Slovensko špranja in sorodno
Metka Furlan
ZRC SAZU, Novi trg 2, SI - 1000 Ljubljana, metka.furlan@zrc-sazu.si
_ scn iv/2 [2011], 32-44 _
Slovensko špranja 'razpoka' in hrvaško špranja 'trska' se izvaja iz psl. nomena actionis *čb-porni (f.) 'cepljenje' prefigiranega glagola *čb-por-ti, ki je bil sinonimen s psl. *por-ti 'bosti, ločevati, cepiti, parati', prim. r. porotb, porešb 'parati', sln. prati, porjem/porjem 'parati, trgati'.
Slovenian špranja 'crack' and Croatian špranja 'wood chip' derive from the PSl. nomen actionis *čb-porni (f.) 'splitting' from the prefixed verb *čb-por-ti, which was synonymous with PSl. *por-ti 'prick, separate, cleave, rip', cf. Rus. porotb, porešb 'rip', Sln. prati, porjem/ porjem 'rip, tear'.
Ključne besede: etimologija, besedotvorje, pomenoslovje, ekspre-sivna predpona
Keywords: etymology, word formation, semantics, expressive prefix
1 Etimološko1 raziskovanje slovanske leksike ima dandanes že častitljivo starost ne glede na to, ali za mejnik njenega postanka jemljemo prvo bolj obširno in sistematično delo Miklošičev Etymologisches Wörterbuch der slawischen Sprachen iz leta 1886 in pa morda katero od starejših prav tako pionirskih etimoloških del kot npr. Dobrovskega Entwurf zu einem allgemeinen Etymo-logikon der slawischen Sprachen (Praga, 1813). Od tedaj je večina slovanskih nacionalnih jezikov dobila svoj temeljni etimološki slovar ali pa se njihova izdelava približuje koncu. Ponekod so pobudo za izdelavo novih nacionalnih etimoloških slovarjev dale nove politične razmere. Vzporedno s to slovarsko aktivnostjo je na temo slovanske etimologije izšla težko obvladljiva množica etimoloških monografij in še večje število etimoloških člankov. V Rusiji in na Poljskem sta se sočasno, leta 1974, začela izdelovati dva praslovanska eti-
1 Vsebina prispevka je bila v krajši verziji predstavljena 16. oktobra 2010 v Gospicu na
VII. Skokovih etimološko-onomastičnih srečanjih.
— 32 —
Slovensko špranja in sorodno
mološka slovarja, pri čemer je delo pri poljskem izgleda zastalo, ruskemu pa želimo uspešno nadaljevanje in čimprejšnji zaključek, saj tako delo slovanska etimologija zaradi njegove sintetičnosti in povezovalnosti nujno potrebuje, ker je na eni strani koristno za posamezne slovanske nacionalne etimologije, na drugi pa za druge indoevropske in seveda za indoevropsko etimologijo. Žal zaradi svoje nepopolnosti take vloge ne more imeti v letu 2008 izšli Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Lexicon Nizozemca Ricka Derksena. Skorajda kot gobe po dežju so - zdi se - po Gluhakovem Hrvatskem etimolo-škom rječniku iz leta 1993 začeli izhajati enozvezkovni nacionalni etimološki slovarji za širšo edukativno rabo, ki zaradi želje po čim širši razumljivosti etimologijo podajajo sila poenostavljeno in s tem tudi pri jezikoslovcih ne-etimologih vzbujajo nerealen vtis, da so slovanske nacionalne etimologije bolj ali manj izčrpano delovno območje, o katerem ni mogoče pričakovati nič več bistveno novega. Če etimologija ne bi bila znanost, bi bil tak vtis lahko realen. Pa temu seveda ni tako. Če pustim ob strani najmlajšo in zato tudi etimološko najlažje razložljivo plast leksike, tj. vedno znova porajajoče se neologizme domačega in tujega izvora, se etimolog pred novimi raziskovalnimi izzivi takorekoč vsakodnevno znajde zaradi vedno bolj izpopolnjene evidence slovanskega nacionalnega dialektičnega gradiva pa tudi vedno širše raziskovalne perspektive, ki jo omogoča vedno boljša raziskanost drugih, tudi neslovanskih indoevropskih jezikov. Že samo nova vzporednica znotraj slovanskega leksikona je za nacionalni osamljeni leksem lahko pomemben pokazatelj o njegovem predhistoričnem življenju. Lahko pa taka formalna enačba prispeva k boljšemu razumevanju drugih elementov slovanskega leksikona. Prav to želim pokazati na primeru slovenskega leksema špranja.
2 Slovensko špranja
Leksem šprčnja (f.) 'razpoka (kot dolga ozka odprtina)' je v slovenščini knjižna in narečna beseda. Prvič je bila zapisana razmeroma pozno, šele v 17. stoletju: fhprama, shprania, šhprania 'rima', polhin šhprain, inu rafpok 'rimosus', shpranyza 'rimula' (Kastelec-Vorenc), nato v 18. kot shprajna 'Klumfe, rima' (Pohlin) in fhpranja, fhprajna 'Spalt(e)',2 fhpranja 'Klumse' (Gutsmann). V knjižnem jeziku tvori besedno družino z deminutivom šprčnjica in pridevnikom šprčnjast, f. -a 'poln špranj' (SSKJ). V narečjih je bila šprčnja do sedaj zabeležena v dolenjski narečni bazi (šprčje (f.) 'špranja' (Šentrupert; Smole 1994: 210)), rovtarski (črnovrško špraine 'špranja' (Tominec 1964: 215)) in primorski (nadiško šprčn(j)a, spránja 'špranja' (Špehonja 2003: 223, 213)). V kostelskem govoru ob šp'ra:n,a 'dolga ozka odprtina v trdi snovi' obstaja tudi deminutiv šp'ra:rieca (Gregorič), v Beli krajini pa je bil zabeležen le denominativni glagol
2 Odgovor na vprašanje, ali je pri Gutsmannu zabeleženo fprienza 'Spalte(e)' [šprienca] z refleksom ie izvorno dolgega sln. vokala e refleks izhodnega špranjica > šprajnica > šprejnca > *šprenca, ostaja še nerešen.
