib so tega dne v jugoslovanskih vodah odkrili ribiško ladjo Aurora, ki ji je poveljeval Bruno Zerbin. Nanj je naletel patrolni čoln M — 44 s poveljnikom Borisom Grgičem. Opozoril je italijanskega prestopnika, a Aurora je s polno niočjo odpeljala dalje. S patrolnega čolna so potlej v morje pred barko izstrelili osem opozorilnih strelov, vendar brez učinka. Zadnji hip so preprečili trčenje. Ker se italijanski ribiči očitno niso nameravali ustaviti, so s patrolnega čolna še nekajkrat ustrelili proti ladji, metek pa je zadel Bruna Zerbina, ki se je skrival na premcu.
Na sodnem procesu v Kopru so ugotovili, daje do incidenta prišlo v jugoslovanskih teritorialnih vodah in so Borisa Grgiča oprostili vsake odgovornosti.
Toda Italijani ga niso spravili v sodne arhive. Obtožnica ga bremeni za premišljen
umor, za poskus umora in za ko dokazal, da je do inciden-ugrabitev ostalih članov po- ta prišlo v italijanskih teritori-sadke Aurora, kasneje so jih alnih vodah. Kajti, tudi izjava privedli v Koper, in za ilegal- krmarja Aurore Morena no vnašanje orožja na itali- Lungana našim preiskoval-janski teritoriji. Tržaški sod- nim organom pritrjuje, da se nik Filippo Gullotta je na os- Je Aurora nahajala v naših novi dokazov sodnega izve- vodah in da je njihov povelj-denca Marca Morine iz Be- nik vedel, da jih preganja pa-netk, kije potrdil, da so jugo- trolni čoln, vendar se na to ni slovanski miličniki streljali oziral, niti ni prenehal bežati, v italijanskih teritorailnih vodah, začel s sojenjem.	Boris Grgič se ne namera-
Grgičev odvetnik Bogdan va pojaviti na tržaškem sodiš-Berdon meni, da so navedbe ču. Zanj in za koprsko sodiš-obtožnice zasnovane na trhlih če je primer že davno zak-temeljih in tožilec bo zelo tež- ljučen.
Trideset let zapora za uboj
Na celjskem Temeljnem bili obsojeni za umor v sosto-sodišču so izrekli sodbe če- rilstvu. Umorjenčeva bivša tverici za umor Jožeta Karlat- žena Stanislava Karlatec je ca iz Laškega. Aleksander bila obsojena na osem let za-Karlatec je obsojen na osem pora. Vsi štirje bodo do prav-in pol let zapora, Franc Kar- nemočnosti razsodbe ostali latec in Natalie Furek sta do- v zaporu, bila po sedem let, vsi trije so
Poslednja večerja
Vodstvo RŠC Golovec, ki lektiv izbral avstrijski Gra-ga je dodobra načel novi ve- dec. Na izlet in požrtijo jih bo ter z občine, hiti, da požene popeljal njihov nadvse uspeš-še tiste fičljne, ki so mu ostali ni sindikat. Zato danes ne kli-po razprodaji nekaterih ob- čite Golovec, ker so od dela jektov tega skupnega imetja, utrujeni delavci v - Avstriji. Za poslednjo večerjo si je ko- Takorekoč v Evropi.
FINANČNI GENIJ ZA REŠETKAMI
Najbolje plačani direktor
»sosceoooosococoooGOCocoecooooocoosocoeeecosococoeooooocooociacec«
Michael Milken, kralj obveznic brez kritja (junk bonds), najbogatejši človek Wall Streeta, odhaja v zapor. Čeprav so mu krivdo dokazali, se mnogi sprašujejo, ali je zaslužil tako težko zaporno kazen, deset let ječe, ali ni plačal previsoke cene za svoje večletno protizakonito mešetarjenje z denarjem na Wall Streetu. Z njegovim odhodom za rešetke je obrnjen zadnji list v razburljivi knjigi trgovanja s papirji brez kritja, ostaja pa vprašanje brez odgovora: Je MHken le domišljav kriminalec ali ekonomski čarovnik, katerega finančne revolucije na Wall Streetu niso znali prav izkoristiti.
V začetku osemdesetih let delnic, s katerimi je v prvih
se je začel Michael Milken strmo vzpenjati, se dvigati na direktorski lestvici Wall Streeta in zasedel eno od vodilnih pozicij v finančni firmi Drex-ler Burnham Lambert, ki se je bavila predvsem z bančno — investicijskimi posli. Milken je že kot študent ugotovil, da so tako imenovane brezvredne obveznice (junk bonds — pravzaprav obveznice brez finančnega kritja dolžnika, ki jih izdaja) potencialno donosen posel, kajti obresti, ki se z njimi zbirajo (pogosto tudi 25-odstotne) lahko prinašajo mnogo večjo korist, kot je kasnejša izguba zaradi nihove neplačljivosti. Tako je Drexler pod Milke-novo dirigentsko palico odprl veliko tržišče brezvrednih
letih financiral številna mala podjetja, v začetku leta 1989 pa je trg razvejal do astronomskih 180 milijard dolarjev.
Ti brezvredni vrednostni papirji so bili na začetku zelo iskano blago in na Wall Streetu se nikoli popreje niso obračale tolikšne vsote. Nekaterim je to prinašalo gromozanske dobičke, drugim velike težave. Velikopotezni trg vednostnih papirjev brez kritja se je s treskom sesul in pod sabo pokopal številne kompanije, tudi Drexler. Michaela Milkena so proglasili za glavnega krivca za krah, ki bo še dolgo pretresal Wall Street. Obsojen pa ni zaradi ekonomskega zloma, ampak zaradi zakonsko prav-
nih reči — zaradi 98 različnih kaznivih dejanj, nezakonitega poslovanja, prevare, prikrivanja, izsiljevanja poslovnih partnerjev.
V krogih okoli Wall Streeta se govori, da so Milkena tako hudo kaznovali tudi za to, ker je živel preko vsake mere. V 41. letu starosti je bil najbolje plačani direktor vseh časov. Pri Drexlerju je pred tremi leti dobival letno 550 milijonov dolarjev, koliko je zaslužil poleg tega, še danes nihče ne ve.
Finančni strokovnjaki Mil-kenu priznavajo, da je z razbijanjem monopola kapitala vnesel v poslovanje dolgoročne spremembe, da je podvrgel finance konkurenci in odprl vrata vsem, ki jih je pritiskalo k tlom nezaupanje v bankah in v zavarovalnicah. Stvari pa so mu ušle iz rok in poslednja žrtva ogromnega stroja je bil on sam, Michael Milken.
Wall Street je spremenil svoje lice. Vrnili so se časi previdnega in preračunljivega poslovanja.
Celje, Tomšičev trg, 29. novembra ob 12. uri 1990.
NEW DELHI: SEST LET PO NAJVEČJI EKOLOŠKI KATASTROFI
V peklu četrt milijona ljudi
Šest let po največji industrijski ekološki katastrofi našega časa ljudje, ki so se zstrupili z metilizocianatom v indijskem mestu Bhopal še vedno preživljajo peklenske muke. Več kot 250 tisoč žrtev ima hudo zastrupljena pluča, resne očesne, kožne in želodčne težave in številne psihične, nevrološke motnje.
Strupeni plin je v noči med 2. in 3. decembrom leta 1984 iztekel iz dotrajanih, s korozijo načetih cistern tovarne umetnih gnojil multinacional-ne družbe United Carbid. Takoj je umrlo tri tisoč ljudi in nekaj dni kasneje še pet tisoč nesrečnih prebivalcev Bhopa-la. Vsi, ki so se zastrupili
strahovito nevaren že v najmanjših količinah.
Indijski znanstveniki trdijo, da se je ob sedanjih težavah bati še ene nevarnosti tega plina. Učinkuje na spremembe kromosomov, prenašalcev denih lastnosti in posledice tega se bodo v polni meri pokazale šele na prihod-
s plinom, imajo trajne posle- njih generacijah. Že sedaj pa dice, saj je po mnenju stro- je tudi izredno visok odstotek kovnjakov metilizocianat spontanih splavov (24 odstot-
kov) pri ženskah, ki so v času havarije živele v tem mestu.
Firma United Carbid je vladi bivšega indijskega premiera Gandhija plačala 470 milijonov dolarjev odškodnine, vlada V. P. Singha pa je takšen dogovor z multinacionalko označila kot nemoralen, vendar ukrenila ni ničesar. Sedaj je indijski javni tožilec zahteval, naj vrhovno sodišče ta sporazum razveljavi z obrazložitvijo, da še niso ugotovili vseh vzrokov za katastrofo.
Proces bodo verjetno obnovili in odškodnina naj bi znašala najmanj tri milijarde dolarjev.
Krvnik iz Lyona umira za: rakom?
Ima vojni zločinec, obsojen na doživljenjsko ječo, če oboli za neozdravljivo boleznijo, pravico do posebne nege? To je vprašanje, kije tačas v ospredju francoske medijske pozornosti. Gre za primer Klausa Berbiea, krvnika iz Lyona, ki menda umira za rakom.
Obsojeni gestapovec je že Še več. Od znamenitega nekaj časa hudo bolan. Po kancerologa in bivšega mini-dveh operacijah, slepiča in stra za zdravstvo prof. dr. Le-prostate, je 76-letni vojni zlo- ona Schwartzenberga je zah-činec zbolel za krvnim ra- teval, naj pregleda bolnika in
kom. Po besedah njegovega odvetnika bi sodili, da so mu dnevi šteti, zato je advokat pozval oblasti, naj napravijo humano potezo, ponudijo njegovemu klientu posebno nego in ga medicinsko pomilostijo.
mu določi zdravljenje, čeprav se ve, da lahko kaj takega terja le zdravnik v zaporu in to ne od drugega zdravnika, temveč od pravosodne oblasti. Odvetnik je zvito izbral dr. Schwartzenberga, že dolgo je najpopularnejša franco-
ska osebnost, njegova pomoč pa bi spričo tega, daje njegova družina pomrla v koncentracijskem taborišču, dobila še drugo razsežnost.
Prof. Schwartzenberg se je odločil, da bo spoštoval zakonska določila in odvrnil, da ni dobil od pravosodnih oblasti nikakršne zahteve.
Očitno je, daje bil odvetnikov poziv znamenitemu kan-cerologu šele prvi korak, ki naj bi mu sledila druga poteza, zahteva za pomilostitev bolnega starca.
ocoscococoooooccoocccococooooooeoocoooGoeosooooooocoococoooocoo:
Eni
pomagajo, drugi skrbijo zase
Ko sem prečitala vaš članek v Novi dobi št. 2 o akciji g. Lampretove, sem se vprašala, kako je lahko žena ali mati takšna do soljudi.
Vem, kakšno stanje je vladalo po Trubarjevi ulici, ker je del moje družine tam. Moram pa povedati, da so si sosedje pridno pomagali med sabo in si še.
Sprašujem g. ravnatelja Zupančiča, kako to, da niso angažirali naših gimnazijcev pri čiščenju kletnih prostorov in okolice vsaj v Malgajevi ulici, kjer živijo v glavnem stari ljudje. V Malgajevi ulici je bil do danes od jutra do večera najbolj prizadeven 77-letni upokojenec Janko Cvetko in pri tem mu je pomagal, kolikor mu je lahko, 82-letni Viktor Rovšek. Cvetko je pri tem našel še čas in popravil tudi izven bloka kakšen štedilnik ali kaj drugega. Po drugih blokih v Malgajevi so v glavnem čistili starejši ljudje.
Toda kljub objavam na razglasni deski, naj stanovalci odpirajo shrambe in okna v drvarnicah, do danes tega še nekaj strank v Malgajevi 18 še ni storilo. Mislim, da je to neodgovorno do sostanovalcev, ravno tako do družbe. To so vendar naši domovi ali je res naša domovina tako bogata, da se tako neodgovorno ravna?
Mogoče so pa pri nas taki, ki skrbijo samo za svojo dobrobit in jih izven njihovega doma ne prizadene nič.
