NOVICE KOPER, 23. JUNUA 1975 Obalna skupnost Koper VSE - ODLOK o določitvi vrednosti posameznih eiementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja družbene lastnine na območju občin Izola, Koper in Piran Občina Postojna - ODLOK o uvedbi samoprispevka zi izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni in za financiranje komunalnih in drugih oprem krajevnih skupnosti v občini Postojna - ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - ODLOK o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Postojni - ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi, nalogah in načinu dela komisij občinske skupščine - SKLEP o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto 1974 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA ŠT. 10 INA Občina Sežana KrajevnaskupnostKomen - POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Komnu Krajevna skupnost Tomaj - POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja poti v Scpuljah in odcepa poti Križ-Šcpuljc Splošna vodna skupnost Primorske Koper - ODLOČBA o nadomestilih za vzdrževanje melioracijskih objektov OBALNA SKUPNOST KOPER Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74) ter 4. in 63. člena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave št. 12/74) je skupščina Obalne skupnosti na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. junija sprejela ODLOK O DOLOČITVI VREDNOST! POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOST! STANOVANJSKE HI$E IN STANOVANJA DRUŽBENE LASTNINE NA OBMOČJU OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN 1. člen S tem odlokom sc določajo vrednosti potrebnih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in v smislu pravil pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71). 2. člen Poprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine izračunane po JUS - U. C2 100-1/66 (Uradni list SFRJ, št. 3/66) znaša 4.144 dinarjev in velja za leto 1975. 3. člen Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo: - za komunalne naprave individualne potrošnje - 7,3 % - za komunalne naprave kolektivne potrošnje - 10,7 % - skupaj za komunalne naprave - 18.0 % od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. točke tega odloka. 4. člen Za izračun prometne vrednosti zemljišča sc upošteva za vsa naselja na obalnem območju enoletna stroškovna stanarina v višini 4,3 /6 poprečne gradbene cene iz 2. točke tega odloka. Za zvišanje prometne vrednosti zemljišča sc glede na njegov polo-žaj v odnosu do centra ter glede na velikost in pomen mesta določijo naslednji odstotki: - za mestno jedro !zolc do Prešernove ceste, mestno jedro Kopra do Istrske ceste, Piran. Portorož, Lucijo - 2,5 % - za Polje in Livade ter Jagodje v !zoli, Semedelo, Ankaran, Žu-sterno, Olmo, Salaro, Škocjan in Strunjan - 1,4 % - za Bertoke, Pobege, Čežarjc, Dekane, Škofije, Sečo, Fieso, Sečovlje in Pacug - 0,4 % od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena tega odloka. 5. člen Za potrditev pogodb o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki so bile sklenjene v letu 1974 velja poprečna gradbena cena iz 2. člena tega odloka zmanjšana za 30,85 %. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi " Uradnih objavah. Štev.: 36-11/75 Koper, 3. junija 1975 Predsednik BRANKO FURLAN, 1. r. ' OBČINA POSTOJNA Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) 190. člena statuta občine Postojna in na podlagi izida referenduma o uvedbi samoprispevka dne 25. maja 1975 je skupščina občine Postojna na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. junija 1975 sprejela ODLOK O UVEDB! SAMOPRISPEVKA ZA !ZGRADNJO ZDRAVSTVENEGA DOMA V POSTOJN! !N ZA F!NANC!RANJE KOMUNALN!H !N DRUG!H POTREB KRAJEVN!H SKUPNOST! V OB(!N! POSTOJNA 1. člen Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu 25. maja 1975 sc za območje občine Postojna uvede samoprispevek v denarju za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni in za financiranje komunalnih in drugih potreb v krajevnih skupnost ili v skladu s programom sklada za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni in programi krajevne skupnosti v občini Postojna do leta 1980. 2. člen Samoprispevek sc uvede za dobo petih let in sicer od 1. junija 1975 do 31. maja 1980. 106 *URADNE OBJAVE* Št. 10 — 23. junija 1975 3. člen V krajevni skupnosti Postojna namenjajo občani celotna sredstva zbrana na podlagi samoprispevka za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni. Ostale krajevne skupnosti pa namenjajo oziroma delijo zbrana sredstva v razmerju 50 - 50 in sicor 50 % za gradnjo zdravstvenega doma v Postojni, 50 % pa za financiranje komunalnih in drugih potreb krajevnih skupnosti v občini Postojna. 