— 33 —
Metka Furlan
našpranjiti kaj 'deske, tako naložiti eno vrhu druge, da so vmes špranje' (Šašelj 1906: 276). Koroški rožanski govor pa s Spraqha 'špranja' (Šašel 1957: 122) kaže, da je ob špranja obstajala tudi narečna izpeljanka *špranjuga. Gradivo iz različnih narečnih baz kaže na pomensko stabilen leksem, ki je kot geografski termin lahko označeval globoke, tesne ali široke prepoke med skalovjem (Badjura 1953: 173), kot je mogoče sklepati iz imena Špranja v italijanskem delu Julijskih Alp. Samo v treh slovenskih narečnih točkah projekta Slovenski lingvistični atlas, in sicer Trenta, Laniše (pri Škofji Loki) in Rakek, pa je bil za špranja potrjen tudi pomen 'ženski spolni organ',3 kar seveda predstavlja pomensko specializacijo iz 'razpoka'.
Dosedanje etimološke obravnave, ki še niso temeljile na vsem omenjenem slovenskem gradivu, so pokazale, da spada leksem med slovenske brez ustre-znic v slovanskih jezikih, zato je dolgo časa veljalo Levstikovo prepričanje, da bi bilo leksem treba uvrstiti v plast nemških izposojenk, a je Snoj nakazal, da ima svoje sorodnike v ukr. špara 'razpoka, utor', p. szpara 'razpoka' in č. spara 'reža, razpoka', da bi jo bilo zato treba uvrstiti med člene slovanske besedne družine *por-ti, *pdr'ešb 'bosti, ločevati, cepiti, parati', prim. r. porotb, porešb 'parati', sln. prati, porjem/porjem 'parati, trgati' (Snoj v ESSJ III, s.v. špranja),4 češ da je sln. špranja izpeljanka na -nja iz psl. deverbativa *spara, ki se ohranja v omenjenih slov. jezikih, vzglasni š- oz. s- pa najbrž odražata pide. s-mobile (Snoj 1984/85).
Umestitev sln. špranja v slov. besedno družino *por-ti 'bosti, ločevati, cepiti, parati', katere člen je tudi iterativ *parati, je sprejemljiva, vprašanje pa je
a)	ali vzglasni š- v špranja res odraža pide. s-mobile, saj ga glagolske oblike te slov. besedne družine obeh prevojnih stopenj (prim. r.-csl. naperi 'preba-dati') in tudi edini zanesljivo eksterno soroden gr. glagol neipra 'prebadati, predirati' (Trautmann 1923: 206; Frisk: II, 492) ne potrjujejo, nimajo pa ga niti nekatere samostalniške oblike, kot npr. sln. razpranje zemlje (n.) 'odprtje zemlje' (Kastelec-Vorenc) ali razporek (m.) '(vsaka) podolgovata odprtina, npr. hlačna odprtina' pa hrv. dial. para (f.) 'zareza' (ARj);
b)	ali samostalnik res spada med denominativne tvorbe na -nja tipa *golv-n,a 'glavno / veliko goreče poleno (v peči)' ^ *golva 'glava', saj med izpeljanko in podstavnim samostalnikom ni mogoče identificirati pomenskih razlik.
Možnost, da bi bilo razmerje med *Spara5 in *Spor-n'a le strukturalno zaradi prehoda v bolj produktivni tip slov. deverbativov pa ni verjetna, ker je
3	Za podatek se zahvaljujem kolegici dialektologinji Tjaši Jakop.
4	Ker tudi drugo v nadaljevanju besedila navedeno gradivo govori v prid staroakutirane-ga glagola *por-ti, je poljski nedoločnikproč 'parati, rezati' (standardno pruč 'isto') z znakom za novi akut verjetno tako kot p. wrocič (: hrv. vratiti, čak. vrotit) analoški in ima znak za novi akut zaradi vpliva prezentove novoakutirane osnove, tj. psl. *por'ešb (prim. sln. porješ) oziroma *vortišb (prim. hrv. vratim, čak. vrotin).
5	Z vzglasnim *S- ponazarjam nejasni izvor vzglasnega konzonanta v sln. špranja, ukr. špara itd.
— 34 —
^S^avt-a Centra
Slovensko špranja in sorodno
stanje v slovanskih jezikih ravno obratno, saj spadajo deverbativi na goli -a tipa *za-bav-a, *slav-a, *sap-a ... gotovo med najmlajše in najbolj produktivne. Razmerje *Spara : *Sporría (= ukr. Spára 'razpoka, utor' : sln. Spránja) je zato bolj verjetno rezultat dveh različnih deverbativnih vzorcev, pri čemer je *Spara deverbativ iterativa *Sparati 'bosti, cepiti, rezati, trgati ipd.' še pred terminolo-gizacijo v 'die Naht trennen' (prim. sln. parati, -am, hrv. párati, param, mak. para, p. dial. roz-parac, č. dial. párati), sln. spránja pa deverbativ njegovega besedotvornega predhodnika *Spor-ti in da spada v plast deverbativov tipa sln. próSnja (^prosíti), ki ohranjajo psl. deverbativni tip *pros-ni (f.) 'prošnja' oz. *mbld-m (f.) 'svetlikanje' ^ sln. mólnja (f.) 'puh od strele', hrv. múnja 'strela', čak. müna 'isto'. Zaradi verjetne praslovanske starosti sln. špranja pa je možno, da se enak deverbativ ohranja še v katerem drugem slovanskem jeziku.