Danes je vsa obupana prišla k meni, kot že neštetokrat te dni telefonirat naša RTV inkasantka Zofija Jazbec. Morala bi oddati poimenski seznam vseh poplavljenih naročnikov v Celju, da bodo oproščeni plačevanja naročnine. Bila je na občini pri gospodu Ašiču, misleč, da bo tam dobila seznam poplavljenih. Zal ji je danes, 26. 11. moral reči, da razen seznama KS Kajuh na Otoku in KS Center še ni dobil seznamov. Njen telefon je še vedno nem in tako ima še več tekanj in ji zmanjkuje časa. Poleg tega je še v Svetu KS Kajuh. Posebno priznanje in zahvala gre tudi naši tajnici Jožici Basle in Stani Buč, predsednici RK KS Kajuh na Otoku. Vse navedene živijo na Otoku in čeprav so imele vse poplave v kleteh kot mi vsi, neumorno in res požrtvovalno delajo za občane Otoka. Ali se zavedamo tega?
Takšni ljudje nam dajejo še vero v dobro ljudi, žal jih jaz ne poznam veliko.
TONČKA MAROVT Malgajeva 18 Celje
Vsi veliki mojstri so sprva majhni...
Ali pa tudi ne! Vsaj tako kaže primer mladega klavirskega interpreta Mitja Vrunča iz Celja, ki je s svojo izredno gesto »dobrodelnega koncerta«, predvsem pa z izjavami po njem tako v javnih medijih kot komunikaciji z organizatorjem, nedvomno močno opozoril nase. Študentu 4. letnika Akademije za glasbo nikakor ne pianjka ambicij.
samozavesti in talenta, s katerimi se poleg znanja (o katerem pa kot nestrokovnjak na glasbenem področju ne morem sodit) oblikujejo osnove velikih mojstrov. Kot ljubiteljica glasbe sem koncert kljub nekolikim spodrsljajem in neprikladno omiko mladega moža na odru, vzela v zakup mladosti in z željo, da prerase v umetnika. Nikakor pa nisem mogla mimo dejanja naslednjega dne. ko je z drzkimi izjavami, prav nič primernimi za vzgojenega moža sodil o organizatorju (katerega je sam iskal, čeprav ga pravzaprav sploh ni želel... ,), ki mu je omogočil institucionalno verifikacijo koncertga, tisk plakatov, izdajo koncertnega lista, najave v časopisu in radiu ter obvestila koncertnim abonentom in to vse v pičlih desetih dnevih. Biljarterja za prodajo vstopnic pa je gospa mama zavrnila. Zakaj? Sprva sem mislila, da gre za nezaupanje do naše hiše, nato za žrtev sina, vendar ne prva, niti druga misel nista zadeli v srčiko resnice. Podoba te se je zrcalila šele naslednjega dne, ko je Mitja Vrunč v bolestni ambiciji osebnega plasmana v javnosti razglasil sebe kot organizatorja, donatorja in umetnika širokega srca, s plejado nedoslednih izjav pa vlogo Zavoda za kulturne prireditve odrinil v privesek nepotrebnega. Naj mu bode ta »podjetniški« podvig uspeh, korak bliže k ciljem velikega umetnika, a žal korak nazaj do velikega človeka.
Alenka Domjan Zavod za kulturne prireditve Celje
Sem žrtev demokracije
Preteklega meseca junija sva z možem vplačala gospodu Grubeliču oziroma podjetju TREND v Grosuplju
128.000	dinarjev, za nabavo dveh avtomobilov. Denar sva zbrala težko, saj je moral mož prodati svoj prejšnji avto, da sva lahko vplačala dogovorjeno oz. določeno vsoto. Moj mož je zaradi tega sedaj že peti mesec brez avtomobila.
Smo družina z dvema študentoma, vzdržujem pa tudi mamo, ki je težak srčni bolnik in skoraj slepa. Avto potrebujem tudi zaradi prevozov matere k zdravniku. Ker nisem dobila dogovorjenega avtomobila pri gospodu Grubeliču, sem doumela, da sva bila z možem ogoljufana in prevarana, kot sicer toliko kupcev avtomobilov. Po številnih intervencijah v podjetju TREND, sem zbrala pogum in telefonirala ministru za notranje zadeve gospodu IGORJU BAVČARJU. Povprašala sem ga, kako se more zgoditi, da vplačaš avto, a ga ne dobiš, čeprav si o tem sklenil veljavno pogodbo. Odgovoril mi je, zakaj sem nasedla. Ogorčena sem odvrnila. če pri nas sploh lahko še komu kaj verjameš. Odgovoril mi je, da ne moreš verjeti nikomur na tem svetu. Pogovor sem nadaljevala in rekla, da sem lahko bolj verjela tovarišem iz prejšnje oblasti, kot pa sedanjim gospodom, ko sem to dejala, se je minister Bavčar zahvalil za klic in odložil slušalko.
V zvezi z obravnavano zadevo prodaje avtomobilov, sem se pogovarjala tudi z osebo. ki pozna glas gospoda Grubeliča. Ta oseba mi je zatrdila, da glas predvajan na Radiu Slovenija v okviru nekega pogovora na Valu 202,
ter domnevno posnet nekje v Italiji, ni glas Grubeliča. Vidite, imam dovolj razlogov za dvome, razočaranje in ogorčenje, saj sva bila z možem ogoljufana. Vse to v okviru neke afere, ki je nevzdržna in bi jo morali razkriti, če naj bi ljudje še verjeli v državo, sistem in pravno ureditev. Slovenski vladi predlagam, da bi vsem, ki smo bili žrtve gospoda Grubeliča ter njegovega podjetja TREND, omogočila uvoz avtomobilov iz tujine brez plačila davkov in carine. Morda bi s tem vsaj delno nadomestili škodo, ki nam je bila povzročena.
Džakušič Karolina, Ul. 29. novembra Sla CELJE
Plebiscit!
Zadnje dneve se veliko razpravlja predvsem o enem dogodku, ki je po svoji vsebini res zgodovinskega pomena. Gre seveda za plebiscitno odločanje. Glasovali bomo o naši skupni prihodnosti. Zato, MLIN-ovci apeliramo sledeče:
L Predlagani datum (23. 12. 1990) je že skrajni rok izvedbe plebiscita, ne glede na pozitivne ali negativne posledice, ki jih lahko ta naša skupna odločitev prinese:
2.	Poudarjamo, da je potrebno predvsem večinsko mnenje, vseh tistih, ki pridejo glasovat. MENIMO namreč. da je volilna pravica stvar vsakega posameznika. Če posamezniki ignorirajo to našo skupno odločitev, to še ne pomeni, da so avtomatsko proti.
3.	Plebiscit nikakor ne sme postati merilo strankarske konkurence, ampak je to zadeva izključno slovenske države kot celote ter njenih državljanov - (smo proti zakulisnemu manipuliranju z idejo slovenske samostojnosti);
Menimo, da v tem času pred izvedbo plebiscita ni potreben noben strah, ki bi porajal apatijo, malodušnost in vsesplošen pesimizem. Potrebna nam je predvsem strpnost, optimizem in predvsem nova moč, ki je bomo še kako potrebovali v letu, ki se nam bliža. Na tem mestu bi tudi radi poudarili, da ni potreben nikakršen dvom o ravnanju vseh naših Neslovencev, ki živijo skupaj z nami in prav tako ustvarjajo našo skupno prihodnost. Verjamemo, da se bodo odločali predvsem tako, kot bodo sami presodili, da bo za njih boljše. Saj smo na koncu koncev VSI skupaj enako izkoriščani na tem našem skupnem ozemlju. Končno prihaja čas, da si bomo lahko zopet izkazali zaupanje, tako v nas same, kakor tudi drug v drugega.
za MLIN pri SDZ - Celje DEJAN GRACER, DANI NAVODNIK, GREGOR URANIČ
PTT zveze v času poplave
1.	Kombinirana GATC + RATCII Celje, Jamova 15 a, je delovala neprekinjeno.
2.	Zveze do MTGATC Ljubljana so delovale preko RR sistema, kabelska zveza pa je bila prekinjena na območju gradbišča v Zajesovni-ku. Kabelska zveza do GATC Maribor je delovala neprekinjeno.
3.	KATgC Celje, Titov trg 9, je delovala neprekinjeno
4.	Na lokaciji Titov trg 9, kjer so instalirane V A TC Ce-
lje, RATC I Center in KATgC Celje je prišlo do vdora vode v kletne prostore, kar je bilo obvladano s črpanjem s pomočjo gasilcev. Prišlo je do izpada javne elektroenergetske mreže, kar je bilo obvladano z avtomatskim startom rezervnega diselelek-tričnega agregata.
5.	VATC Celje, sistema 158 a, Titov trg 9, kapaciteta 1000 naročnikov, centrala je delovala neprekinjeno.
5.1.	K A TC	P e tro vče
— prekinitev prometa od L 11. od 12.00 do L 11. do
14.00.
Vzrok: prekinitev naročniškega kabla za smer Liboje, posledično pa blokada centrale.
5.2.	Ostale K A TC vozlišča so delovala.
6.	Mestna telefonska mreža Celje. Sestavljajo jo RATC I Center, sistema 1585, kapacitete 6000 n. pr.,
Titov trg 9, VATC Celje, sistema I 58 A, kapacitete 1000 n. pr., Titov trg 9 in RATC II Golovec, sistema M 10 CN, kapacitete 9000 n. pr. Jamova 15 a. Promet med delom RC I sistema I 585 in GCRCII sistema M10 CN je bil prekinjen od 1. 11. od 20.00do3.11. do IJ.OOkoso bile vzpostavljene zasilne zveze za vse smeri med obema centralama. Dokončno je bilo vzpostavljeno normalno stanje teh zvez 5. 11. ob
15.00.	Vzrok: poškodovan zvezni 500 parni kabel med obema centralama.
1. VATC Laško, sistema SI 2000, kapacitete 1500 n. pr.
Zveze z VATC Laško so bile prekinjene od 1; 11. ob 16.00do 2. 11. ob 18.00. Centrala sama ni bila ogrožena in je lokalno delovala z napajanjem iz rezervnega diesel-električnega agregata z avtomatskim startom. Vzrok: prekinitev medkrajevnih zvez Celje - Laško zaradi vdora vode in mulja v kabelski priključek za linijski ojačevalnik prenosnega PCM sistema na zadnjem polju pred centralo.
7.1.	KATC Rimske Toplice, sistema SI 2000, kapacitete s 560 n. pr.
Telefonski promet med K ATC R. Toplice in VATC Laško je bil prekinjen od 1. 11. od 16.00 do 2. 11. do
12.00.	Centrala ni bila neposredno ogrožena od poplave in je verjetno lokalno delovala do izpraznitve baterije. Vzrok: prekinitev zveze med VATC Laško in K ATC R. Toplice zaradi vdora vode in mulja v kabelske priključke za dva linijska ojačevalnika prenosnega PCM sistema. Dodatni vzrok je bil izpad javnega el. omrežja.
7.2.	Telegrafski promet z Laškim ni bil prekinjen.
8.	VATC Velenje, sistema M 10 CN kapacitete 9000 n. pr. Centrala je delovala neprekinjeno.
8.1.	KATCŠmartno ob Paki. sistema 158 C, kapacitete 200 n. pr.
Centrala ni delovala v času od 1. 11. od 12.00 do 2. 11. do 10.00. Vzrok: vdor vode v prostore centrale.
9.	VATC Mozirje, sistema 158 A, kapacitete 1600n. pr.
Centrala je bila ogrožena od vode (kabelski prostor), kar je bilo premagano z izčrpavanjem s pomočjo gasilcev. Promet s centralo je bil prekinjen od 1. 11. ob 21.00 do 2. 11. ob 10.00. Vzrok: izpad napajanja z električno energijo. Čentrala je delovala do
21.00	z rezervnimi baterijami, nakar je bila zaradi izpraznitve baterij izključena. Centrala nima stabilnega di-
esel-električnega agregata. Promet je bil ponovno vzpostavljen s pomočjo rezervnega mobilnega diesel-električ-nega agregata, ko so bile dane možnosti za prevoz Celje
-	Mozirje.