4. člen Zavezanci za plačevanje samoprispevka so: 1. delavci, ki imajo stalno prebivališče v občini Postojna po stopnji 2 % od vseh dohodkov, ki imajo značaj OD; 2. aktivne vojaške in civilne osebe v službi v JLA 1 % od netto OD; 3. osebni, invalidski in družinski upokojenci po stopnji 2 % od pokojnin; 4. kmetje, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, od katastrskega dohodka po stopnji 1 %; 5. zave^nci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po stopnji 2 % od dohodka, kije osnova za odmero davka. 5. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni: 1. delavci iz 1. točke 4. člena tega odloka, če njihov skupni netto osebni dohodek ne presega 1.800 dinarjev mesečno, 2. aktivne vojaške in civilne osebe iz 2. točke 4. člena tega odloka, če njihov netto OD ne presega 1.800 din mesečno, 3. upokojenci iz 3. točke 4. člena tega odloka, katerih mesečna pokojnina ne presega 1.800 din mesečno, 4. kmetje iz 4. točke 4. člena tega odloka, če katastrski dohodek ne presega 5.000 din. Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom in od otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad učencev v gospodarstvu. 6. člen Samoprispevek zaposlenih, aktivnih vojaških ter civilnih oseb v službi v JLA in upokojencev sc zbira na predpisanih zbiralnih računih pri SDK Podružnica Postojna. Razpored sredstev iz zbiralnih računov pa sc opravi v naslednjih rokih: 7.. 17. m 27. v mesecu na žiro račune krajevnih skupnosti in na račun sklada za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni. Praz-nitev računov opravi SDK, podružnica Postojna. 7. člen Odmero samoprispevka, obračun in izterjavo za zavezance od kmetijske dejavnosti in občane, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, opravlja organ davčne službe na enak način kot se odmerjajo davki občanov. 8. člen Osnove za odmero in obračun samoprispevka po tem odloku so dohodki izplačani v času kot to določa 2. člen tega odloka. 9. člen S sredstvi iz samoprispevka, ki jih namenjajo občani krajevnih skupnosti Postojna za gradnjo zdravstvenega doma v Postojni in sredstvi v višini 50 % iz drugega odstavka 3. člena tega odloka, gospodari, jih razporeja in pripravlja ustrezne načrte in izvaja program izgradnje zdravstvenega doma. upravni odbor sklada za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni. S preostalimi 50 % sredstev namenjenih za komunalne in druge potrebe krajevnih skupnosti pa gospodarijo sveti krajevnih skupnosti v skladu s svojimi programi do leta 1980. 10. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo ima IS skupščine občine Postojna, SDK, podružnica Postojna, kot organ za kontrolo nad uporabo družbenih sredstev ter davčna uprava skupščine občine Postojna kot odmerni in kontrolni organ za samo- prispevek, ki ga bodo plačevali občani iz 4. in 5. točke 4. člena tega odloka. 11. člen Upravni odbor za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni in sveti krajevnih skupnosti pripravijo vsako leto posebej načrt dela, v katerem določijo zakaj in v kolikšni meri se bodo zbrana sredstva iz programa trošila. O zbiranju sredstev za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni oziroma financiranju nalog iz 1. člena tega odloka morajo upravni odbor sklada za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni in sveti krajevne skupnosti najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini ter zagotoviti tekoče informiranje preko sredstev javnega obveščanja. 12. člen Za razlago in izvajanje tega odloka je pooblaščen izvršni svet skupščine občine Postojna. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. junija 1975. Št.: 014-1/75 Postojna. 12. junija 1975 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. Na podlagi 1., 4., 6. in 37. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave, št. 21/72 in 22/73) sc v tarifi točka 5 tar. številke 2 spremeni, tako da se glasi: „5. od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: - nad 32 dinarjev 30 dinarjev" 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. julija 1975 dalje. Št.: 421-1/72-4 Postojna, 12. junija 1975 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK. 1. r. Na podlagi 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. junija 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMB! ODLOKA O DOLOČITVI ŠTEVILA SODNtKOV SPLOŠNEGA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V POSTOJNt l.