2.1 Slovensko špranja : hrvaško špranja
Širši areal tega psl. deverbativa za sedaj potrjuje le hrvaško gradivo. V kajka-vskem Ozlju je namreč znana špranja (f.), ki sicer nima enakega pomena kot slovenska, ampak označuje trsko, enak pomen pa potrjuje tudi njegov denominativ našpranjiti se 'na trsko se nabosti' in zašpranjiti se 'isto' (Težak 1981: 405). Ta kajkavski leksem je bil v istem pomenu zabeležen tudi v Varaždinu: šp/ana (f.) 'trska' (Lipljin 2002: 1033), v govoru naselja Sveti Burd: špr'aia 'večja trska' (Belovic-Blažeka 2009: 482) in Burdevac: špranja 'košček lesa, ki se zabode v kožo ali pod noht' (Marešic-Miholek 2001: 702).6
Leksem špr'ajna je Slavko Malnar zabeležil na čabranskem območju. V prvi izdaji svojega slovarja ga predstavlja z nevtralnim pomenom 'razpoka v drevesu' in pejorativnim 'deklica' (Malnar 2002: 269), kar je poimenovanje tipa pars pro toto iz pomena 'ženski spolni organ', to pa iz 'razpoka'. S semom razpoka se ta čabranski leksem ujema s slovenskim. Toda v drugi izdaji slovarja leksem pojasnjuje nekoliko drugače: 1. odlomljeni ili puknuti komad drva nastao prilikom obaranja stabla;7 2. pogrd. djevojčica; 3. ženski spolni organ (Malnar 2008: 332). V tej novi predstavitvi pa prvi pomen ni povsem prekriven s slovenskim 'razpoka' in niti s hrvaškim kajkavskim 'trska', ampak izgleda, kot da bi opis realije vseboval tako sem 'trska' (odlomljeni ...) kot tudi sem 'razpoka' (puknuti ...), drugi pa kaže na pomenski razvoj iz prvotnega 'razpoka, podolgovata odprtina'. Tudi v tem se čabaransko območje kaže kot prehodno med arealom s pomenom 'razpoka' in 'trska', kar ne more presenečati, če se vzame v ozir, da govor tudi z drugimi značilnostmi kaže na razvojne poteze, ki so značilne za narečja slovenske jugovzhodne ploskve z refleksom ei za dolgi *e: in se ga zato upravičeno označuje kot prehodni slovensko-hrvaški govor.
6	Hrvaški kolegi so me opozorili, da je areal uporabe hrvaške besede špranja 'trska ipd.' širši, češ da presega kajkavsko območje, a ga hrvaški slovarji očitno še niso evidentirali.
7	V slovenskem prevodu 'odlomljen ali počen kos lesa, ki nastane pri podiranju debla'.
— 35 —
Metka Furlan
Kakor koli že, slovenski in hrvaški leksem sta formalno identična, glede pomena pa v večini primerov diametralno nasprotna. Pomenska antonimija pa more biti posledica različnosmerne leksikalizacije iz prvotnega deverbativa *Spor-ni 'cepljenje', ko je postal nomen rei acti in je zato lahko označeval razpoke, odprtine, ki so pri cepljenju nastajale, pa tudi trske, iveri, ki so nastale pri istem dejanju. Prav pomenska antonimija nam lahko predstavlja dodatni znak in argument pri utrjevanju, da sln.-hrv. špranja ni denominativna tvorba. Ker je sem 'razpoka/reža' lahko konstitutivni element leksemov za različne druge realije in ker enako velja tudi za sem 'trska', je upravičeno pričakovati, da v to besedno družino spada tudi še kateri drugi slovanski leksem.
2.2 Hrvaško špranjak
V	hrvaščini bi bilo v to slovensko-hrvaško besedno družino treba uvrstiti samostalnik špránjak (m.), g. špránjka 'šilasto, rašljasto drvo, kojim se što probada'.
V	ARj mu sicer niti vir in niti areal nista navedena, tvorjenka na -bkb pa iz izhodiščnega leksema verjetno ni bila izvedena iz pomena 'trska', kot bi bilo mogoče prehitro sklepati, ampak bolj verjetno iz 'razpoka', ker se s špranjkom prebada in s tem dela razpoke, luknje ipd.
Besedi formalno ustreza v Nemanicevem čakavskem gradivu zabeleženo špranjdk, g. špranjkd 'ungula', ki ima ob sebi sinonim špraljdk, g. špraljkd 'ungula' (Nemanic 1883: 26). Zanimivo je, da se podobno pomensko razmerje kot pri hrv. špranjak, tj. 'ungula' : 'sredstvo, s čimer se dela razpoke, luknje ipd.' pojavlja tudi pri besedi špraljak, prim. hrv. čak. šprojak, g. šprojka 'kol, s katerim se meče veje v apnenico; lesena igla za pletenje vrste vreč; vrsta majhne šibe' (Brač: Šimunovic 2006: 406), v Liki práljak 'lesena palčka, ki se uporablja pri ličkanju; palčka za šivanje vrste klobas; leseno šilo za vleko jermena pri opankah' (Čuljat 2009: 195).