9.1.	KATC Ljubno, sistema SI 2000, kapacitete 528n. pr.
Centrala ni bila ogrožena od vode (kabelski prostor), kar je bilo premagano z izčrpavanjem s pomočjo gasilcev. Promet s centralo je bil prekinjen odi. 11. od 21.00 do 2. 11. do 10.00. Vzrok: izpad napajanje z električno energijo. Čentrala je delovala do
21.00	z rezervnimi baterijami, nakar je bila zaradi izpraznitve baterij izključena. Centrala nima stabilnega di-esel-električnega agregata. Promet je bil ponovno vzpostavljen s pomočjo rezervnega mobilnega diesel-električ-nega agregata ko so bile dane možnosti za prevoz Celje--Mozirje.
9.2.	KATC Luče, sistema SI 2000, kapacitete 528 n. pr.
Centrala ni bila neposredno ogrožena od poplave. Telefonski promet je bil prekinjen od 1. 11. od 07.00 do 3. 11. do 14.00. Vzrok: prekinitev medkrajevnega kabla na relaciji Mozirje-Luče in izpad električne energije. Centrala je bila vključena sicer že 2. 11. ob 21.00, vendar zaradi pomanjkanja električne energije ni ostala trajno vključena do 3. 11. ob 14.00. V tem času se je vključevala po potrebi.
9.3	KATC Gornji Grad. sistema I 58 C, kapacitete 200 n. pr.
Centrala ni bila neposredno ogrožena od poplave. Prekinitev prometa je bila v času od 1. 11. od 07.00 do 2. 11. do 13.00
Vzrok: prekinitev medkrajevnega kabla Mozirje
-	Ljubno in izpad električne energije.
9.4	KATC Šmartno ob Dreti, sistema 158 C, kapacitete 60 n. pr.
Centrala ni bila neposredno ogrožena od poplave, prekinitev prometa pa je trajala od 1. 11. od 21.00 do 2. '11. do 10.00
Vzrok:	izpad	električne
energije.
9.5. KATC Solčava, sistema I 58 C, kapacitete 100 n. pr.
Centrala ni bila neposredno ogrožena od poplave, prekinitev prometa pa je trajala od 1. 11. od 07.00 do 3. 11. do 16.00
Vzrok: prekinitev medkrajevnega kabla Mozirje
-	Ljubno in izpad električne energije.
10.	Na vseh naštetih lokacijah je prišlo tudi do masovnih
okvar na naročniškem telefonskem omrežju. Zaradi fizičnega poškodovanja, vdora vode v posamezne spojke ter poplavljenih in zamuljenih kabelskih končnikov v kabelskih razdelilcih in priključnih omaricah ter uničenih kaset dvojčkov. Napake so se postopno odpravljale od višjega k nižjemu rangu.
11.	Na področju Celje je bilo tudi ugotovljeno 30 poplavljenih naročniških central, ki so v večini trajno uničene.
12.	Vozlišča Slovenske Konjice, Rogaška Slatina, Šentjur in Kozje ter končno centrale vozlišča Celje z izjemo KATC Petrovče (tč. 5.1.) niso bila prizadeta in se je promet odvijal normalno z izjemo proti prizadetemu območju.
Sestavila: Ferdinand Glavnik, ing. Boris Kresnik, dipl. ing.
Zahvala
Ko človek izgubi človeka, ko smrt pretrga nit življenja, se svojci in bližnji vedno sprašujemo: Zakaj?
Čudna so pota usode, vedno zavita in negotova, povezana z delom, odločitvami in verovanjem. Hudo je. ko se zavemo, da našega bližnjega ni več, da ne bomo več deležni njegovega nasveta, njegove pametne in mile besede, da je umrl Človek. Ko mine pretres ob nastali življenjski vrzeli, skušamo storiti po stari krščanski navadi še zadnje dobro in potrebno v spomin ter hvaležnost pokojniku. Poskrbimo za cvetje ob krsti, obvestimo sorodnike in znance o smrti, poskrbimo za pokop in potem vsaj še enkrat na leto obiskujemo pokojnikov grob. Takšno je življenje.
Včasih pa se zatakne tam, kjer tega niti ne pričakuješ in ne razumeš, da je lahko tako. Zatakne se zato, ker hočeš v zahvali, v kateri bi izrazil spoštovanje in zahvalo pokojnemu za vsa njegova dobra dela, napisati besede ».. .je Bog vzel k sebi...«.
Tovariš (ali Gospod) Branko Stamejčič zahvale s temi besedami noče sprejeti v objavo (dobro zaračunano) niti v NOVI TEDNIK, niti za časopis DELO.
Sporočam mu. da je slovenski Časopis DELO v sredo, dne 28. novembra 1990 objavil besede ».. .je Bog vzel k sebi...« v zahvali za pokojno žensko, višjo medicinsko sestro, usmiljenko, ka-tehezinjo ter borko proti fašizmu in podobnim neumnostim, kot jih počne omenjeni odgovorni urednik.
Hvala mu!
S. J.
NAROČILNICA
Ime ...............priimek ................
naslov .....................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite ...... izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Mesečna naročnina za Novo dobo znaša 45,00 din
23. STRAN
GENERAL MOTORS PRIHAJA NA NAŠ TRG
Kdo bo kupil Cadillac?
Po Novem letu prihaja na jugoslovansko tržiče General motors s sedmimi modeli svojih avtomobilov. Predsednik zasebne firme YC (Yugoslav — Corean Consulting and Trading) Sead Dizdarevič je sredi novembra z največjim ameriškim avtomobilskim koncernom sklenil pogodbo o prodaji avtomobilov v Jugoslaviji. Ameriška avtomobilska industrija tako prvikrat neposredno prihaja na jugoslovansko tržišče.
V januarju bo prišlo v Jugoslavijo prvih 38 avtov. Prodajali 'jih bodo po sistemu plačaj in vozi, če modela ne bo na voljo, ga bo prodajalec zagotovil najkasneje v tednu dni. Prva prodajalna GM bo v Sarajevu, do konca prihodnjega leta načrtujejo tudi prodajo v Zagrebu, Splitu in v Beogradu. V General Mo-torsu pričakujejo, da bodo v letu 1991 prodali okoli tisoč avtomobilov.
Ponujajo sedem tipov modelov, Chevroletove avte Cor-
sica, beretta in blazer, Ponti- tomobil sedan deville. Po ne- no 17 tisoč dolarjev, najdražji acove grad prix, bonneville in uradnih podatkih bo najce- pa bo Cadillac, več kot 40 ti-trans sport in Cadillacov av- nejša Corsica, vključno s čari- soč dolarjev.
Kaj bodo Japonci s Hollywoodom?
Še ena ameriška filmska trdnjava pride pod navalom japonskih osvajalcev. Elektronski koncern Matsushita te dni kupuje največjo ameriško zabavno kampanijo MCA (Music Corporation of America), v kateri so ob istoimenski diskografski poduk-ciji tudi filmski študiji Universal Pictures. Japonska firma je ponudila 7 milijard dolarjev, v glavnem v gotovini.
V Ameriki niso nič kaj navdušeni nad novico, da ji ostaja v lasti vse manjši kolač njene filmske industrije. Natančneje, od velikih hollywood-skih filmskih študijev so še Warner (ki se je združil z me-
dijsko hišo Time), Paramount in Disney v ameriških rokah. Vsi drugi so v zadnjih dveh letih dobili tuje lastnike: leta 1989 je japonski velikan Sony za pet milijard dolarjev kupil Columbia Pictures, pred njim je avstrijski novinarski magnat Rupert Murdoch postal lastnih 20 th Century Foxa, prejšnji mesec pa je italjanski industrijalec Gi-ancarlo Parretti kupil Metro Goldwyn Mayer.
Nekateri menijo, da je Matshushita kupil kampanijo MCA, da bi šel vštric s svojim najhujšim konkurentom So-nyjem, lastnikom Columbie, drugi pa so spet prepričani.
da med njima vlada dogovor o razdelitvi hollywoodskega kraljestva. Vodilni japonski koncerni želijo namreč držati v rokah vse niti tržišča z zabavo. Brez pesmi in filmov
— od proizvodnje do distribucije, ostajajo namreč njihovi akustični in video aparati le kupi kovine in plastike. Gre očitno za dolgoročno poslovno potezo.
Referendum na Slovaškem__________________
Češki in slovaški premier Marijan Čalfa je izjavil, da nima nič proti referendumu o odcepitvi Slovaške, če bo to potrebno, vendar, je poudaril, za zdaj stanje ni dramatično. Glasovi za samostojnost Slovaške imajo ponekod podporo in niso nepomembni, vendar ne tako pomembni, da bi prevladovali v javnem mnenju. Če bo šlo vse po načrtu, bo nova federativna ureditev začela veljai od 1. januarja prihodnjega leta.
Živkova razprodaja
Bivši bolgarski voditelj Todor Živkov je predlagal, da bi na mednarodni aukciji prodali vsa darila, ki jih je dobil kot prvi mož partije in države, s čemer bi zaslužili več kot milijardo dolarjev. Na aukciji bi ponudili predvsem umetnine in izdelke iz plemenitih kovin (nekaj deset kilogramov dragocenosti).
Preiskava o Todoru Živkovu je končana, te dni pričakujejo obtožnico. Obtožujejo ga, daje prekoračil svoje pristojnosti, ukradel zase in za druge državi okoli 26 milijonov levov. Ugotovili pa so, da Živkov ne premore nepremičnin in že več mesecev kot brezdomec živi v vili svoje vnukinje.
NOVA

DOBA
išče prodajalce časopisa - kolporterje
ki bodo prodajali novi celjski tednik v večjih krajih na celjskem območju.
Žainteresirani naj se oglasijo po telefonu 24-545 ali 28-951 ali pa pošljejo pismeno ponudbo na naslov: Nova doba, Gubčeva 4, Čeljc.
PO SVETU
Moskva: Objavili so vest, da so se sovjetske enote začele umikati z ozemlja nekdanje NDR.
Bonn: Hamburški Spiegel trdi, da nemške firme pomagajo iraškim družbam, ki delajo za vojne potrebe. Samo v Samari menda vsak dan naredijo 400 kilogramov strupenih plinov.
Pariz: Korzičani so postali narod. Po všeč kot stoletnem boju so vendarle dobili avtonomni status.
San Francisco: V avtomobilski nesreči se je smrtno ponesrečil ameriški specialist za hitrostno smučanje, 36-letni Steve McKinney, brat slovite smučarke Tamare McKinney.
Praga: Predsednik Češkoslovaške Vaclav Havel bo moral pred preiskovalno komisijo. V skupščini raziskujejo okoliščine tako imenovane »nežne revolucije«.
London: Bolj kot kandidati se med seboj bijejo mediji. Med tremi nasledniki Margaret Thatcher rahlo vodi He-seltine.
Ženeva: Parlamentarna komisije ja odkrila tajno vojaško odporniško enoto in obveščevalno službo, ki nista bili pod nikakršnim nadzorstvom političnih inštitucij.
Peking: Na Kitajskem vlada trgovska vojna, večina kitajskih provinc je zaprla svoje meje, ponekod so začeli tiskati svoj denar.
Bruselj: V Evropski skupnosti so sprejeli program naložb v evropsko prometno infrastrukturo. Dve tretjini pomoči Jugoslaviji bosta šli za transjugoslovansko cesto.
Berlin: V vzhodni Nemčiji stavka okoli 260 tisoč železničarjev, kar je ohromilo železniški promet.
New York: Če se Irak do januarja ne umakne iz Kuvajta, utegne slediti vojaška akcija. Bagdad grozi v protinapadom.
VaršavatPoljski volilci so 40 odstotkov glasov namenili Leschu Walensi. Največja senzacija poljskih volitev pa je ponižujoč poraz premiera Tadeusza Mazowieckega, Stanislav Tyninski pa je nepričakovano na drugem mestu.
London: Britanski tisk pripisuje največ možnosti na volitvah za novega voditelja konzervativne stranke najmlajšemu treh kandidatov, Johnu Majorju.
London: V 74-letu starosti je umrl britanski pisatelj Roald Dahi, avtor številnih knjig za otroke.
Bonn: Pred parlamentarnimi volitvami v Nemčiji Kohl nima pravega nasprotnika.