člen Spremeni sc drugi člen odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Postojni in sicer, tako da se 29dnji stavek 3. odstavka tega člena črta v celoti. Sam odstavek pa se glasi: ,,21 sodnikov, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu pri sodišču združenega dela v Postojni volijo občinske skupščine z območja sodišča." ptomo oodgrad !MDUSTR!JA ZA PR0!ZV0DMJ0 !N PREDELAVO PLAST!ČM!H MAS 66244 PODGRAD S!ovensko Primorje te!. (066) 83-0! 0, 83-01!; !e!ex: 34-185 KOLEKTIV NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE CESTITA OB DNEVU BORCA IN 30-LETNICI OSVOBODITVE VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! \7y&oytlcrs/ Ko!ektiv kovinsko obrtnega podjetja ..tSTRAMETAL" Piran CESTITA OB DNEVU BORCA VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE! k J AVTO MOTO TOUR) MG KLUB KOPER proda dve vozili ZASTAVA 750 (tetntka 1971 in 1972) Javna licitacija bo v ponedeljek, 30. junija 1975 ob 9. uri v delavnici AiMTK Koper, v Trubarjevi ulici. Interesenti morajo vplačali garancijski polog v znesku 10 odstotkov izklicne cene. Ogled vozii 1 uro pred licitacijo na licu mesta. Odbor za medsebojna razmerja GÌMNAZUE KOPER razpisuje naslednja delovna mesta za: RAČUNOVODJO dokončana ekonomska srednja šola, ADMiMiSTRATORKO najmanj dvoletna administrativna šola z znanjem strojepisja in stenografije, ŠOLSKEGA PSM0L0GA diplomiran psiholog. Zasedba delovnih mest 1. septembra 1975. Odbor za medsebojna razmerja in družben! KOLEKTtV PODJETJA ZA PREDELAVO LESA K0Z!MA - te!. 81-241 že!! ob praznovanju svojega jub!!eja !n ob dnevu borca še nada!jnj!h de!ovn!h uspehov vsem borcem MOV !n POJ. Prav tako tud! svoj!m pos!ovn!m pr!jate!jem !n občanom! VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD IZOLA razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto — MEDICINSKE SESTRE pediatrične smeri Pogoji: končana medicinska šola pediatrične smeri, strokovni izpit in moralnopolitična neoporečnost. Nastop dela: 1. oktober 1975 Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti sprejema odbor za medsebojna razmerja VVZ Izola. Rok prijave je 15 dni po objavi v časopisu. Razpisna komisija Pred štirinajstimi dnevi smo vam obljubili, da bomo obiskati Kubed in se pogovoriti z njegovimi prebivaici. Držati smo besedo in pred vami so naši zapiski iz te tepe istrske vasi. Kubed, včasih Čubed — po hišicah, ki so te-žate pod gradom in ki so se imenovate čube — in njegovi prebivaici — po domače Savrini — so biti stotetja neosvojtjiva trdnjava stovenstva. Turki so si pred pot tisočtetja tu dvakrat potomiti zobe, itatijanska iredenta je potegnita krajši konec prejšnje stotetje, popotn potom so doživeti tudi Mussotinijevi tašisti, ki so 25 tet poskušati ztomiti Kubejce. Stoip nad vasjo in ostanki gradu simbotizirajo trdnost teh tjudi, ki jim pretektost ni bita na-ktonjena, vendar so si znati pomagati sami. Tako Kubed danes ne propada, kajti vaščani so spoznati, da se tu da živeti Nekoč je bi) nogočen grad, zdaj so !e ruševine 68-ictni Angc! Udovič sodi med ntajšc" vaščane, vso zgodovino si pozna še iz pripovedovanja svo-t prednikov. Sedeti smo v vrtu ed gostilno, kamor jc kdaj pa kdaj šla kakšna italijanska družina na šut in dobro vino. Visoko nad mi na hribu se jc v sončnem poldnevu kopal eden nekdanjih pc-solpov, ki je danes glavna znamc-ost Kubeda. Okoli njega so ruše-e nekdanjega trdnega gradu, kije :d 500 leti branil graščake in nji-ye podložnike pred turškimi idi. V gradu so živele beneške ;žinc Dariši. Krlevanši in Vidaliji. - Najbolj se spomnim pripoveva nja o Vidaliju, katerega ponči še danes živijo med nami. Bil župan. Moj nono je delal pri njem zato celo k vojakom ni šel. Tako nogočen** je bil ta Vidali. No, Ad^e so se kmalu uprli zaradi „de- manj, pa ne zato, ker bi sc izseljevali, temveč zaradi drugačnih običajev, drugačnega načina življenja. - Nekoč smo imeli po sedem in več otrok. Ženska jc zanosila in rodila, da ni nihče niti opazil. Otroci so rasli ali umirali, no, vedno jih je več ostajalo pri življenju. Danes mladi ne marajo imeti več kot dva ali tri otroke - takšni so časi. Kubed se pomtajuje Menda ima Kubed neko silno moč, da drži vaščane v svojem objemu tako, da jih nobeden mestni — Pod Italijo je bilo hudo. Nikjer nisi smel govoriti slovensko, petje slovenskih pesmi je bilo prepovedano. Le še dom je bilo zatočišče domačega