Nepodkovano in podkovano kopito (Pogled s spodnje strani)
Pomen 'ungula = kopito' se je v hrv. špranjak in špraljak izgleda razvil iz prvotnega 'razpoka'. Povezavo upravičuje tudi realija, saj ima kopito, gledano s spodnje strani, vdrtino trikotnega videza, razpoko, ki jo v slovenščini poimenujemo s strela, kar je lahko kalk n. Strahl am Pferdehufe. Zato ne more biti
— 36 —
¡Sßavi-a Centra
Slovensko špranja in sorodno
naključje, da enako pomensko motivacijo razpoka ^ kopito najdemo tudi pri že omenjenem p. szpara, starejše spara, ki ob 'podolgovata razpoka, podolgovata ozka odprtina' označuje tudi 'predel med deli kopita ali prsti', kašub. spara, špara pa ob 'podolgovata razpoka' pomeni tudi 'prostor med prsti, zlasti nožnimi'. Ob tem ne bo odveč vedeti, da prostoru med prsti Slovenci rečemo medprstje (Pleteršnik), Nemci pa ga opisujejo s Spalt zwischen Fingern, ki izkazuje enako pomensko motivacijo kot omenjeni primeri.
2.3 Naglasne razmere: hrv. špranjak : špranja
Povezavo hrv. špranjak, g. -njka, čak. spranjäk, g. -njkä s sln. špranja oz. hrv. špranja pa otežuje akcentsko stanje besed, saj sln. in hrv. špranja kažeta na staroakutirano osnovo jslov. *Spörn'-, izpeljanka *Sporn,-bkb pa ne. Enako akc. razmerje odraža tudi hrv. čak. prajak 'razcepljeno kopito' (Kastav; ČDL III) < *pörl,akb/pörl,bkb 8 proti omenjenemu Nemanicevemu čak. špräljäk, g. špräljkä 'ungula' < *SporVbkb9 ter šprojak, g. šprojka (Brač), praljak (Lika). Slednje razmerje je zanimivo tudi zato, ker sta prajak 'ungula' in praljak brez vzglasnega š-, kar nakazuje, da bi š- na prvotno vzglasje *p- bil lahko dodan kasneje kot npr. v sln. škrempelj ob krempelj iz srvn. krempel oz. špärkeu, g. -kla 'parkelj' (Beltinci; Novak 1996) ob sln. parkelj, g. -klja, hrv. kajk. parkalj, g. -klja10 Korenska akutirana intonacija, ki jo odraža nedoločnik *por-ti = r. porotb, ukr. poroty, br. parocb, se potrjuje tudi v primeru sln. kostelskega p'ra.leska 'razpoka, špranja' (Gregorič). Samostalnik z unikatnim sln. su-fiksom -iska11 je enak v 16. st. zabeleženemupraliska (f.) 'razpoka' (Dalmatin, Megiser), tudi v 18. st. pralifka 'Spalte' (Gutsmann), in mora biti izpeljanka *porl-iska iz ptc. pret. akt. *porlb, ki se ohranja v karpatoukrajinskem porow, f. porola k poroti, por'u, pore 'parati' (Nikolajev-Tolstaja 2001. 150). Ker r. dial. pridevnik poronyj 'razrezan, razparan (o ribjem trebuhu)' (SRNG. 30, 77) < *pdrn-b zaradi pide. oksitoniranosti *porH-no-s tako kot npr. psl. *polnb 'širok, raven, neporaščen' < *polH2-no-s korenskega akuta pričakovano ne potrjuje, je možno, da je na spremembo psl. staroakutiranega deverbativa *Spor-ni 'ce-pljenje ipd.' v *Spor-ni, kar je dalo jslov. *Sporn'a in v nadaljevanju izpeljanko *Sporn,-bkb, vplival oksitonirani pridevnik ženskega spola *porm 'razcepljena, razrezana ipd.'. Razmerje *pörFakb, *porliska . *SporVbkb pa je razložljivo, če v *pörVakb in *porliska prepoznamo izpeljanke iz psl. ptc. pret. akt. *porlb,
8	Iz take predloge je po premetu ra > ar lahko nastalo istrsko parljak, g. -a 'ungula' (Nemarne 1883: 30).
9	Izvorni pomen 'razpoka' se lahko ohranja v sln. besedah špralja in špraljica 'odprtina, špranja', ki je bila do sedaj evidentirana le v 17. stoletju v besednjaku Janeza Svetokri-škega. Manj je verjetno, da bi bila to izposojenka iz it. spiraglio 'odprtina, reža; žarek' iz lat. spiraculum 'zračna odprtina', kot domneva Snoj v ESSJ IV, 102.
10	Hrv. beseda je bila zabeležena pri Belostencu in Stulicu in tako poknjižena v ARj.
11	Gre lahko za feminiziran zahslov. sufiks -isko, nom.-akz.pl. -iska > f.
— 37 —
Metka Furlan
v *Sporl'bkb pa izpeljanko iz ustreznega samostalnika *porlb (f.) 'cepljenje' ^ ptc. *porlb tipa *orlb (f.) 'oranje' = sln. ral (f.), g. ralt 'oranje, čas oranja, zorana zemlja' ^ ptc. *orlb k psl. **orti 'orati' = lit. arti 'isto'.
2.4 Slovensko parkelj, g. -klja in hrvaško kajkavsko parkelj
Parkelj in kopito sta jezikovno lahko interpretirana kot ena in ista realija, kot npr. ponazarja pomensko polje lat. ungula 'kopito, parkelj', lahko pa je parkelj v odnosu do kopita interpretiran kot razcepljeno kopito, kot ponazarja npr. Pleteršnikova pomenska razlaga der gespaltene Huf slovenskega parkelj. V slovenščini ima beseda parkelj večinoma stabilen pomen in pomeni isto kot n. der gespaltene Huf, toda v rezijanščini 19. stoletja je označevala kopito.12 Zato je imel svojčas prav Skok: III, 410, ki je menil, da so Nemanicevi leksemi špranjak, g. špranjka 'ungula' : špraljak, g. špraljka 'ungula' : parljak, g. -a 'ungula' - dodati bi bilo treba še hrv. čak. prajak 'razcepljeno kopito' - verjetno v neki še nejasni zvezi s hrv. kajk. sinonimom parkelj, g. -klja 'ungula', parkljec 'isto' (Belostenec) in sln. parkelj, g. -klja 'rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev' (SSKJ).13
V primerjavi s samo historično znanim kajk. parkelj je sln. leksem dobro znan v narečjih, iz katerih je razvidno, da je korenski del besede staroakutiran (prim. dol. pa:rk§l (Šentrupert; Smole 1994: 193), gor. pa:Rksl, g. -na (Kropa; Škofic 1996: 333), pkm. šparkeu, g. -kla 'parkelj' (Beltinci; Novak 1996) in da sln. zaporedje park- ne more biti refleks zaporedja *par-bk-, ki bi bilo v sln. novocirkumflektirano *park-. Zato je sln.-hrv. *park-bFb enako kot hrv.