Ženeva: Tudi v Švici razmišljajo o članstvu v Evropski skupnosti. Zunanji minister Felber meni, da bi morali že sedaj razmišljati o vključitvi v bruseljsko grupacijo.
Bruselj: V dvanajsterici so zadovoljni zaradi odstopa Margaret Thatcher. Pravijo, da je s tem odprta pot za hitrejše združevanje.
■ Bangkok: Po 31 letih vladanja je odstopil singapurski premier Li Kuan Ju.
Ankara: V Turčijo so prispele prve pošiljke orožja, ki ga bo NATO umaknil po pariški konferenci. Vrednost pošiljke ocenjujejo na devet milijard dolarjev.
Varšava: Poljska vlada je odstopila. Premier Mazowi-ecki je po porazu v prvem volilnem krogu priznal, da je vlada izgubila podporo ljudstva. Na vidiku je huda politična kriza.
London: Margaret Thatcher bo zamenjal John Major, sedanji finančni minister, doslej po Robertu Peelu (1834) najmlajši britanski premier.
Bratislava: Po padcu komunističnega režima so tudi na Češkoslovaškem oživele razprave o nujnosti drugačnih odnosov med republikama.
Moskva: Na kongresu Ruske federacije so govorili o preskrbi prebivalstva, kmetijski reformi in novi ruski ustavi.
Ljubljana: Italija bo v Ljubljani odprla generalni konzulat. Njegovi prostori bodo v reprezentačni vili na Mirju.
New York: Varnostni svet zoper Irak dovolil uporabo vseh sredstev. Proti sta glasovala Jemen in Kuba, Kitajska se je vzdržala. Irak se mora najkasneje do 15. januarja umakniti iz Kuvajta.
Sofija: Bolgarski premierje moral na koncu odstopiti. Po burnih demonstracijah je Andrej Lukanov priznal, da njegove reforme niso deležne podpore.
New York: Kaj pravi CIA o Jugoslaviji: »Razpadla bo verjetno čez kakih 18 mesecev, grozi pa tudi nevarnost državljanske vojne.«
Rim: Italijanski socialisti so pripravili dvodnevni seminar na temo Kam gre Jugoslavija.
Rim: Papež je sprejel Budimirja Lončarja. Mudila sta se v tričetrturnem razgovoru.
London: Novi britanski premier John Major napoveduje desetletje izrednih možnosti. Britaniji je napovedal vodilno vlogo v novi Evropi.
ŠT. I.
m oelju, sobo™ a.	esis
LETO I.
Izhajp vsa Cio eredu in soboto Cena s Za celo leto 24 kron, za pol leta 12 kron, za četrt leta 6 kron, za 1 ‘mesec 2 kroni. Posamezna številka stnne 30 vinarjev.
Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne-frankirani dopisi se ne sprejemajo.
Na dopise brez podpisa se ne ozira.
IZBAJft m TISKA ZREZKA TISSCMM ¥
nm doba
Uredništvo in upravništvo
se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. KSali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovor dopisnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. — Telefon štev. 65^
CELJU ..... ejBSS0¥0RS3l UREDlilK VEKOSLAV SPSKEJLEjfe
POGLED V ZGODOVINO CELJSKEGA ČASNIKARSTVA
Svobodni glasovi - prva socialistična publikacija
Zanimiv pojav v celjskem časnikarskem in publicističnem življenju ob koncu prejšnjega stoletja je vsekakor Rok Drofenik, saj je kot samouk v samozaložbi izdajal in urejal prvo socialistično periodično publikacijo Svobodni glasovi. Luč je zagledala 1. septembra 1897, po petih izdajah pa že 1. marca naslednjega leta ugasnila. V njej je objavljal znanstvene in poučne spise, v katerih so pisci uveljavljali načela znanstvenega socializma. S tem so seveda močno razgibali celjsko, pa tudi slovensko javnost, pritegnili delavsko in kmečko ljudstvo. Drofenik, ki je bil tudi urednik socialdemokratskega glasila Delavec (1895) in Svobode (Trst 1889). je v Celju prižgal (urejal) tudi Luč in Novo luč (1887), kar kaže njegove nedvomne sposobnosti in ambicije. Svobodni glasovi, v katerih je objavljal tudi povesti in pesmi, so si večkrat privoščili avstrijske oblastnike, buržoazijo in klerikalizem - da bi pač dokazali, da so bolj svobodni kot kakšna druga podobna
MIMO GABER IB
SoSuota 4., irscdoSja 6., giondeSjeSs O. jamsias'ja
Owfstks iz siiežiiiii poljan
Velika originalna ameriška atrakcija v 4. dej.
publikacija na Slovenskem. Ampak to je bilo tudi v tem primeru usodno. Očitki, da se klerikalizem v javnih nastopih namesto argumentov poslužuje napadov na osebe in da Mohorjeva družba izdaja klerikalno tendenciozne knjige, niso mogli preboleti. Poželi so neusmiljeno maščevanje. Klerikalci in buržoazija so Svobodne glasove bojkotirali in Drofenik, ki je sicer obljubljal, da bo boj nadaljeval, ne da bi gledal na desno ali levo, se je moral predati. Prva socialistična publikacija, ki je v njej sodelovala vrsta znanih pisateljev, med njimi Etbin Kristan, je ostala v celjski časnikarski zgodovini kot pomemben prispevek k tedanji publicistiki.
Pač pa je med stalnicami slovenskega periodičnega tiska Slovenska zadruga, saj je izhajala od decembra 1898 do januarja 1930. Bila je glasilo slovenskih posojilnic in gospodarske zadruge, izhajala je mesečno oziroma po letu 1919 po potrebi, izdajali so jo Ante Beg, Ivan Lapajne, Zadružna zveza Celje, urejali pa Ante Beg, Franjo Jošt, Miloš Štibler, Janko Lesničar in Janko Smodiš. Slovenska zadruga je krepila zadružništvo in posojilništvo, kot sta si ga zamislila Mihael Vošnjak in dr. Ivan Dečko.
Celje pa je imelo tudi svoj dnevnik, ki ga je dobilo celo pred Mariborom. To je bil Narodni dnevnik, ki je prvikrat izšel 2. januarja 1909. leta, izhajati pa je prenehal po slabih dveh letih (31. oktobra 1910). Njegova lastnica in založnica je bila Narodna založba v Celju, to je bilo liberalno napredno tiskarsko"podjetje, ki je odigralo pomembno vlogo v celjskem časnikarstvu. Urejal ga je Vekoslav Špindler. Po svoji vsebinski zasnovi Narodni list ni bil namenjen le prostoru v okviru štajerskih deželnih meja,v ampak je posegel v ves slovenski in celo slovanski prostor. Čeprav je Narodni dnevnik ostal pri življenju le kratek čas, je gotovo pomenil dosti več kot samo časnikarski poskus. V. Špindler je bil tudi urednik Glasnika narodnega sveta, ki gaje izdajal narodni svet po potrebi - od 1918. leta vsega 28 številk.
Sicer pa so v Celju natisnili 80 številk glasila jugoslovanske socialdemokratske stranke in pozneje socialistične stranke Jugoslavije Naprej.
Tuje od 10. novembra 1921 do 8. junija 1922 izhajala Naša vas, ki jo je izdajal in urejal Anton Novačan, bila pa je glasilo zemljoradničke stranke za Slovenijo in kasneje slovenske republikanske stranke. Novačanu je bil politični ideal federativna republika Jugoslavija. Slovenci, Hrvati in Srbi so bili zanj za evropski in širši prostor en sam politični narod, pri čemer bi moraja notranja ureditev temeljiti na sporazumu
med »posameznimi plemeni« (najbrž mišljeno: narodi). Zelo zanimivo, in lahko bi rekli, zgodovinsko preroško, je Naša vas napovedala boj zoper nedostojno klečeplazenje pred Beogradom in Srbi! Seveda so jo zaplenili.
Nasledil jo je tednik Republikanec, glasilo slovenske republikanske stranke, ki ga je tudi izdajal in urejal Anton Novačan, izšlo pa je 16 številk (od 2. decembra 1922 do 15. marca 1923). V uvodniku prve številke je zapisal: »Zato vsak slovenski človek tako lahko in rad razume, da je edino pametna in tudi mogoča ureditev Jugoslavije na načelu federacije, to je, da je vsak izmed štirih jugoslovanskih narodov gospodar v svoji lastni hiši!«
Časopisne »muhe enodnevnice« so bile Celjske novice, namenjene gospodarski, občinski, socialni in splošni politiki (od septembra do decembra 1924 izšlo 18 številk, urednik je bil Koroščev zaupnik dr. Anton Ogrizek), Kmetski glasnik (4 izdaje od avgusta do septembra 1927, lastnik in izdajatelj Ivan Urek, urednik Alojz Žagar, glasilo slovenskih samostojnih kmetov), Slovenski Lloyd (1923—1924, mesečnik za pospeševanje trgovine, obrti, industrije, lastnik in urednik Ciril Mayer), Poročevalec (strokovno glasilo okrajnega gremija trgovcev za okraj Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, od aprila do julija 1932 štiri številke), mesečnik Gospodarski list (od aprila 1934 do decembra 1935, urejal inž. J. Dolinar).
Posebno mesto ima dijaški in mladinski tisk. Tako Vesna (od 1892 do 1894), ki je bila glasilo slovenske napredne študentske mladine. Tiskar in založnik je bil Dragotin Hribar, odgovorni urednik Srečko Magolič in dr. Fr. Tominšek. Poleg tega, da je objavljala pesmi, zabavne, poučne in znanstvene sestavke, je polemizirala z dr. Mahničem in njegovim Rimskim katolikom, zaradi česar so jo na nekaterih gimnazijah prepovedali. Iz Vesne so izšli Fran Govekar, Rado Murnik, Ksaver Meško, Rudolf Maister in mnogi pisci.
Od 1907 do 1908 je v Celju še mesečnik Svoboda, tudi glasilo naprednega dijaštva, Savinja (1914, tiskana na razmnoževalnem stroju, osrednji pesnik R. Maister Vojanov, tudi Fran Roš), Naš prapor (1919 do 1923), glasilo katoliškega dijaškega dsruštva Razor, dalje poljudnoznanstveni list Svitanje (1922), mesečnik Naš dom (1922 do 1923), glasilo slovenske katoliške mladine. Jugoslovanska misel (1931 do 1932), glasilo jugoslovanskih šolskih združenj, mesečnik
Gostilna
„BRANIBOR”
priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo.
Za obilni obisk se priporoča
A. Robek.
Brazde (1934), glasilo absolventov kmetijskih šol in absolventk kmetijsko gostinskih šol, Vestnik celjske sokolske župe (1912), Vestnik sokolske župe v Celju (1919 do 1922), Vestnik sokolske župe Celje (1930), Škrat (1925).
V Celju sta zagledala beli dan dva humoristična satirična časopisa. Muhe, ki so v letih 1926 do 1927 »vzletele« enajstkrat, so obetale dosti več kot ilustrirani Martin Krpan, ki seje v istih letih popolnoma ponesrečil.
Če omenimo še mesečnik Jugoslovanski klesar in kipar (1924), Orient (1924), Državnega upokojenca (1926 do 1930), glasilo upokojencev in upokojenk Slovenije, smo pravzaprav izčrpali vsaj površen zgodovinski vpogled v celjsko časnikarstvo pred drugo svetovno vojno. Po tej vojni bodo zgodovinarji ali kronisti imeli dosti lažje delo, saj v vseh petdesetih letih do današnjih dni ne bodo mogli najti niti približne primerjave z dotedanjim obdobjem.
stop v dotičncm okraju, čc jc okr. zastop razpuščen iu postavljen Rcrcnt, jili voli gcrenlov sosvet. Predsednika namestnik je okr. šol. nadzornik, ki je Oran okr. šol. sveta. — V mestih z lastnim občinskim štatutom Krc mestnemu šolskemu svetu področje okr. šol. sveta. Predsednik je župan ali serent oz. komisar, postavljen po vladi; člani se imenujejo kakor za okr. šolski svet. — Upamo, da sc naši okr. šolski sveti nemudoma prcustrojc ter potem ener-gično v roke vzamejo rešitev vprašanja nemških šol, kjer še po nepotrebnem obstoje.