jezika. Imeli pa smo pevsko društvo in ko so se pri tepli fašisti, smo se začeli shajati skrivaj. Pesem nas je kar poživila. Nekoč smo se tako vračali z vaj, smo za slovo sredi vasi zapeli tisto „Ko so fantje proti vasi šli'*. Slišali so nas karabinjetji in so nas pet odpeljali v zapor. Peljali smo se še s staro železnico, ki je vodila iz Trsta v Poreč. Štiri dni so nas držali zaprte, potem pa so nas spustili, ker niso imeli nobene prave obtožbe. Naša zavest pa je kljub brutalnosti le še rasla in tudi med vojno pri nas ni bilo izdajalca. Požgali so nam 59 hiš in ubili tri vaščane, tri so odpeljali (oktobra 1943), vendar se nismo dali. V vasi je bila začasna ko mladih kmetov, ki nimajo šol in bi jim članki o umetnih gnojilih, o obdelovanju zemlje, vinograda, o živini prav prišli. In za kmečke gospodinje, kijih vedno kaj muči, bi morali urediti zdravstveni kotiček, takšen, da bomo vsi razumeli, kako kaj pozdraviti. Naše Novice morajo privlačiti, da jih bomo brali. Kmeta ne zanima le občinska skupščina. Zanima ga to, kaj dela kmet, kako gospodari! 4* :: - % \ *3 ' * ^ Staro partizansko mater, Jožico Jakomin smo slikali na dvorišču s fotografijami njenih padlih sinov. 77 let je že stara, pa jih ne kaže toliko kljub samoti in bolečini matere brez otrok, ki jo bosta spremljali vse življenje. „To je moj svinčnik", pravi bivši poslanec v republiški skupščini Ivan Jakomin. na dan njegova globoka navezanost na to zemljo in na domače kraje. Preberimo si njegov Motto. Kar s/, /s/n?, d m; da/a, peča/ s; vžgaA? za vse d/?/, za/a se vsa&a mo/a pesefn pd /vp/d? sfrMMa/; Mg/as/. Niti danes ne vem, kje je pade! miajši sin Kosila je, ko smo pokukali skozi odprta vrata stare hiše. Jožica Jakomih, 77-letna ženica meo in Vid še živa in se ji smejita na že porumenelih slikah iz prašnih okvirjev. Ko je bila mlajša, spomini niso bili tako boleči. Živela je drugače. Bila je včlanjena v mnoge organizacije in društva, hodila je na seje celo v Ljubljano. Spoštovali so jo, mater, ki je žrtvovala dva sina za svobodo. Starost in bdezen sta jo vrnila v svet težkih spominov, polnih bolečine. Solze so se nenadoma posušile, tako kot so prišle. Povemc ji naslov neke tovarišice, ki je bila z njenim sinom v isti bri gadi, šla jo bo obiskat. Vesela je Kako s premijami za junce Ko smo se pogovatjaii z vaščani Kubeda, nam je Roman Udovič, ki se preiivtja s kmetijo, povedat nasiednje: — i^eta !973 sem za junice, ki sem jih prodat, dobit 15 dinanjevza Kubed je bi) navdih smo mogi! priti, zato smo stradali, nogi so Si s trebuhom za kruhom Trst, kjer so deiah kot zidarji in iavci v iuki. Naše ženske so takrat jveč dciaie. Mlekarice so vsak ve-r pobirale mleko po hišah in pete z osli in vozičtd v Trst na trž-:o, Savorinke pa so hodile v Istro, g 'SK: Angel Udovič }er so kupovale jajca m jih poteni rodajale v Trstu. Tudi živino smo neli. Tiste čase v Trstu ni bilo avto-Mbilov, po ulicah so peijali vozovi konji, ki so pojedli veliko sena. ako smo vsak torek in petek kre-ili iz vasi v karavanah z vozovi sena r tržaške konje. Leta 1881 nam je tna uš uničila skoraj vso trto, tako no si s senom, mlekom in jajci slu-ii vsakdanji kruh. Pod Italijo je bilo še slabše. Razen ga, da si moral biti fašist, če si ho-:1 v službo, so nam še vzeli svobodo mterinega jezika, tiska in celo etja. Spremenili so nam priimke in nena vasi. Za zavednega Slovenca bilo takšno življenje obup - ka-or da bi ti glavo odsekali. Ljudje so : začeli izseljevati v staro Jugosla-tjo, Ameriko, Kanado in celo v Av-ralijo. Dosti družin je tako umrlo, njihove hiše so še danes razne. Angel Udovič je žtva vaška krotka, zapisuje si vse važne dogodke v )jstnem Kubedu, zato se je tudi tm ponudit, da bo pripovedoval o udeh in davnih časih, katerih sle-ovi so skorajda izginili. Pred 15 leti bUSC ne morč odtrgati 66 rojstne zemlje in domače strehe. Srečali smo veliko mladih fantov na cesti, ko so se v skupinah vračali s polja domov. Žarko Vidali, potomec nekdanjih graščakov, je pravkar peljal domov povsem nov kmetijski stroj. - Ostal bom v Kubedu, ne zaradi tradicije, temveč iz ljubezni do miru in zemlje. Nisem kmet, delam v Kopru v Slovenijašportu, toda od zemlje se ne bom nikoli popolnoma odtrgaL 19-letni Žarko je vključen v vaško mladinsko organizacijo. Prosti čas iskoriščajo v skupnih akcijah, organiziranju proslav in veselic, predavanjih, športnih tekmovanjih. Kulturni dogodki in prireditve so, žal, le redki gostje po naših vaseh, zato je treba pohvaliti mlade Kube jce, ki gotovo brez