čak. parljak (: čak. prajak) lahko nastalo po premetu -ra--> -ar- iz sln.-hrv.
*prakbFb, to pa prav tako po premetu -l'k—> -kl'- iz *praTbkb. Korenski del jslov. *pral- < *porl- pa je povsem enak tistemu v hrv. čak. prajak 'razcepljeno kopito', tj. 'parkelj'. Sln.-hrv. izoleksa *parkbFb 'parkelj' je torej lahko nastala po dveh nesistemskih in zato nepredvidljivih, a tipološko potrjenih jezikovnih pojavih iz jslov. *pral,bky < *porVbkb. Ker sln.-hrv. izoleksa *parkyl,b vsebuje staroakutiran koren, hrv. špraljak = šprojak, g. šprojka, praljak pa ne, je bil tako kot pri hrv. prajak in sln. praliska podlaga za njen nastanek ptc. *porlb ^ *porl,bkb /*porl,akb /*porlisko.
Vzglasni š-, ki se v slovenščini pri leksemu za parkelj pojavlja le v prekmurskem narečju (prim. zgoraj šparkeu, g. -kla 'parkelj'), v hrv. pa v špranjak in špraljak, torej verjetno ni refleks pide. s-mobile, na prvotno korensko vzglasje p- pa tudi ni bil dodan šele kasneje, v slovenskem oziroma hrvaškem sistemu.
12	Podatek za rezijanski pomen je v Pleteršnikovem slovarju naveden iz izgubljenega Ca-fovega gradiva.
13	Toda na drugem mestu v slovarju (Skok: II, 609, s.v. parkalj) te možnosti ne omenja.
- 38 --Slavia Centralis 2/2011
Slovensko špranja in sorodno
2.5 Slovansko *čbpart < *čb-part
Primerljivo pomensko variabilnost 'trska' : 'razpoka' > 'kopito/parkelj' kot zgornji izrazi imajo tudi refleksi psl. samostalnika *čbparb. To so nedvomno srb. čpar, g. -a 'na drvetu nešto kao trn, zalomljena grana na što se čovek može nabosti i povrediti' z denominativom načparit se, načpdrim se 'nabosti se na čpar, okrljak' (Kosovo; Elezovic 1932-1935: 1, 455),14 ki glede pomena ustreza hrv. dial. špranja 'trska'. Pomensko bolj oddaljeno hrv. dial. čpdr 'oster, koničast kamen' (Popovic 1960: 539),15 č. v mesarskem slengu uporabljano čpm in špar 'krempelj, parkelj, noga' (Jungmann I, 310), tudi čparka 'kozji parkelj' pa je tako kot stsrb. čbparoga 'ungula' (Daničic) in srb.-csl. čbparogb 'ungula' pomensko prekrivno s hrv. čak. špränjàk 'ungula', špmljàk 'isto', prajak 'razcepljeno kopito' idr.
Ker se vzglasni *č- po izpadu polglasnika ob stiku z zapornikom fonetično poenostavi v š-, je razumljivo, da se iz *čbparb oz. besedotvorne variante *čbpara izvaja tudi slovansko gradivo z vzglasjem šp-, kot je npr. dl. dial. špara 'krempelj, parkelj', gl. špara 'krempelj' ali p. szpara 'podolgovata razpoka, podolgovata ozka odprtina; predel med deli kopita ali prsti', kašub. špara 'podolgovata razpoka; prostor med prsti, zlasti nožnimi' (Berneker 1908-1913: 169; Popovic 1960: l.c.; Machek 1968: 107; SP: 2, 314; Borys 2005: 605).
Čeprav je izvajanje refleksov z vzglasjem šp- iz izhodišča *čbparb oz. *čbpara fonetično sprejemljivo, je enako možno, da bi vzglasje šp- v posameznih slov. jezikih paralelno nastalo iz vzglasij sp- samostalnikov s podobnim ali enakim pomenom, kot so č. spar 'krempelj, parkelj', spârek 'krempeljček', tudi spâra 'reža, razpoka, praska, špranja', dl. spara 'razpoka na pragu', gl. spara 'parkelj', stp. spara 'razklan les', p. dial. spara 'predel med deli kopita ali prsti', ukr. spâra 'razpoka'. Ta njihova karakteristika jih uvršča v besedno družino *por-ti 'parati', saj so lahko deverbativi psl. perfektiviziranega iterativa *sb-parati 'razcepiti, razrezati, razparati ipd.'.