K pozivnemu razglasu, s katerim sc pozi v! jejo letniki 1895 do 1899 v aktivno vojaško službovanje, sc pojasnjuje, da jc iz javnih ozirov oprostiti vojaške službe vse železniško, poštno in brzojavno osobje ter v rudnikih zaposlene rudarje.
Raz posojilničnih hiš v Vojniku plapolale so dne 27. dec. slovenske zastave v znak; da sc je prekoračil prvi milijon hranilnih vlog. Precej starejša tukajšnja nemška posojilnica je v likvidaciji.
Za koroško legijo prostovoljcev se dobro-voljci pridno oglašajo. Zglasilni urad je v belgijski vojašnici (objekt II, 1. nadstr.) v Ljubljani.
Dobrega sodarja in kolarja rabijo zaSlovenj-gradec in okolico, seveda Slovenca. Natančni podatki se dobe pri obč. uradu v Slovenjgradcu.
Območje ljutomerskega okraj, glavarstva se je razširilo začasno na vse zasedene kraje od Špilja do Radgone na severni strani Mure ter na zasedeno Prekmurje.
V Rogatcu priredi na dan sv. Treh Kraliev rogaški Narodni svet velik shod po rani maši v prostorih šolske telovadnice.
Na svojo ženo streljal je v prepiru v jezi 73-letni mizarski mojster Ivan Jančič na Teharjih. 76-letna ženska je 28. dec. vslcd ran umrla. Jančič se je javil sodišču.
Stoletnico smrti Valentina Vodnika, prvega slovenskega pesnika, obhajamo 8. tm. V smislu odredbe poverjeništva za uk in bogočastje se naj ta dan v šolah praznuje s šolskimi slavnostmi. Pouk se po slavnostih nadaljuje.
Shod JDS v Žetalah se vrši v nedeljo 5. tm. po rani maši. Govori g! dr. Gvidon Sernec iz Celja.
Predsednik Wilson se je mudil minoli teden na Angleškem. Povsod so ga najslovesneje sprejemali. V Londonu ga je na kolodvoru sprejel in pozdravil angleški, kralj sam.
Najvišji računski dvor na Dunaju je končal likvidacijska dela in je razpuščen.
40.000 K za jugoslovansko siročad. Gospa dr. Franja Tavčarjeva jc vposlala slovenskemu ženstvu na Slov. Štajerskem v roke g. dr. E. Kalanove v Celju sledeče pismo: »Dovolite, da Vam čestitam, ^ 40.000 K ste poslale Slovenke iz Celja in Slov. Štajerske za siročad SHS. Čestitam pa tudi Jugoslaviji, da ima tako ženstvo, in preponosna sem, da sem tudi Slovenka Jugoslavije«.
Jugoslovanska demokratska stranka ima jutri, 5. januarja 1919 ob 9. uri dopoldne sestanek zaupnikov vseh krajevnih organizacij (političnih društev JDS.) v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Narodna manifestacija v Konjicah dne 22. tm. je bila veličastna. Mnogo več ko tisoč ljudstva iz celega okraja se je zbralo, tako da se je moral shod vršiti deljeno, eden v dvorani, kjer je govoril g. dr. Gvidon Sernec iz Celja, in drugi pod milim nebom, kjer je nastopil g. dr. Ravnik iz Maribora. Ljudstvo je z,velikim navdušenjem pozdravljalo ujedinjenje ter ogorčeno protestiralo proti okupaciji naše zemlje s strani Lahov in Nemcev.-
Vloge na narodno vlado je treba začasno kolkovati ravnotako kakor pod avstrijsko vlado.
»Slovenska Sokolska Zveza« je vsled pre-'
DANES SMO, JUTRI NISMO
Vsi laški predsedniki
JANKO DEŽELAK, Slovenski krščanski demokrati, rojen 23. 2. 1945 v Laškem, po poklicu je diplomirani ekonomist, zaposlen v Pivovarni Laško kot vodja sektorja ekonomike. Je poročen, ima tri otroke, hišo in avtomobil P 126.
Stranka ima okoli 250 članov, sam je član občinskega predsedstva in poslanec v republiškem zboru občin, sedaj tudi predsednik odbora za kreditno-monetarni sistem v skupščini Republike Slovenije. Iz te stranke je tudi podpredsednik občinskega družbenopolitičnega zbora.
Najljubša jed: fižol na različne načine.
Horoskop: RIBA
★
V občini Laško imajo tudi Stranko demokratične prenove, a je sedaj brez predsednika.
★
IGOR KNEZ, Slovenska demokratična zveza, rojen 16. 11. 1951, iz Laškega. Po poklicu je fotograf z lastno obrtno delavnico Foto studio. Poročen je, ima tri otroke, živi v hiši svojih strašev, ima še kos vinograda in šest let staro katrco z novimi gumami.
Stranka ima 52 članov, iz njihovih vrst je tudi direktor uprave za prihodke občine Laško in kot tak član izvršnega sveta občine.
Najljubša jed: polnjene paprike.
Horoskop: ŠKORPIJON
★
GORAZD ŠETINA, Socialistična stranka, rojen 8. 2. 1947, doma iz Laške-
ga. Zaposlen je v Pivovarni Laško kot vodja komercialnega in prodajnega sektorja, je poročen, ima dva sina, živi v hiši, vikenda nima.
Ne ve, koliko članov je v stranki, zdi pa se mu, da jih je okoli osemsto. Iz njihovih vrst je predsednik izvršnega sveta občine Laško.
Najljubša jed: pečenka.
Horoskop: VODNAR
★
SLAVKO SEITL, Kmečka zveza, ro-— jen 17. 2. 1959, doma iz Tevč, kmet. Živi v hiši, ima gospodarska poslopja, vikend še gradi. Je poročen, ima tri otroke.
V stranki je 160 članov, njihova člana sta predsednik družbenopolitičnega zbora v Laškem in laški župan.
Najljubša jed: goveja juha s fritati.
Horoskop: VODNAR
★
ALOJZ AJDIČ, Liberalna stranka, rojen 8. 11. 1965, doma v Velikem Širju. Živi v družbenem stanovanju, vikenda nima. Je poročen, ima sina in hčer. Po poklicu je elektrotehnik TK naprav, zaposlen v SVTK Ljubljana, nadzorništvo Zidani most.
Koliko članov ima stranka, ne ve. Imajo predstavnika v družbenopolitičnem zboru in v Zboru krajevnih skupnosti.
Najljubša jed: zelje, fižol, krvavice.
Horoskop: ŠKOR1JON
★
DRAGO CVIKL, stranka Zelenih, rojen 10. 3. 1965, živi v Sevcah.Stanuje pri starših, je samski. Po poklicu je trgovec, zaposlen kot skladiščnik v Aero Celje.
Stranka ima 60 članov.
Najljubša jed: pizza.
Horoskop: RIBI
EPIGRAMA
ŠE VEDNO JE BOLJE, DA IMA NEUMEN KMET DEBEL KROMPIR, KOT PA NEUMEN POLITIK - »KROMPIR« NA VOLITVAH
★ ★ ★
SLOVENCI SE NE BI BALI ZA OBSTOJ, ČE BI SE OTROCI ROJEVALI TAKO HITRO - KOT POLITIČNE STRANKE.


NAROČILNICA
Ime................................priimek
naslov......................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov.
^	(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Mesečna naročnina za Novo dobo znaša 45,00 din
PO PORODU
Ne pretiravajte s hrano
JOZAFAT
Danes bomo razmišljali o materah, ki se pripravljajo na to, da bodo same dojile svojega otroka in o problemih, ki nastanejo v tem občutljivem obdobju.
Dojenje je naravni pojav. Koristno je za mater in otroka. Materi pomaga fizično: ko otrok sesa, se mišična stena maternice močno stisne in tako dojenje pomaga maternici, da se čimprej vrne v normalni položaj ter da dobi svojo normalno obliko.
Dojenčku izredno koristi materino mleko, mati pa prihrani čas in denar. In vendar se je zadnja leta število otrok, ki jih hranijo pri prsih, zlasti v mestih, znatno zmanjšalo. Glavni vzrok je mogoče v tem, ker je umetna prehrana dojenčkov postala lahka in zanesljiva. Pogosto pa je odločitev, da mati ne doji, odvisna od estetskih razlogov. Mlade matere se bojijo zlasti pri prvem porodu, da bodo izgubile linijo, ker mislijo, da je zadostna količina mleka odvisna od obilnega uživanja hrane, katerega posledica je debelost. Res je, da mora
mlada doječa mati nekoliko več jesti kot tista, ki ne doji, vendar ne sme pri tem pretiravati. Obstaja še bojazen, zaradi katerega se matere branijo dojiti. Bojazen, da se bodo morale odreči marsičemu. Dobro je, da med nosečnostjo in med dojenjem ne kadijo, vendar ni dokazano, da bi otroku škodilo, če njegova mati zmerno uživa alkoholne pijače ali se ukvarja s športom.
Bistven je odnos med prehrano in dojenjem. Neprestana skrb, da bi imele dovolj mleka, sili matere k obilnemu uživanju tiste hrane, ki po ljudskem izročilu naredi več mleka. Od tod tudi izvirajo različni nasveti, naj jedo več kaš, močnatih jedi, naj pijejo vino, razredčeno z vodo, pivo in podobne pijače. Vendar je količina mleka odvisna od količine beljakovin v materini prehrani med nosečnostjo. Zato je pomembno, kako se nosečnica hrani in s pravilno prehrano že v naprej ustvarja pogoje za uspešno dojenje.
Nekoč so otroke zelo dolgo dojili, pogosto leto dni, ko je
materino mleko že zdavnaj izgubilo vsako hranljivost. Dojenje traja navadno tri do šest mesecev, potem je treba dojenčku dodajati drugo hrano, dojenje pa omejimo na normalne obroke. Osnovne materine potrebe so povezane z ustvarjanjem mleka. V prvih šestih mesecih ga ima povprečno 850 ml na dan. Njegova energijska vrednost znaša 600 kalorij. Pomembno je, da je materina prehrana uravnotežena, racionalna, enostavno pripravljena, lahko prebavljiva in porazdeljena na več obrokov. Vsebovati mora dovolj beljakovin in tu je potrebno dati prednost beljakovinam v mesu, ribah, siru, jajcih in tudi tistim, ki so v mleku. Doječnica potrebuje približno 3000 kalorij na dan. Posebno pozornost je treba posvetiti tekočinam. Če hoče doječa mati imeti liter mleka na dan, mora popiti ^veliko tekočine. Najmanj tri do štiri litre na dan. Velik del tekočine lahko mati sprejme v obliki vode, oziroma čaja za dojenje, ki se dobi v lekarni. Toda del morajo ustvariti mleko in
sadni sokovi. Doječa mati mora dobiti s hrano določene količine vitaminov in sadja in zelenjava lahko v obilni meri zadovoljijo osnovnim potrebam po vitaminih, poleg tega pa še celulozi v sadju in ugodno vpliva na delovanje črevesja. Ogljikove hidrate dobi s kruhom, testeninami in rižem. Maščobe pa s surovim maslom, smetano, mastnimi siri itd.
Narava sama poskrbi za doječe matere, da zadosti jedo, zato dojenje stimulira njihov tek. Če zdrava doječa mati uživa hrano z apetitom, se bo v njenih prsih prav gotovo nabralo dovolj mleka.
Španska krepka juha
Potrebujemo liter mlačne kokošje juhe, štiri žlice pretlačenih surovih paradižnikov, pol majhne zelene paprike, majhen olupljen paradižnik, za noževo konico sladkorja, sol po potrebi.
Z mlačne juhe odstranimo maščobo, dodamo pretlačene paradižnike, na kocke nare-
zano pečeno in olupljeno papriko, nekaj koščkov paradižnika, sladkor in malo soli. Ko se juha ohladi, jo postavimo v hladilnik. Ponudimo jo hladno v skodelicah za juho. Za pripravo kokošje juhe pa potrebujemo polovico domače kure, jušno zelenjavo in začimbe. Kokoš damo v tri litre mrzle vode, dodamo, korenje, zeleno, peteršilj in luštrek, eno malo čebulo, v katero smo vtaknili en klinček ter nekaj strokov česna. Juha naj se kuha tri ure na malem ognju.