vsakršne pomoči gojijo v svojem okolju kulturne navade. Knjiga je tu drag gost, vsak torek, ko pride potujoča knjižnica, jo dočakajo v dolgih vrstah stari in mladi. Žarko nam je povedal, da bodo prav kmalu organizirali krvodajalsko akcijo. To je le ena od številnih akcij iz letošnjega programa mladinske organizacije. Stovenska pesem je bi!a živa IVAN JAKOMIN je danes star 68 let, vendar je še poln moči in dobre volje. Vse svoje življenje je preživel v Kubedu, včasih je bil večkrat lačen kot sit. Med vojno je bil član rižanskega okrožnega odbora Osvobodilne fronte, po vojni pa je delal v loparskem okraju. Leta 1950 so ga izvolili za poslanca v republiško skupščino in mu še enkrat podaljšali mandat do leta 1958. Potem je bil aktiven v občinski skupščini, vendar pa je vseskozi ostal zvest kmetiji. Zemlja mu daje vino, krompir in zelenjavo, tako da skupaj z ženo kar dobro živita. Sin je zaposlen kot trgovec, hčerka pa je pred petimi leti odšla v Trst. Se vedno ie noln skrbi za vnra- f * & * .***' *27 " .1 delo na polju. — Cene živine so šle dol, odkupne cene so ostale iste, čeprav se je mrso v mesnici podražilo. Več bi se dalo pridelati in boljše izkoristiti zemljo, če bi parcele arondirali. Veliko kmetov je socialno ogroženih in dobivajo v zameno za zemljo pomoč od občine. Vendar njihova zemlja ostaja neobdelana. Zakaj je ne dajo tistim, ki bi jo obdelali, si zaokrožili posest in jo mehanizirano obdelovali, se sprašujejo kmetje. "Več pišite za kmete" Ko se z Ivanom Jakominom pogovatjamo o našem časopisu, pravi: — Novice so se popravile, a če hočete, da se bomo zanj bolj zanimali, pišite več o vprašanjih kmetijstva. Veliko strokovnjakov je v Kopru, ki bi lahko napisali kaj za nas. Na vasi je veli- tožb na sodišču. Vas se je sprla in posrečila se je nakana fašistov, da jo razprtijo. Vaščani so v pravdah izgubljali premoženje in tako je hrib po pravici postal Lačno. O Lačnem in še o mnogih drugih stvareh v Kubedu, o njegovi zgodovini, o upognjenih hrbtih Savrink (Kubejk), ki so tri dni skupaj prenašaie jajca iz Istre v Trst, o vsem tem je pisal pokojni Tone Mihec, pisec Kubeda, ki je v starosti 72 let umrl pred tremi leti na Reki. Kubed mu je nudil neizčrpno zakladnico zgodb in kronik. Ta prelepi kraj, v katerega se človek zaljubi, če ga enkrat vidi in morda le zasluti navezanost njegovih prebivalcev nanj, je bil navdih pesnika Alojza Kocjan-čiča-Stanka, duhovnika, ki danes živi v Klancu pri Kozini. Kubejci so ponosni nanj, on pa jim je dal knjižico pesmi „Šavinske pesmi'L V zbirki „Istra - zemlja in ljudje** privre primeru bi dobil junec premijo 3 dinarje na kilogram, če bi dosegel 56 odstotkov klavnosti in bi prodajalec bil povezan z nami s kooperacijsko pogodbo za organizirano pitanje živine. Takšnih primerov je bilo hni !e 20, premije pa ni dobi! Še nihče. Lansko !eto je občinski sktad za pospeševanje kmetijstva da ja! 300 dinarjev premije za g!avo rejcem tisti!) juncev, ki so bi!i vk!jučcni v srednjeročni načrt razvoja kmetijstva in so obnav!ja!i h!evc ter so kupili več kot tri te!eta od !00 do !50 ki!ogramov in so bi!i pogodbeno vezani z Agrario. yj že leta živi sama. Tri sinove je imela, dva sta padla v vojni, eden pa živi z družino v daljnji Belgiji. — Starejši Romeo je bil v Istrski, mlajši Vid pa v 15. brigadi. Pravijo, da sta na velikem žužembefškem spomeniku padlim vklesani tudi njuni imeni. Joka, človek ne ve, kaj bi ji povedal. To niso solze slabosti, mati je, a materam so solze govorica duše. Močna ženska je, 18 let že živi čisto sama in nikoli ji ni zmanjkalo volje do življenja. Slike njenih sinov krasijo stene velike sobe; ni si šla ogledat spomenika, za njo sta Ro- za to novico in hvaležno nan stiska roko. Spet bodo v noče! brez spanca v njeni izbi živel spomini na sinova, ki jih je take zgodaj izgubila. Vprašamo jo, kako se preživ-lja, pa pravi, da je hvaležna družbi, ki skrbi zanjo. Pomoč dobiva in tudi zdravila so zastonj. Odšli smo z dvorišča te pogumne partizanske matere, kakšnih je v Kubedu, več. 15 novih naročnikov Ob prihodu v Kubed smo bili sicer navdušeni nad gradom, ki kraljuje nad vasjo, nismo pa niti najmanj pričakovali, da bodo naredili na nas ljudje še veliko močnejši vtis. Koliko je stvari, ki bi jih še morali zapisati, koliko vtisov, ki bi vam jih radi podarili! Vendar je prostora premalo in zato je naš zapis le mozaik iz te ponosne vasice. Polovica hiš, 22 jih bo odslej prejemala Primorske novice, prej pa jih je bilo le sedem. Ivan Jakomin bo skrbel, da bo stik