Variantno izglasje čp- : šp- : sp- je pri tem pomensko primerljivem gradivu verjetno posledica medsebojnega vpliva izhodnih leksemov *čbparb oz. *čbpara in *sbparb oz. *sbpara. Celo trojni sinonimni refleksi, kot jih izkazuje češko razmerje čpâr : špar : spâr, pa ne govorijo v prid možnosti, da bi psl. *čbparb popolnoma ločili od psl. besedne družine *por-ti 'parati' in ga morda morfe-mizirali drugače, npr. v *čbpa-rb ter v njem prepoznali nomen actionis tipa gl. spar 'spanje' < *sbpa-rb k *sbpa-ti 'dormire'16 nikjer potrjenega ničtokoren-skega glagola *čbpa-ti 'cepiti', sorodnega s *cëpiti 'klati, sekati'. Bolj je namreč verjetna razlaga *čbparb v ESSJa: 4, 147,17 da je *čb- v *čbparb ekspresivni
14	Srb. ocpárak 'štor vitkega drevesa; oster kos lesa' (južna Srbija; citirano po Bjeletic 2006: 318) je deverbativ iz denominativnega glagola *ob-čbpar-iti ^ *čbpan>.
15	K temu denominativ načparit se 'ubosti se' (Popovic 1960: l.c.).
16	Več o tem samostalniku Furlan v ESSJ: III, 296, s.v. spáti.
17	Prej že Holub - Kopečny 1952: 346.
— 39 —
Metka Furlan
prefiks, ki se v slov. jezikih pojavlja tudi v variantah *če- in *ko-,18 in da je treba *-parb povezati z besedno družino *por-ti 'parati'. Razlaga o obstoju psl. ekspresiviziranega glagola *čb-por-ti ob *por-ti in njegova iterativa *čb-parati ob *parati se zdi bolj verjetna tudi, ker vzglasja čp- nimajo le samostalniki, ampak tudi glagol, kot je še vidno v mak. dial. čpara 'rezati'.19
2.6 Psl. *por-t i ^ *čb-por-ti
Tako kot pri drugih sicer redkih zanesljivih primerih, kjer se pojavlja eden od prefiksov *čb-: *če- : *ko- (prim. *če-pelz-ti20 ob *pelz-ti; *ko-muditi ob *mudi-ti, *ko-m^rdati ob *m^rdati ...), so tudi v tej besedni družini pomenske razlike med členi s prefiksom *čb- in brez njega tudi z aplikacijo komparativne metode danes neprepoznavne, npr. č. čpar/špar : spar, vse v pomenu 'krempelj, parkelj', hrv. špraljak : prajak /parljak, vse v pomenu 'ungula', sln. šparkeu : parkelj (= hrv. parkelj), vse v pomenu 'ungula'. Kar je iz gradiva mogoče razpoznati, je le to, da je v psl. ob glagolu *por-ti s pomenskim poljem 'bosti, ločevati, cepiti, parati' moral obstajati tudi prefigiran *čb-por-ti in da se soobstoj psl. glagolskih osnov *por- in *čb-por- posredno potrjuje tudi v glagolskih (npr. mak. čpara : sln. parati) in imenskih izpeljankah (npr. sln. šparkeu : parkelj; hrv. špraljak : sln. praliska ), ki iz njiju posredno ali neposredno izvirajo.
Sln.-hrv. špranja < jslov. *čb-porn,a < psl. *čb-porni more torej biti deverbativ psl. prefigiranega *čb-por-ti 'bosti, ločevati, cepiti', pri čemer je do dvosmernega razvoja v pomen 'razpoka ipd.' in v 'trska' lahko prišlo šele, ko je prišlo do konkretizacije glagolskega dejanja v rezultat.
3 Dvosmerne leksikalizacije: soobstoj pomenov 'trska' in 'razpoka'
Jslov. *čb-porn,a > sln. špranja 'razpoka', hrv. špranja 'trska' je torej enako pomensko motivirano kot arealno širše *skala (^ *skaliti 'cepiti'), kjer pomen 'trska' potrjuje slovensko, hrvaško, ukrajinsko in poljsko gradivo, leksikalni pomeni 'petra' ali 'saxum' pa predstavljajo drugačen rezultat zaradi drugačne snovi cepljenja. Pomen 'razpoka ipd.' pa je bil do sedaj prepoznan le v dl.
18	Zaradi alternacije *čb- : *če- : *ko- bi bilo mogoče pritrditi teoriji, da gre tu za prefikse, ki so po izvoru pronominalne osnove. O tem več Bjeletic 2006: 378, z literaturo. Jezikoslovna oznaka 'ekspresivni prefiks' je pri tovrstnih slov. prefiksih zasilna in morda tudi neustrezna, saj iz razmerij z in brez 'ekspresivnega prefiksa' praviloma ni mogoče prepoznati niti funkcijske (nevtralno : ekspresivno) niti pomenske razlike. Upoštevajoč to dejstvo, bi bilo morda bolje govoriti o slov. strukturalnih prefiksih, tj. o funkcionalno in pomensko izpraznjenih prefiksih.
19	Citirano po ESSJa: 4, 148.
20	Od tod je jslov. ftn *če-pelzi> (m.) 'Asphodelus', ki se kot apelativ ali pa onimiziran potrjuje le v sln., hrv. in mak. (Furlan 2008: 13s, s starejšo literaturo).
— 40 —
^S^avt-a Centra
Slovensko špranja in sorodno
skala 'soteska, razpoka, votlina' poleg 'skala'. Enako pomensko razmerje je razpoznavno tudi iz leksikalnih pomenov psl. *ščepb psl. *ščep-ti, prim. br. ščepacb 'cepiti'), prim. sln. ščep, g. ščepa 'trska, iver' : gl. šcep 'razpoka'.