Zloženka iz testenin
Potrebujemo 400 g testenin, npr. polžkov, sol. 10 g nastrganega parmezana, 10 g masla. Za belo kremo pa 50g masla, 50 g moke, pol litra mleka, 25 g ribanega sira grojer, 25 g parmezana, pol žličke soli in malo naribanega muškatnega oreščka.
Testenine skuhamo v štirih litrih slane vode, nato jih odcedimo. Med tem pripravimo belo omako: moko presejemo vsujemo v skledo in ji do-
damo malo hladnega mleka
ter zmešamo v enakomerno zmes. To potem zmešamo s preostalim mlekom, dodamo na koščke narezano maslo, sol, muškatni orešček. Omako kuhamo 20 minut na zmernem ognju. Če je omaka pregosta, ji dodamo mleko. Vročo omako odstavimo z ognja in ji dodamo grojer in parmezan ter mešamo, da se sira raztalita. Nato namažemo ognjevarno posodo z maslom. Na dno vlijemo žlico bele omake, jo pokrijemo s testeninami, zopet polijemo z omako itd. Zadnja plast je omaka. Na koncu potresemo vse z nastrganim parmezanom, dodamo nekaj koščkov masla in pešemo do pol ure v pečici pri 175° C. Zloženka je pečena, ko ima na površini zlato rumeno skorjo.
Sirov kolač
Potrebujemo 8 režnjev toasta, 8 režnjev sira grojera, 40 g masla, 2 sveži jajci, okrog en del mleka, malo soli in malo nastrganega muškatnega oreščka.
Maslo zmehčamo ter z njim premažemo toaste. Na vsak reženj toasta položimo reženj sira v velikosti toasta. Ognjevarno skledo obilno premažemo z maslom in vanjo položimo režnje toasta, da en reženj na pol prekriva drugega. Posebej razžvrkljamo jajci, dodamo mleko, sol in muškatni orešček in zmes počasi polivamo po režnjih toasta. Pustimo, da se mehčajo 10 minut. Nato sirov kolač pečemo 25 minut pri 175° Č dokler površina kolača ni zlato-rumena. Zraven ponudimo sezonsko solato.
(^) RUDY PROJECT®
pni mp® Rodenstoch®
V^/L-IwL-.	Ouaiitat vor Augen
BAUSCH & LOIMB
V SLUŽBI VIDA
Prešernova 6 Celje 63000 Telefon in fax: 063/26-420
27. STRAN
NOVA W# DOBA
Slačipunca -robot
Futura je prvi evropski humanoid in brez sramu se slači v diskoteki. Visoka je kot Ra-quel Welch, vitka kot Kirn Bas-singer in, ko pleše striptiz, je seksi kot Madonna, kadar zapeljuje Dicka Tracya. Toda, ima silicijevo srce, vene so električne žice in njena koža je kot jeklo čvrsta. Futura (Bodočnost) ji je ime v resnici je robot — ženska in med slačenjem v mali rimski diskoteki ne kaže nobenih čustev.
Rodila se je v petih letih dela na meji med visoko tehnologijo in obrtništvom. V svet spektakla je vstopila s 25-minutno predstavo, s počasnim slačenjem, med katerim je z gracioznimi gibi klasične balerine odvrgla plašč, čipkasto obleko, nakit, pisani pernati šal in ostala popolnoma gola z utripajočimi svečkami na erogenih conah.
Igračka za odrasle? Poslednji izum ekscentričnega znanstve-
nika? Nič takega. Seksi robot sta napravili dve mladi Rimljanki, ki nimata mnogo skupnega z robotiko. V realizacijo svojih mikroprocesorskih sanj sta vložili 150 milijonov lir. Naročilo sta pravzaprav dobili pred petimi leti od antenske firme, ki se je tudi sama ukvarjala s projektiranjem antropomorfnih robotov za potrebe ameriške vesoljske agencije NASA. Ko je bila Futura skorajda končana, je firma propadla.
Robot, ki ga narediš sam, lahko torej postane resničnost. Obe avtorici nameravata ustanoviti firmo Robotica 48, v kateri bodo konstruirali humano-ide za tisoče potreb in želja, tajnice, disk džokeje, elektronske varnostnike, sluge ...
In ne samo to. Fatura se lahko pokaže v stanovanju v vsem svojem sijaju kot gibljivi komad pohištva, lahko je programirana kot dama za družbo ...
Nafta za kraljico
Z osmimi milijardami mark premoženja pa je angleška kraljica Elizabeta ena najbogatejših žensk na svetu. Kmalu bo pokasirala še milijone funtov za nafto, k čemur bo pripomoglo senzacionalno odkritje pri gradu Windsor. Naftni strokovnjak dr. Desmond Oswald je s 40 delavci neke francoske firme ugotovil, da sedi kraljica tako rekoč na naftnem vrelcu. Čeprav se bo kot naftna baronica zadovoljila z nadomestnim borovim gozdom, ji bodo milijoni odškodnine še kako polep-san življenje.
Kje se skriva Charles
POBEGLI BALONI
POBEGLI BALONI
njegovo ženo princeso Diano. Pravijo in pišejo, da se komaj še vidita, ne delita si skrbi (te bi si najbrž res težko delila), ne sedita skupaj za jedilno mizo, kaj šele, da bi ju družila postelja. Medtem ko Diana (29 let) opravlja uradne dolžnosti, se je Charles (41 let) zabarikadiral v grad Balmoral na Škotskem, kjer skuša s pomočjo prijateljic Camillie Parker--Bowler (411et) in Patti Palme - Tomkinson 40 let - obe sta poročeni!) premagovati svojo krizo po zlomu in operaciji desne roke. Zakaj le ni pri svoji ženi? se zaskrbljeno sprašuje javnost, odgovora pa ni. Odgovor je samo ta, da prihaja Charles ob koncu tedna na obisk k otrokoma, potem pa zopet odpotuje. Njegov zakon, pravijo, je samo še na papirju.
Umrl je oče gremlinov
V 74. letu starosti je nadavno v Londonu preminil angleški pisatelj norveškega porekla Roald Dahi. Njegove knjige so prevedene v 18 jezikov, po svetu so jih prodali osem milijonov. Morda ne veste, kdo je bil Roald Dahi? Vprašajte svojega prvošolčka - avtor otroških knjig o gremlinih, po katerih so narejeni popularni filmi kompanije Walt Disney. In še dolge, dolge vrste imenitnih otroških knjig.
Rushdie na televiziji
Na britanski televiziji seje po dolgem času pojavil britanski pisec Salman Rushdie, ki ga je zaradi žalitve islama na smrt obsodil sedaj že pokojni Homeini. Pozval je muslimanske voditelje, naj obvladajo svojo religiozno nepopustljivost. Na kratko je zapustil svoje skrivališče s policijsko stražo, po obsodbi je menjal že več deset bivališč, in po televiziji pozval muslimane, naj z njim najdejo skupni jezik, kajti Satanski stihi so že stara knjiga in zaradi nje danes ne bi smelo več biti nesporazumov.
Delon ljubi
Modiglianija ______________________
Francoski filmski igralec Alain Delon je za 35 milijonov frankov prodal svojo kolekcijo 32 slik. Največ, šest milijonov frankov, je iztržil za Modiglianijev Potret mlade žene iz leta 1910. Del svoje zbirke je prodal zato, da bi lahko plačal drugo Modiglianijevo sliko Lepo prodajalko, ki jo je kupil za 63 milijonov. Po njegovih besedah je bila to norost, vendar ga je lepa prodajalka zapeljala in to je bila gotovo najdražja ženska v njegovem življenju.
Modro kolo ni plagiat
Pariško sodišče je francosko pisateljico Regine Deforges oprostilo obtožbe, daje njen najbolj znani roman Modro kolo plagiat znamenitega romana V vrtincu. Po oceni sodišča je Modro kolo, objavljeno v letu 1982, prodali so ga v nakladi 6 milijonov primerkov v 18 jezikih, originalna intelektualna kreacija. S tem so razveljavili odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je določilo, da mora pisateljica lastnikom avtorskih pravic romana Margaret Mitchel plačati 400 tisoč dolarjev odškodnine.
Prvo zasebno gledališče_________________________
Ob zasebnih založbah, knjižnicah in galerijah, filmskih skupnostih in drugih zasebnih podjetjih se je v beograjski kulturi pojavilo tudi zasebno gledališče, privatni teater v dvorani s 450 sedeži. Odprl ga bo Miloš Čuljkovič, ki je vzel v najem kulturni dom Veselin Masleša v Beogradu. Čuljkovič je v beograjskih kulturnih krogih poznan tudi po svojih velikodušnih sponzorstvih med drugim je Beogradu podaril orgle in tačas štipendira mladega nadarjenega violinista Ilijo Marinkoviča.
Goncourtova nagrada za prvenec_________________________
Prvič po Divjih igrah Paula Colina se je dogodilo, da so najvišjo francosko literarno nagrado namenili pisatelju za njegov literarni prvenec. Goncourtovo nagrado je prejel 38-letni Jean Rouad za roman Polja časti. Resna, lirična družinska kronika je nastajala zadnja tri leta.
Starine brez primere
Princ von Thurn und Taxis velja za enega najbogatejših mož v Evropi. Njegovo premoženje cenijo na 2, do celo 5 milijard mark. Ima 50 firm,
govi knjižnici je 250 tisoč knjig. Ure, knjige in slikarska dela ogromne vrednosti krasijo grad Emmeram, ki je s 500 sobami večji od london-
ki zaposlujejo kakih štiri tiscu^sjce bučkinghamske kraljeve delavcev, dve zasebni banl^r pU
90 tisoč hektarov zemljišč, od tega 70 tisoč v ZDA. Z 28 tisoč ha gozdov je naj večji gozdni posestnik v Nemčiji. Ima dve pivovarni, sedem gradov in zbirko antikvitet, ki ji v svetu ni primere. Samo v zbirki ur je 480 izredno dragocenih eksponatov. V nje-
palače. In prav zdaj je princ, ki jih ima že 63, dobil gotovo največje bogastvo — srce 36-letnega študenta medicine.
Možnost, da preživi, je po mnenju zdravnikov 50:50, strah njegove 36-letne ekscentrične soproge in otrok pa bo trajal najmanj 5 let.
Veličastna zapuščina
Nedavno umrli ameriški bogataš, ustanovitelj radijske in televizijske mreže CBS William Paley, je v oporoki Muzeju moderne umetnosti v New Yorku zapustil eno najbolj dragocenih zbirk likovne umetnosti. Poklonil je 84 slikarskih in kiparskih del 19. in 20. stoletja, vrednih več sto milijonov dolarjev. Krasna olja Picassa, Renoira, Gaugina, Degasa ...
Muzej na Akropoli
V mednarodnem natečaju za izgradnjo muzeja na Akropoli sta med 438 arhitekti in skupinami zmagala italijanska arhitekta Lucio Passarelli in Manfred Nicoletti iz Rima. Muzej bo zgrajen do leta 1996, stal bo nedaleč od znamenitega kompleksa antičnih spomenikov, zanj pa bo potrebnih od 80 do 100 milijonov dolarjev. Del denarja bo dala Evropska skupnost, dva milijona drahem pa so že zbrali zasebniki.
ALI SO TUDI VAS OŠKODOVALI
Spisek v Celju zaplenjenih
• >✓
nepremičnin
S pričujočo številko začnemo objavljati seznam nesrečnikov, ki so po končani vojni zaradi ravnanja takratne oblasti ostali brez vsega imetja in najpogosteje žal tudi brez - življenja.
Krutost zmagovalcev in grabežljivost preživelih je bila brezmejna. Z globokim spoštovanjem za hrabrost in z iskreno hvaležnostjo, da nam je bil del tega gradiva ponujen v objavo, se zahvaljujemo zgodovinarju Milku Mikoli in vodstvu Zgodovinskega arhiva v Celju.