z nami trden in da bomo vedeli, kaj se važnega dogaja v Kubedu, oni pa bodo preko našega in vašega lista zvedeli, kako živijo drugje po Primorski. Naša akcija se nadaljuje. Prihodnjič bomo obiskali Gradin in se pogovarjali o življenju tamkajšnjih prebivalcev. Na svidenje torej! Reportažo sta pripravila: J! !MZA PMBORJENO OSVOBODJTEV. HKRAT) SE PRtPGROČAMO ZA NAROČtLA NAŠ!H USLUG! \7 k tjubtjanska banka POGOJI: pod 1. KV strojni ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj ; pod 2. KV mizar — pleskar — ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj. Za obe delovni mesti je poskusno delo 1 mesec. B. RAZPISUJE PROSTA UČNA MESTA ZA POKLICA: 1. POmšTVEN! M!ZAR (tri učno mesto) 2. STROJN! KLJUČAVNIČAR (eno učno mesto) Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave. PODRUŽNtCA KOPER S POSLOVMiMA ENOTAMA V PORTOROŽU )N CESTITA SVOJEM KOMITENTOM IN VARČEVALCEM OB DNEVU BORCA IN SE PRIPOROČA! ^^ "SUR0V!NA" MARIBOR TOZD MATULI! KREDMMA BANKA KOPER razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas za: 1. POSLOVODJO POSLOVNE ENOTE KOPER 2. BLAGAJNIKA POSLOVNE ENOTE KODNA POGOJI: pod točko 1.: — srednja strokovna izobrazba, — poznavanje materialov s katerimi posluje poslovna enota, — sposobnost za vodenje in organizacijo dela, — družbenopolitične in moralne vrline; pod točko 2.: — srednja strokovna ali njej sorodna izobrazba. Razpis je veljaven 20 dni po objavi. Prošnje z opisom morebitnih dosedanjih službovanj pošljite na naslov: "SUROVINA« TOZD MATULJI — 51211 MATULJI — KUK 6 (za razpisno komisijo). objavlja prosti delovni mesti: V OSREDNJI ENOTI V KOPRU 1. ADM!N!STRATORJA -RAZMN02EVALCA V EKSPOZITURI PIRAN 2 SNAULKE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. dvoletna administrativna šola; pod 2. osnovna šola. Objavljeni delovni mesti sta za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zainteresirani kandidati naj svoje prošnje pošljejo na naslov: KREDITNA BANKA KOPER, KOPER, Cesta JLA 10 a. Rok za pošiljanje prijav je 8 dni po objavi v časopisu. R A Z R I STJ J E NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: (NI REELEKCIJA) 1. DtREKTOR TGZD 2. RAČUNOVODJA TOZD POGOJI POD I: — da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih, ali z internim aktom priznano srednjo oziroma višjo izobrazbo in nad 20 let delovnih izkušenj v gradbenih ali ekonomskih poslih, od tega 10 let na vodilnih delovnih mestih, — da predloži program razvoja temeljne organizacije; POGOJI POD 2: — da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega nad 2 leti na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu, ali interno priznano srednjo izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju in vodenju finančnih poslov. Dodatne pogoje za vsa razpisana delovna mesta so družbeno-politične in moralne vrline kandidata; za direktorja pa še njegova pismena izjava, s katero se zavezuje, da bo spoštoval in izvajal samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo, statut in druge splošne akte organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov. Rok prijave je 15 dni po objavi tega razpisa. Prijave pošljite na naslov: KOMUNALNO GRADBENO PODJETJE IL. BISTRICA, TOZD — GRADBENI OBRTNIK IL. BISTRICA b. o. Ilirska BISTRICA. Cankarjeva 11/C — Razpisna komisija. SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE KOPER razpisuje JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev: 1. avtomobil PEUGEOT tip 404, izklicna cena 40.000 dinarjev ; 2. avtomobil CITROEN tip Diana, izklicna cena 15.600 dinarjev; Licitacija bo v četrtek, 3. julija 1975 ob 10. uri pred garažo skupščine občine Koper, Verdijeva ulica št. 10. Ogled vozil bo v sredo, 2. julija 1975 od 10.—12. ure pred garažo. D9A §t. 10 — 23. junija 1975 "URADNE OBJAVE 1Q7 2. č!cn Ta odtok začne vctjau osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 27. februarja ! 975. $t.: 0201-2/75 Postojna, 12. junija! 975 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, l.r. Na podlagi 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. junija 1975 sprejela ODLOK O SPREMEMB! !N DOPOLNITVI ODLOKA O SESTAV!, NALOGAH !N NAČINU DELA KOMISU OBČINSKE SKUPŠČINE 1. člen Spremeni in dopolni se 7. člen odloka o sestavi, nalogah in načinu dela komisij občinske skupščine (Uradne objave Koper, št. 18/74 in 4/75). 