V kontekstu takih dvosmernih leksikalizacij bivših nomenov actionis bi bilo treba razumeti tudi pomene v blg. iver, ki poleg 'iver' pomeni tudi 'jamica v kamnu, kjer se nabira voda', iverb pa 'podolgovata zareza',21 čemur je treba dodati tudi srb. ivora 'lijakasta vdolbina v steni, ker se nabira voda'. Čeprav je v BER: 2, 4, pomensko razmerje 'iver' : 'vdolbina v kamnu' pri blg. iver označeno kot nejasno in je Loma 2006: 229 s.,22 v takem pomenskem razmerju videl sovpad genetično različnih homonimov, je iz že naštetih primerov razvidno, da imamo tudi pri tem slovanskem leksemu opravka z dvosmerno leksikalizacijo rezultativnega nomena actionis.
VIRI IN LITERATURA
ARj: Rječnikhrvatskoga ili srpskoga jezika. Zagreb: Jugoslavenska Akademija znanosti i umjetnosti. 1880-1976.
Rudolf BADJURA, 1953: Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Stjepan BELOVIC, Buro BLAŽEKA, 2009: Rječnik govora svetog Durda (Rječnik ludbreške Podravine). Zagreb: Učiteljski fakultet.
BER: Bolgarski etimologičen rečnik I-. Sofija: Bolgarska akademija na naukite. 1971-.
Erich BERNEKER, 1908-1913: Slavisches etymologisches Wörterbuch. Erster Band. Heidelberg: Carl Winter's Universitätsbuchhandlung.
Marta BJELETIC, 2006: Iskovrnuti glagoli. Beograd: Institut za srpski jezik SANU.
Wieslaw BORYS, 2005: Slownik etymologiczny j^zykapolskiego. Krakow: Wydawnic-two literackie.
ČDL: Čakavisch-deutsches Lexikon I-III. Köln - Wien: Böhlau Verlag. 1979-1983.
Marko ČULJAT, 2009: Ričnik ličke ikavice. Gospic: Lika press.
Gl. ELEZOVIC, 1932-1935: Rečnik kosovsko-metohijskog dijalekta I-II. Beograd: Grafički umetnički zavod Planeta.
21	Od tod izpeljanke iverka 'jamica v skali, kjer se nabira deževnica', tudi ivorka 'čista voda, ki se je nabrala v skali, drevesu ipd.', iverec 'isto'.
22	V članku avtor besedotvorni problem tega slov. leksema, ki se ga navadno izvaja iz de-verbativa *jb-verb z nejasnim morfemom * jb-, elegantno rešuje z izvajanjem iz prvotnega deverbativa *vy-verb (zaradi blg. in srb. gradiva tudi *vy-von), v katerem je delovala disimilacija v : v ^j : v tipa srb. jeverica 'veverica' (Vuk) < *veverica 'sciurus', nato pa je iz *jy-veri> (oz. *jy-vorb) po preglasu nastalo *fi-ven (oz. *ji'-vorb) in v nadaljevanju *i'-verb (oz. *i'-vorb).
— 41 —
Metka Furlan
ESSJ: France Bezlaj, 1976-2007: Etimološki .slovar slovenskega jezika I-V. Avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: Mladinska knjiga + Založba ZRC.
ESSJa: Etimologičeskij slovar' slavjanskich jazykov 1-. Moskva: Nauka. 1974-.
Hjalmar FRISK, 1973: Griechisches etymologisches Wörterbuch I—II. Zweite, unveränderte Auflage. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag.
Metka FURLAN, 2008: Eksterna in interna rekonstrukcija v slovanski etimologiji -Slavistična revija 56/2 = Zbornik referatov za štirinajsti mednarodni slavistični kongres Ohrid, 10.-17. september 2008, 3-16.
GREGORIČ: Gradivo za kostelski slovar. Računalniška datoteka.
Oswald GUTSMANN, 1789: Deutsch-windisches Wörtebuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einer vorzüglichem abstammenden Wörter. Verfasset von Oswald Gutsmann. Klagenfurt.
Josef HOLUB- František KOPEČNY, 1952: Etymologicky slovnik jazyka českeho. Praha: Statni nakladatelstvi učebnic v Praze.
Joseph JUNGMANN, 1989: Slovnik česko-nemecky I-V (Praha 1835-1839). Praha: Academia.
Matija KASTELEC-Gregor VORENC: 1997: Slovensko-latinski slovar. Po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680-1710). Ljubljana: Založba ZRC.
Tomislav LIPLJIN, 2002: Rječnik varaždinskoga kajkavskog govora. Varaždin: Garestin.
Aleksandar LOMA, 2006: O jednom istočnosrbijansko-zapadnobugarskom dialektizmu (srp. dijal. ivora, bug. dijal. iver i sl.) - Godišnjak za srpski jezik i književnost Filološkog fakulteta u Nišu 20/8, 220-233.
Vaclav MACHEK, 1968: Etymologicky slovnik jazyka českeho. Druhe, opravene a do-plnene vydani. Praha: Nakladatelstvi Československe akademie ved.
Slavko MALNAR, 2002: Pamejnek. Govor u čabarskom kraju. Čabar - Rijeka: Matica Hrvatska Čabar.
Slavko MALNAR, 2008: Rječnik govora čabarskog kraja. Čabar: Matica hrvatska. Ogranak Čabar.
Jela MARESIC-Vladimir MIHOLEK, 2011: Opis i rječnik durdevačkoga govora. Durde-vac: Gradska knjižnica Durdevac.
D. NEMANIC, 1883: Čakavisch-kroatische Studien. Erste Studie. Accentlehre. Wien: In Commission bei Carl Gerold'e Sohn.
S. L. NIKOLAJEV-M. N. TOLSTAJA, 2001: Slovarb karpatoukrainskogo torunbskogo govora s grammatičeskim očerkom i obrazcami tekstov. Moskva: Rossijskaja akademia nauk.
Franc NOVAK, 1996: Slovar beltinskega prekmurskega govora. Drugo, popravljeno in dopolnjeno izdajo priredil in uredil Vilko Novak. Murska Sobota: Pomurska založba.
Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar 1894-1895. Elektronsko izdajo iz leta 2006 uredile M. Furlan, H. Dobrovoljc in H. Jazbec. Ljubljana: Založba ZRC.
42	t^Sla-Via Centra
Slovensko špranja in sorodno
Marko POHLIN, 1972: Tu malu besedishe treh jesikov 1781. Faksimile prve izdaje. München: Dr. Dr. Rudolf Trofenik.
Ivan POPOVIC, 1960: Geschichte der serbokroatischen Sprache. Wiesbaden: Otto Harrassowitz.
Hans SCHUSTER-SEWC, 1983-1989: Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober-und niedersorbischen Sprache. Bautzen: Veb Domowina-Verlag.
Petar SKOK, 1971-74: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV. Zagreb: Jugoslavenska Akademija znanosti i umjetnosti.
Vera SMOLE, 1994: Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora. Disertacija. Univerza v Ljubljani. Ljubljana.
Marko SNOJ, 1984/85: Dve etimologiji - Jezik in slovstvo 30, 117-120.
SP: Slownik praslowianski I-. Wroclaw - Warszawa - Krakow - Gdansk: Wydawnictwo Polskej Akademii nauk. 1974-.
SRNG: Slovarb russkich narodnych govorov 1-. Leningrad: Izdateltstvo Nauka. 1965-.
SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1970-1991.
Joakim STULIC, 1985: Joakima Stulli Dubrocsanina svechenika reda S. Franceska Se-rafinskoga Rjecsosloxje I-II. U Dubrovniku 1806 (Reprint and Afterword by E. Fekete. München: Verlag Otto Sagner).
Josip SASEL, 1957: Rožanski narečni besednjak. Rokopis. Hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Ivan ŠAŠELJ, 1906-1909: Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I-II. V Adlešičih nabral Ivan Sašelj. Ljubljana.
Petar ŠIMUNOVIC, 2006: Rječnik bračkih čakavskih govora. Supetar: Brevijar.
Jožica ŠKOFIC, 1996: Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem. Disertacija. Univerza v Ljubljani. Ljubljana.
Nino ŠPEHONJA, 2003: Vocabolario del Nadiško. Uporabljana je bila inačica slovarja, ki je bila na: http://www.lintver.it/pdf/vocabolario_natisoniano-italiano.pdf dostopna v letu 2003.
Stjepko TEŽAK, 1981: Ozaljski govor - Hrvatski dialektološki zbornik V, 203-427.
Ivan TOMINEC, 1964: Črnovrški dialekt. Kratka monografija in slovar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Reinhold TRAUTMANN, 1923: Baltisch-Slavisches Wörterbuch. Göttingen: Vanden-hoeck & Ruprecht.
Maks VASMER, 1986-1987: Fasmer, Etimologičeskij slovarb russkogo jazyka I-IV. Perevod s nemeckogo i dopolnenija člena-korrespondenta AN SSSR O. N. Trubačeva. Izdanie vtoroe, stereotipnoe. Moskva: Progres.
— 43 —
Metka Furlan
SLOVENIAN ŠPRANJA AND RELATED
Alongside PSl. *por-ti 'rip' (= Rus. porotb, porešb 'rip', Sln. prati, porjem/porjem 'rip, tear') there must have also existed the synonymous prefixed verb *čb-por-ti, which was the base for the formation of the nomen actionis of the type Sln. prošnja ^ prositi; i.e., PSl. *čb-por-ni 'splitting; that which results from splitting: crack / wood chip', which is preserved in Sln. špranja 'crack' and Cro. špranja 'wood chip'.
Because the meaning 'crack' can specialize into the denotation for a solid hoof, which has a crack = cleft of triangular appearance in the back, and because a solid hoof and a cloven hoof can easily be linguistically interpreted as one and the same thing (cf. the meaning of Lat. ungula), the same Slavic word family *por-ti 'rip' also includes Cro. špranjak, gen. špranjka 'ungula' (alongside Cro. špranjak (m.), gen. špranjka 'pointed, forked tree that something pierces') and špraljak, gen. špraljka 'ungula' (alongside šprojak, gen. šprojka 'pole used to throw branches into a lime kiln; wooden needle for knitting a kind of bag ...'), and the accentual deviation can be explained by the influence of the adjective *porm> (= Rus. dial.poronyj 'sliced open, ripped open (of a fish stomach)') and the existence of the substantive *porlb (f.) 'splitting' from the ptcp. *porh> (= Ukr. dial. porow, f. porola), which is also preserved in Sln. praliska 'crack', Cro. Čak. prajak 'cloven hoof', and further in the Sln.-Cro. isolexeme *parkbl'b 'cloven hoof' (which could have arisen through double metathesis from South Sl. *pral'bkb < *porPbkb). The same PSl. verb *čb-por-ti was the base for the iterative (cf. Mac. čpara 'cut'), from which are the deverbals in Cz. čpar 'claw, cloven hoof, leg', Old Serb. čbparoga 'ungula', SCr. čbparogb 'ungula' (alongside Serb. čpar, gen. -a 'something like a thorn on a tree, a broken branch that a person can poke against and be hurt').
Bidirectional lexicalization, which is expressed at synchronic levels in the form of an-tonymy (Sln. špranja 'crack' : Cro. špranja 'wood chip'), can also be expected in other resultative nomina actionis; e.g., *skala ^ *skaliti 'split': LSorb. skala 'gorge, crevasse, cavern' alongside 'cliff'; *ščepb ^ PSl. *ščep-ti: Sln. ščep, gen. ščepa 'wood chip, splinter', USorb. šcep 'crack'; Blg. iver 'splinter', 'cavity in a rock where water collects'.
— 44 —
iSlaVia Centra