Celje-mesto:
AŠKERČEVA 8, enonadstropna stanovanjska hiša
-	lastnik Ramskugler Franc - vrednost (petih stanovanj, sedmih sob) 501.900 din;
CANKARJEVA 5, dvonadstropna stanovanjska hiša
-	lastnik Rakusch Danijel - vrednost (šest stanovanj) 885.650 din;
CANKARJEVA 7, dvonadstropna stanovanjska hiša
-	lastnik Rakusch Danijel - vrednost (šest stanovanj) 957.800 din;
ČRET 80 (nadpritlična stanovanjska hiša) - lastnik Oblak Henrik - vrednost (dve stanovanji) 153.180 din;
DEČKOVA 6 (deloma pritlična, deloma enonadstropna stanovanjska hiša) lastnika Pečuh Franc in Marija - vrednost (trinajst enosobnih stanovanj in sedem sob) 519.350 din;
GREGORČIČEVA 1 (dvonadstropna stanovanjska hiša) - lastnik Weren Josip - vrednost (šest stanovanj)
1,240.000	din;
JETNIŠKA UL. 18 (enonadstropna stanovanjska hiša)
-	lastnika Findeisen Henrik in Ana - vrednost (šest enosobnih stanovanj in štirih sob) 404.400 din;
JETNIŠKA UL. 20 (enonadstropna stanovanjska hiša)
-	lastnik Findeisen Henrik in Ana - vrednost (šest enosobnih stanovanj in štirih sob) 228.800 din;
KLJUČAVNIČARSKA 1 (pritlična hiša, ki služi kot delavnica) - lastnik Hofbauer Anton - vrednost (dve delavnici) 238.200 din;
MARIBORSKA 16 (pritlična stanovanjska hiša s priključeno lončarsko delavnico) - lastnik Novak Rudolf
-	vrednost (eno dvosobno stanovanje in lončarska delavnica) 311.985 din;
MARIBORSKA 20 (dvonadstropna stanovanjska hiaš)
-	lastnik Novak Rudolf — vrednost (šest stanovanj) 551.925 dni;
MARIBORSKA 52 (enonadstropna trgovska in stanovanjska hiša) - lastnik Petscfuch Franc - vrednost (štiri enosobna stanovanja, šest sob in trgovski lokal) 343.115 din;
NABREŽJE SVOBODE 9 (enonadstropna trgovska skladišča in dvonadstropna hiša za pisarne in stanovanja)
-	lastnik Družba Grohag - vrednost (skladišča, pisarne in stanovanja) 710.160 din;
NOVA VAS 2 (nadpritlična stanovanjska hiša) — lastnik dr. Golitsch Eduard — vrednost (tri enosobna stanovanja, dve sobi) 92.751 din;
NOVA VAS 26 (pritlična stanovanjska hiša) - lastnik dr. Golitsch Eduard - vrednost (tri enosobna stanovanja, dve sobi) 76.090 din;
OBLAKOVA 10 (visoko pritlična, enodružinska vila)
-	lastnik Lotspeich Leopold - vrednost (petsobno stanovanje s pritiklinami in garažo) 299.430 din;
POD KALVARIJO 14 (dve stanovanjski hiši, en del enonadstropen, drugi visokopritličen) - lastnik dediči Sima Georga - vrednost (pet stanovanj in vrt) 1,106.950 din;
PREŠERNOVA 1 (dvonadstropna trgovska in stanovanjska hiša) - lastnik Weren Josip - vrednost (dva trgovska lokala, pisarne, sedem stanovanj) 1,837:775 din;
PREŠERNOVA 4 (dvonadstropna trgovska in stanovanjska hiša) - lastnica Hoffmanu Frida - vrednost (dva trgovska lokala s skladišči, štiri stanovanja) 649.500 din;
PREŠERNOVA 5 (dvonadstropna stanovanjska in trgovska hiša z dvoriščnimi prizidki) - lastnik Tiskovno društvo Celeja - vrednost (dva trgovska lokala s skladišči, dvanajst stanovanj, dve pisarni) 2,170.102 din;
RAZLAGOVA 4 (enonadstropna stanovanjska in trgovska hiša) - lastnica Kovač Antonija - vrednost (štiri stanovanja, krojaška delavnica) 325.488 din;
STANETOVA 1 (enonadstropna trgovska in stanovanjska hiša) - lastnik Adleitner Oto - vrednost (pekarna s prodajalno, en trgovski lokal, dve stanovanji, tri sobe) 674.240 din;
STANETOVA 18 (dvonadstropna trgovska in stanovanjska hiša) - lastnik dr. Negri Valter - vrednost (trije trgovski lokali, tri skladišča, ena delavnica, šest stanovanj) 1,448.700 din;
STANETOVA 24 (enonadstropna stanovanjska hiša)
-	lastnik Negri Erih - vrednost (dve stanovanji, ena delavnica) 795.975 din;
STANETOVA 31 - LEVSTIKOVA 1 (trgovska in stanovanjska hiša, ulični del enonadstropen, zadnji pritličen) - lastnik Rakusch Danijel - vrednost (dva trgovska lokala, delavnica, garaža, devet stanovanj) 903.360 din;
SLOMŠKOV TRG 3 (dvoriščna, enonadstropna stavba) - lastnik Perissich Adolf - vrednost (fotografski atelje z delavnicami, trisobno stanovanje) 296.000 din;
SLOMŠKOV TRG 4 (enonadstropna trgovska in stanovanjska hiša) — lastnik Perissich Adolf - vrednost (trije trgovski lokali, sedem skladišč, šest stanovanj, sedem sob, dvorišče z vrtom) 460.968 din;
ČRET (lesena, pritlična stanovanjska hiša-lovska) - lastnika Frohlich Albert in Marija - vrednost (enosobno stanovanje) 10.783 din;
TEHARSKA 1 (enonadstropna gostinska in stanovanjska hiša z gledališko dvorano in odrom, gospodarskim poslopjem, hlevi in garažo) - lastnica Reberšak Marija
-	vrednost (dva gostinska lokala, pet stanovanj in gospodarsko poslopje) 1,317.250 din;
TOMŠIČEV TRG in KIDRIČEVA 2 (dvonadstropna trgovska in stanovanjska hiša, trije stranski objekti in dvorišče) - lastnica Raušar Beti - vrednost (štiri trgovine z delavnicami, lekarna, dve pisarni, tri stanovanja) 2,214.600 din;
TOMŠIČEV TRG 3 (dvonadstropna trgovska in stanovanjska hiša z dvoriščnim traktom) — lastnik Stiger Ver-ner — vrednost (trgovski lokal in skladišča, dve pisarni, dve stanovanji) 1,810.250 din;
TOMŠIČEV TRG 8 (dvonadstropna trgovska in stanovanjska hiša) — lastnika Daninger Amalija — vrednost (dva trgovska lokala, sedem skladišč, šest stanovanj) 1,156,124 din;
TOMŠIČEV TRG 14 (dvonadstropna stanovanjska hiša) - lastnica Geramb Natalija - vrednost (en trgovski lokal, dve stanovanji, tri sobe) 830.500 din;
VODNIKOVA 6 (dvonadstropna trgovska in stanovanjska hiša) — lastnika Gradt Gotfried in Adela — vrednost (štirje trgovski lokali, tri delavnice, pet skladišč, garaža, osem stanovanj) 1,918.044 din;
TOMŠIČEV TRG 2 (dvonadstropna trgovska in stanovanjska hiša) - lastnika Josek Rozalija in Oto - vrednost (dva trgovska lokala, ena pisarna, pet skladišč, dve stano-
TRUBARJEVA 1 (enonadstropna stanovanjska vila)
—	lastnik Himmer Robert — vrednost (štiri stanovanja) 469.650 din;
ZAVODNA 45 (pritlična stanovanjska hiša) — lastnik Petschuch Franc — vrednost (tri stanovanja, ena soba) 91.708 din;
ZAVODNA 61 (pritlična stanovanjska hiša) — lastnica Čermak Antonija — vrednost (stavba je bila zbombardirana, parcela) 17.250 din;
ZIDANŠKOVA 6 (enonadstropna trgovska in stanovanjska hiša z dvoriščnim prizidkom) — lastnica Weiss Johanna — vrednost (trgovski lokal s skladiščem, dve stanovanji, dve sobi) 305.180 din;
ZIDANŠKOVA 11 (porušena, le del stavbe na dvorišču ostal) — lastnika Martini Jožef in Julija — ona stanuje na tem naslovu) — vrednost (dve stanovanji) 162.200 din;
ZIDANŠKOVA 9 (enonadstropna stanovanjska hiša s ključavničarsko delavnico na dvorišču) — lastnik Globočnik Bernard — vrednost (ena delavnica, en lokal, sedem stanovanj) 945.000 din;
ZIDANŠKOVA 30 (enonadstropna stanovanjska hiša s trgovskim lokalom) — lastnica KauRmann Elfrida
—	vrednost (trgovski lokal, šest enosobnih stanovanj, ena soba) 353.000 din;
JURČIČEVA (dvonadstropna vila z dvoriščem in lepo-tičnim vrtom) — lastniki Pacciaffo Avgusta, Doris, Helmut in Gerhard — vrednost (dve stanovanji) 588.500 din;
ZAGATA 2 in PREŠERNOVA (dvonadstropna trgov-sko-stanovanjska hiša s štirimi stranskimi objekti) — lastnica Radakovitsch Eleonora — vrednost (trije trgovski lokali, enajst pisarn, dve sobi) 305.138 din;
ZAGATA 4 (enonadstropna stanovanjska hiša) — lastnica Radakovitsch Eleonora — vrednost je zajeta v ceni ob Zagati 2;
DRAPŠINOVA 33 (dvostanovanjska hiša) — lastnika Cydrich Vilko in Marija - vrednost (dve stanovanji) 174.431 din;
KIDRIČEVA 3 (enonadstropna stanovanjska hiša)
—	lastniki Wambrechtsamer Marija in dediči — vrednost (dva trgovska lokala, delavnica, štiri stanovanja, ena soba) 427.600 din;
MARIBORSKA 47 (pritlična stanovanjska hiša, na dvorišču mesarska delavnica in prekajevalnica) — lastnik Zdolšek Karl — vrednost (eno stanovanje, mesnica in prekajevalnica) 269.141 din;
MARIBORSKA 91 (pritlična stanovanjska hiša)
—	lastnika Brumen Jakob in Marija — vrednost (pet stanovanj) 144.572 din;
DEČKOVA 8 (dvoriščna pritlična stavba) — lastnika Petschuch Franc in Marija — vrednost (eno enosobno stanovanje, dve sobi) 38.350 din;
LJUBLJANSKA 71 (visokopritlična stanovanjska hiša) — lastnik Rossner Franc — vrednost (tri stanovanja)
vanji) 997.300 din;
NA OKOPIH 25 (enonadstropna stanovanjska hiša) 240^600 din;
— lastnica Kladenšek Marija — vrednost (štiri stanovanja) ZIDANŠKOVA 21 (enonadstropna trgovsko stano-884.660 din;	vanjska hiša) — lastnik Taček Ivan — vrednost (trgovski
TRG MUČENIKOV 10 (dvonadstropna stanovanjska lokal in skladišče, eno dvosobno stanovanje, šest sob) hiša) - lastnik Košir Franc - vrednost (pet stanovanj, ena 220.200 din;
mehanična delavnica) 392.400 din;
Nadaljevanje prihodnjič
CANKARJEVA 7 - predvojna last Danijela Rakuscha
29. STRAN
Pred vojno se je jfnenovala Gosposka, sedaj je Zidanškova ulica. Tako v prejšnjih časih, kot sedaj pa je znana predvsem po spretnih rokah obrtnikov, ličnih lokalih in prijetnih trgovinicah in prav zaradi te, bogate ponudbe, je med najbolj obiskanimi ulicami v Celju.
ZIDANŠKOVA
ULICA
Tudi desetletja po vojni, ki so bila zasebništvu - tudi drobnemu - nenaklonjena, niso spremenila bistva te ulice. Zmagala je podjetnost, delavnost, da bi ulica v zadnjih letih (poslovno) še bolj zaživela. Tokrat v Novi dobi predstavljamo najbolj zanimivi del tega, kar vam lahko ponudi Zidanškova ulica.