2. člen Prvi odstavek 7. člena se spremeni in sc glasi: „Komisija za verska vprašanja ima predsednika, tajnika in pet članov/* 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 020-16/74 Postojna, 12. junija 1975 Predsednik ALEKSANDER B!ZJAK, 1. r. Na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 191. člena statuta občine Postojna, je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1975 sprejela SKLEP O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKOV IN DAVKOV OBČANOV ZA LETO 1974 1. člen Potrdi sc letni zaključni račun prispevkov in davkov občanov občine Postojna za leto 1974. ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov. 2. člen Letni zaključni tačun izkazuje: L Davki in prispevki, razen prispevka za kmetov: - zaostanki iz leta 1973 - obremenitve v letu 1974 - obresti in stroški - odpisi v letu 1974 - plačila v letu 1974 - zaostanek 31. 12. 1974 2. Prispevki za starostno zavarovanje kmetov: - zaostanek iz leta 1973 - obremenitev v letu 1974 - obresti in stroški - odpisi v letu 1974 - plačila v letu 1974 - zaostanek 31. 12. 1974 starostno zavarovanje dinarjev 1.061.956.25 8.672.804.55 119.495.70 370.764.10 8.701.626.90 781.865.50 138.532.25 1.023.610 00 14.119.45 26.180.30 965.267.65 184.813.75 3. pregled skupno doseženega prometa 4. pregled dolgov in preplačil zavezancev na dan 31. 12. 1974 5. zapisnik občinske strokovne komisije o pregledu letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za !eto 1974. 4. člen Sklep velja od dneva objave v Uradnih objavah. St.: 400-1/75-4 Postojna, 12. junija 1975 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. 0BČ!NA SEŽANA Odbor za izvedbo referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Komnu POROČILO O IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE OTROŠKEGA VRTCA V KOMNU DNE 4 MAJA 1975 1. Glasovalno mesto št. 1 v Komnu Na tem glasovalnem mestu glasuje 468 volilcev. „Za" je glasovalo 420 volivcev. „Proti" je glasovalo 37 volivcev. Neveljavne so bile 3 glasovnice. Skupno je glasovalo 460 volivcev. Glasovalno mesto št. 2 v Svetem Na tem glasovalnem mestu glasuje 218 volivcev. / „Za" je glasovalo 150 volivcev. „Proti** je glasovalo 49 volivcev. Neveljavnih je bilo 12 glasovnic. Skupno je glasovalo 2! 1 volivcev. 2. Po navedenem izidu je odbor ugotovil, da je glasovalo od 686 v volilni imenik vpisanih volivcev 671, oz. 97,8 % volivcev. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 570 oz. 84,94 % volivcev. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 86 oz. 12,82 % volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo skupno 15 oz. 2,24 %. 3. Na podlagi izida glasovanja, odbor ugotavlja, daje glasovala večina vseh v volilni imenik vpisanih volivcev na območju naselij Komen, Divči, Preserje in Sveto, za katera se uvaja samoprispevek inda seje večina volivcev izrekla ,,za** uvedbo samoprispevka. Komen. 4. maja 1975 Predsednik: Člani: PAHOR JOŽE, 1. r. KRT DAMIJAN, 1. r. TERČON SILVANA, 1. r. BAN SONJA. l.r. PLAZAR ANICA, 1. r. Odbor za izvedbo g!asovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za asfaltiranje poti v Šepuijah in odcepa poti Križ - Šepuije POROČILO O IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE ASFALTIRANJA POTI V ŠEPULJAH IN ODCEPA POTI KRIŽ - ŠEPULJE 3. člen Letni zaključni račun prispevkov in davkov obsega: L brutto bilanco 2. bilanco L Na glasovalnem mestu v Šepuijah glasuje 83 volivcev. ,,ZA * je glasovalo 65 volivcev. ,,PROTI** je glasovalo ! 1 volivcev. 108 .URADNE OBJAVE« Št. 10 — 23. junija 1975 Neveljavne so bile 3 glasovnice. Skupaj je glasovalo 79 volivcev. 2. Po navedenem izidu je odbor ugotovil, da je glasovalo 79 oziroma 95,1 % volivcev. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 65 oziroma 78,3 % volivcev. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 11 oziroma 13,2% volivcev. Neveljavne glasovnice so bile 3 oziroma 3,6 %. Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja odbor ugotavlja, da je glasovala večina vseh v volilni imenik vpisanih volivcev na območju za katerega se samoprispevek uvaja in da seje večina volivcev izrekla za uvedbo samoprispevka. Šepuljc, 27. aprila 1975 Predsednik: Člani: ŠAJNA IVAN, 1. r. ČEFUTA MIRO, 1. r. BENČIČ FRANC, 1. r. TURK DUŠA,1. r. GUŠTIN ZOFIJA, 1. r. SPLOŠNA VODNA SKUPNOST PRIMORSKE KOPER Na podlagi 25. člena zakona o vodah (Ur. 1. SRS. št. 16/74), 4. člena odloka skupščine občine Koper o določitvi melioracijskih območij v občini Koper (Uradne objave, št. 4/67), 3. člena odloka skupščine občine Piran o mejah melioracijskega območja (Uradne objave, št. 22/67) in 120. člena statuta Splošne vodne skupnosti Primorske Koper sta delavski svet Splošne vodne skupnosti Primorske na seji dne 20. novembra 1974 in skupščina Območne vodne skupnosti Primorske Koper na seji dne 9. januarja 1975 sprejela ODLOČBO O NADOMESTILIH ZA VZDRŽEVANJE MELIORACIJSKIH OBJEKTOV I. Uporabniki melioracijskih objektov na melioracijskih območjih iz 1. člena odloka skupščine občine Koper o določitvi meje melioracijskih območij v občini Koper in 1. člena odloka skupščine občine Piran o mejah melioracijskega območja, ki jim je osuševanje v posredno ali neposredno korist in uporabniki, ki jim je zagotovljeno dovajanje vode za namakanje ter vsi, ki uporabljajo melioracijske objekte za odvajanje odplak v naravne vodne tokove ali zbiralnike, plačujejo v letu 1975 nadomestilo po določilih te odločbe. II. Nadomestilo za osuševanje zemljišč plačujejo uporabniki in lastniki zemljišč od kvadratnega metra površine zemljišča, ki leži na melioracijskem območju, in sicer: 1. Ankaransko-rižansko polje: a) za kmetijska in gozdna zemljišča po 0,034 din: b) za gradbena zemljišča stanovanjskih objektov po 0,069 din; c) za zemljišča cest in železnic po 0,173 din d) za ostala gradbena zemljišča (industrijo, trgovino, gostinstvo, obrtništvo in drugih dejavnosti) po 0,346 din. 2. Scmcdelsko-badaševiško polje: a) za kmetijska in gozdna zemljišča po 0,083 din; b) za gradbena zemljišča stanovanjskih objektov po 0,165 din; c) za gradbena zemljišča šolstva, prosvete in telesne vzgoje po 0,248 din; d) za zemljišča cest in železnic po 0.414 din; c) za ostala gradbena zemljišča (industrijo, trgovino, gostinstvo, obrtništvo in druge dejavnosti) po 0,827 din; 3. Sečoveljsko polje: a) a) za kmetijska in gozdna zemljišča po 0,060 din; b) za gradbena zemljišča stanovanjskih objektov po 0,121 din; c) za zemljišča in železnice po 0,300 din HI. Nadomestilo za namakanje zemljišč plačujejo porabniki in lastniki zemljišč na melioracijskih območjih, ki jim je zagotovljeno dovajanje vode za namakanje, in sicer po 0,33 dinarjev od kub. metra dobavljene vode. IV. Nadomestilo za odvajanje odplak plačujejo vsi, ki uporabljajo melioracijske objekte za odvajanje odplak v naravne vodne tokove ali zbiralnike po količini kub. metra odvodne odplake in stopnji onesnaženosti in znaša letno po 18,00 din od enega populacijskega ekvivalenta. Količina izpuščene onesnažene vode in stopnja njene onesnaženosti se preračunavajo v populacijske ekvivalente tako, kot je določeno z navodilom o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnja onesnaženosti v enote (Ur. 1. SRS, št. 12/66, 21/67 in 34/67). V. Nadomestila so dohodek Splošne vodne skupnosti Primorske Koper; plačuje se na njen žiro račun. Nadomestilo sc plačuje za čas od 1. januarja do 31. decembra 1975. VI. Zavezanci nadomestil iz H. in IV. točke te odločbe plačujejo nadomestila v štirih enakih obrokih, ki zapadejo v plačilo na koncu vsakega trimesečja, razen za IV. trimesečje, ki zapade v plačilo 15. decembra 1975, plačati pa jih morajo v 8 dneh po zapadlosti. Zavezanci nadomestil iz III. točke te odločbe priglašajo najpozneje do 30. novembra 1975 količino kub. metrov uporabljene vode za namakanje Splošni vodni skupnosti Primorske Koper. Nadomestilo iz drugega odstavka te točke se plača v enem obroku, in sicer v 8 dneh po zapadlosti. Če zavezanec ne plača nadomestila v 8 dneh po zapadlosti, se lc-ta izterja sodnim potom. VII. Nadomestilo iz IL, III. in IV. točke tega sklepa se odmeri pismeno z aktom, ki ga izda direktor Splošne vodne skupnosti Primorske Koper. Zoper akt o odmeri nadomestila je dovoljen ugovor na komisijo skupščine in delavskega sveta Splošne vodne skupnosti Primorske Koper. VIII Ta odločba začne veljati, ko jo potrdita skupščina občine Koper za Scmcdelsko-Badašcviško polje in Ankaransko-rižansko polje, ter skupščina občine Piran za Sečoveljsko polje. Na podlagi tega sklepa izda vodnogospodarsko podjetje uporabnikom odločbe o višini nadomestila. Odločba sc objavi na oglasni deski Splošne vodne skupnosti Primorske Koper in v Uradnih objavah. Številka: 70-73/1-75 Koper, dne 9. januarja 1975 Predsednik DS: Predsednik skupščine JOŽE RADOVAC, 1. r. gVSP KOPER ERNEST COLJA, l.r. Odločbo sta potrdili skupščina občine Koper s sklepom št. 402-90/75. z dne 1 7. 6. 1975 in skupščina občine Piran s sklepom št. 324-1/75, z dne 26. 5. 1975. Splošna vodna skupnost Primorske Koper sc od dne 24. 3. 1975 dalje imenuje: Vodnogospodarsko podjetje „Hidro", p. o. Koper, Konzulska 2 (sklep Okrožnega gospodarskega sodišča Koper, št. Rg- vl. 401-00. z dne 24. 3. 1975.