EVA CESTNIK
izdelovanje drobnih predmetov iz usnja in popravilo vseh vrst usnjenih izdelkov
Vabljeni v Zidanškovo 2, Celje Tel.: 063-27-884
* W Jr- -J	^
URADNO REGISTRIRANO --------- PODJETJE ZA IGRE NA SREČO IN TRGOVANJE ŽIGOLO d. o. o.
ZIDANŠKOVA 16, CELJE
>ccooooB«cooeoc«cocc<
S	5
NOVO - KOMERCIJALNA IGRA OD 0-30 + NAGRADNO ŽREBANJE vplačilo 500 din možen dobitek 20.000 din
-	IGRA ŽIGOLO vplačilo 200 din možen dobitek 102.400 din
-	IGRA SUPER ŽIGOLO vplačilo 800 možen dobitek 409.600 din + NAGRADNO ŽREBANJE na RADIU CELJE ZAUPAJTE NAM - ZAUPAMO VAM!
bistro
studio^
matjaž pavel Zidanškova 16 tel.: 29 307
CELJE
N>vS

V*

.cN







boutique BRIGITA Zidanškova 16
unikati, trenirke, pliš obleke iz streča, body, bermude, debele zimske jakne, svečane obleke PO UGODNIH CENAH odprto od 9 - 18. ure ob sobotah od 9 - 12. ure
A.WW\WWWWV\VXVWVXV\A\WXWWWWX\'
% \ i


TRGOVINA SERVIS KOVAČIČ MIRAN Zidanškova 25 63.000 Celje Tel.: 063/28-653
ELEKTRO MATERIAL MALI APARATI -AKUSTIKA KOM. PRODAJA ELEKTRO SERVIS -MEHANIKA ELEKTRO INSTALACIJE
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
txxxxxxxxxxxxxxxwxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxy
OPTIKA GLESCIC
Zidanškova 23, Celje
obvešča stranke, da opravljajo strokovne preglede vida
- okulist ob ponedeljkih.
Na zalogi so domači in uvoženi okviri, vse vrste domačih in uvoženih stekel za korekcijo vida.	-
Sprejemamo naročila za vse vrste specialnih stekel ^ in to:
VARILUX - MULTI, LENTICULAR, BIFOKAL, > POL - TANKA FIT 40, CR - PLASTIKA.	g
Se priporočamo za obisk!
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Zidanškova 27, Celje
Vam v času božičnih nakupov nudi zelo veliko izbiro pižam, spalnih srajc, perila halj, svilenih nogavic in priročnih daril.
Pridite in se prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE!

BRANKO KOLAR
ortopedija-čevljarstvo Zidanškova 27 tel.: 28-858
IZDELOVANJE VSAKOVRSTNE ORTOPEDSKE OBUTVE PO RECEPTURI IN NAROČILU
*4^
Konec naše prihodnosti
Vsako obdobje, vsako stoletje je imelo dve, tri prevladujoče tehnologije, ki so človeški družbi trasirale pot v prihodnost. Na neki način so bile odločilne, kakšno delo bodo opravljali ljudje, kje bodo delali, koliko otrok bodo imeli, kako bodo oblečeni in kje bodo stanovali.
V preteklih 110 letih industrijskega obdobja - nekako od 1860 do 1970-so električni stroji, kemija in jeklo ustvarili tehnološko jedro našega življenja. V povezavi s tekočimi trakovi v proizvodnji so omogočili izdelavo avtomobilov, plastike, tekstila, tankov in napalma. To je bilo stoletje težke industrije. Razvila se je v času, ko so bili poceni delo, surovine in predvsem energija. To je zdaj presežno. Da bi ustvarili novo industrijo in nova delovna mesta, je bilo nujno ustvariti tudi nove tehnologije.
Kot v vseh časih, obstaja tudi danes cela vrsta razvojno uspešnih tehnologij in vsaka ponuja velike možnosti. V zadnjih letih so nas poplavile knjige o prihodnosti, o fantastičnih devetih čude-sih. Gigantsko zrcalo v koz-mosu, ki zbira sončne žarke
in jih v obliki elektrike pošilja na zemljo, zlitje atomskih jeder, pri katerem kot pogonsko gorivo uporabljamo vodo, globoki tokovi v oceanih, ki ustvarjajo električno energijo - to so samo drobci teh fantazijskih pripovedi.
V resnici vpliva na družbo le manjše število novih tehnologij. Ta čas niso stvarne nobene sanje futurologov. Trezen, pragmatičen pogled na svet namreč kaže, da mora vsaka tehnologija vsebovati najmanj tri značilnosti:
1.	biti mora čim manjša porabnica energije in producirati izdelke, ki je tudi same ne porabijo veliko,
2.	imeti mora vpliv na naše življenje in delo,
3 povečati mora produktivnost in učinkovitost ter pri tem porabiti čim manj dela in surovin.
Ta čas so samo tri tehnologije, ki izpolnjujejo te pogoje: robotika, biotehnika in telekomunikacije. Vsaka od teh bo po svoje imela revolucionarni vpliv na svet. Prehod od delovno intenzivne, težke industrije v elektronsko in računalniško voden delovni proces je eno najpomembnejših razvojnih vprašanj našega
časa. Drugo je prehod od kemije, ki temelji na nafti, k biologiji, ki temelji na spreminjanju genov. Ta bo v temeljih spremenila življenjski stil zapada. Robotika, biotehnika in telekomunikacije bodo zanesljivo spremenile naše življenje, nekako po letu 1990 ves svet. Danes si v vseh deželah prizadevajo, postaviti na noge nove industrije in uveljaviti na trgih nove izdelke, toda samo tiste dežele, ki bodo v svoji družbeni praksi (politiki) našle prave odnose teh tehnologij, ki jih bodo sposobne uveljaviti, bodo zmagale v tekmi s prihodnostjo. Samo te dežele bodo dominirale v novi delitvi moči na začetku 21. stoletja.
Roboti, delavci v jeklenih ovratnikih
V bližini Fudjijame v vasici Ošino se dviga velikansko poslopje Fujitsu Fanuc, eno od tehnološko razvitih japonskih firm. V tovarni sveti le malo žarnic, tu ni nobene fluorescentne bleščave, značilne za druge tovarne. Ves prostor, velik dvoje nogometnih igrišč, je slabo razsvetljen. In
še nekaj je tu drugače: klimatski pogoji so neznosni, zrak je onesnažen, poln kovinskega vonja. Svetloba in zrak tu nista potrebna. Je noč in v tovarni delajo »duhovi« svoj »šiht«. Nikogar ni, nobenega glasu, kašljanja, smeha. Samo trušč strojev. Čez dan je tu.zaposlenih sto delavcev, od teh jih dve tretjini sestavlja dele, 19 skrbi za stroje, 4 inšpektorji nadzirajo kakovost, 14 je manegerjev in administratorjev. Toda od petih popoldne in vso noč do naslednjega jutra tu ni žive du-'še, so samo roboti in stroji, ki delajo nove robote in stroje, ki bodo naredili še več robo-

smarte
93,7 MHz
— NOVA PODOBA—
VELIKI RADIJSKI BAZAR
Radio Šmarje pri Jelšah

TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p O CELJE
AVTOTIE H NIK A
Batigrajska ul 13
63000 CELJE
laleton (063) h c 37-131
direktor DO 37-730
pomočnik direktoria DO 36-660
telex 33-604
telefax (063) 38-725
SODELUJTE V DECEMBRSKI AKCIJI!
Odgovorite na vprašanja pokroviteljev in vsak dan poslušajte spored Radia Šmarje. Kupon z odgovori izrežite, napišite nanj svoj popolni naslov in ga čimprej pošljite na:
Uredništvo Radio Šmarje, 63.240 Šmarje pri Jelšah
Na ta način boste sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki bo 27. decembra ob 19. uri v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah z neposrednim radijskim prenosom.
NAGRADE: osebni avtomobil, plinski kotel za centralno ogrevanje, predsoba, barvni TV sprejemnik, 7-dnevno letovanje na morju, vikend paketi, bančni depozit v višini 5.000,00 din, keramika, avtomobilske gume, 10 kg hlebec Gauda sira, popusti pri nakupu različnega blaga in še sto drugih nagrad.
-------------------------§<---------------------------I

LESNINA Ml Naštejte vsaj tri dodatne prodajne programe, poleg
i.vsk - Hou.irT.tK za trs pohištva!
IKAUHfNI MATKRtAI. p..
FAODAJW1 CBimil LBVI
J/ mobilskih gum!
VULKANIZERSTVO PREVOLNIK Naštejte pet proizvajalcev avto-
SAVINJSKI MAGAZIN Katera je najbolj znana prodajalna pohištva Savinjski magazin v Savinjski dolini?
2alee	....................................................
j.	LESNINA LGM Katerega leta je bil odprt Prodajni center Lesnine
---PQiPQYQlH--------- pOp9TNIK CELJE Kje v srednji Dalmaciji ima Popotnik svoje
m (063) 24-013. 24-019, 29-251 letOViŠČ©
•UCUOWrCIUI Telex: 33884 popol yu
KOVINOTEHNA KOVINOTEHNA Katera je najstarejša prodajalna Kovinotehne /O ljubljanska banka LB Splošna banka Celje Kje ima LB Splošna banka Celje postav-
SploSna banka Celje d. d„ Celje |jen gvoj bankomat?
Ime ......................... priimek
naslov
tov in strojev. Tovarna dela 24 ur dnevno. Zgradili so jo 1981. leta, vsak mesec naredi sto robotov, kmalu jih bo naredila 400. Že zdaj pomeni sto zaposlenih samo petino tistih, ki jih potrebujejo klasične tovarne s približno tolikšno proizvodnjo. (Pet let kasneje je tovarna že naredila robote, ki sami sestavljajo dele, zaposleni so bili le še trije ali štirje komercialisti ali administratorji. Ducate robotov, med seboj računalniško povezanih, dela natančno kot ura.)
Tako je v tovarni Fujitsu Fanuc in podobnih podjetij po svetu nastal nov tip delav-
ca. Tak delavec z jeklenim ovratnikom ne potrebuje odmora za kavo ali malico, ne zahteva višje plače, ne prihaja pLeutrujen na delo in se ne pritožuje nad slabimi delovnimi pogoji. Tudi ne nad onesnaženim zrakom in slabo lučjo.
Po vsem svetu uvajajo robote z neverjetno naglico in povzročajo pravo revolucijo v zaposlovanju, še celo večjo, kot so jo naredili tekoči trakovi, kot jo je Charlie Chaplin karikiral v svojem filmu Moderni časi.
(Dalje)
S.O.S.
AGENCIJA
Požek Brigita
Ul. XIV divizije 14 63000 Celje Tel: (063)28-611 (063) 31-666
Pomoč in svetovanje ljudem ter organizacijske storitve
svetovanje pri vaših osebnih težavah dostava kosil (ostarelim, bolnikom) čiščenje vašega stanovanja čuvanje otrok
posredniške storitve med otroci in starši PONUDBA MESECA: tečaji o medsebojnih odnosih
KOVINOTEHNA
Prodajni
center
Hudinja
Na Miklavžev sejem od 4. do 6. decembra vabimo prav vse, ki darila kupiti žele.
V sredo, 5. decembra ob 17. uri
sam Miklavž s parkeljčki pride pred duri.
Da sejem za vse bo zanimiv, poskrbel bo kinoobjektiv.
Na večer vse tri semanje dni kopica risank se zvrsti!
NEMOGOČE JE MOGOČE
31. STRAN
Zla tarna Ceue
Zlatarna Celje vas vabi na razprodajo unikatnega nakita v Likovni salon Celje od 10. 12. do 15. 12. 1990 od 9. do 19. ure.
Nakit zlatarne združuje umetniško oblikovanje z današnjimi merili lepote^zlata in dragih kamnov z blagovno znamko in državnim pečatom. Izredna priložnost nakupa zlatega nakita po
zelo ugodnih cenah.


Pokopali smo mrtve, dajmo še nekaj živih!	Vzemimo ljudem stanovanja, kaj bi se greli!	Pomažimo z blatom vse stare idole!

Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Gubčeva 4, tel. 24 545
•	Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Janez Sever • Cena 12 din, mesečna naročnina 45 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455
•	Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo