OSREDNJA knjižnica CELJE S Celje - skladišče D-Per III 5/1998 5000005615,7 LETO XX - številka 7 - julij 1998 - cena 200 SIT Polzela sledi novim modnim trendom Polzela, tovarna nogavic, d.d.je vodilni nogavičar v Sloveniji, na leto proizvede 37 milijonov parov nogavic, od tega jih kar 80 odstotkov izvozi na zahtevna zahodna tržišča. Pri tem nenhno sledi svetovnim trendom, uvaja nove tehnologije in materiale, saj lahko samo na ta način zadovoljile zahteve domačih in tujih kupcev. Eden od ekskluzivnih materialov, ki jih Polzela uporablja je preja lycra, ki jo proizvaja ameriško podjetje Du Pont s katerim ima Polzela licenčno pogodbo, ki jo je sklenila med prvimi v Evropi. Polzela in Du Pont sa pripravila strokovno predstavitev modnih trendov v nogavičarstvu za sezono 1999/2000. V prijetnem ambientu Hotela Žalec so si številni kupci in tehnologi Polzele lahko ogledali materiale in nogavičarske izdelke, ki so jih predstavile manekenke, obenem pa prisluhnili strokovnemu predavanju Briana Colemana, direktorja razvoja za nogavičarstvo v podjetju Du Pont. Poudaril je predvsem, da ta preja daje nogavicam elastičnost, da se po svoji dolžini raztegne do sedemkrat, da se po sprostitvi vrne v svojo prvotno dolžino, zaradi česar so izdelki iz nje trpežni in do konca uporabnosti ohranijo svojo obliko. T.Tavčar 3 - M S - Med predstavitvijo hlačnih nogavic iz lycre, na levi stoji Brian Coleman Človeške topline ni nikoli dovolj. Upanja in vere v prijazno prihodnost tudi ne. Ko se gospodarske razmere zaostrujejo, ko razni sindikati grozijo s stavkami, delodajalci tarnajo, daje vse teže zbrati dovolj tolarjev za plače, ko so vsa področja našega življenja odvisna skoraj izključno od denarja, začne v ljudi lesti strah. In v takih časih je še kako dobrodošel preprost in prisrčen nameh, pa čeprav prihaja iz Mehike. Morda smo Slovenci prav zato tako navdušeno sprejeli medse Letim Calderm. Njen obisk je bil sicer predvsem za medije posel lota, a kljub vsemu lahko verjamemo, da Slovencev nihče ne bi mogel prepričati, da bi se prerivali, kričali in jokali zaradi koga, ki se ne bi dotaknil njihovih src. Kljub poslu in ekskluzivnim pravicam do raznih objav je tudi Savinjska dolina dodala košček k mozaiku Leticiinega obiska v Sloveniji Preboldčanka Vesna Gabrovec Škodnik, ki svoje najboljše ideje vedno najde doma, je namreč Letini podarila obleko in Savinjčan vam tako lahko ponudi tudi fotografijo, kije nima niti častnik z največjo naklado in eksluzivno pravico do Esmeraldinega obiska pri nas. Če nisi iz slovenske prestolnice, je ta dosežek, vredni pohvale. Več o pol urice z Letina si preberite na strani 24, sicer pa boste v julijskem Savinjčanu našli še veliko drugega branja. Kot vedno vas seznanjamo z dogajanjem v občinskem svetu in po krajevnih skupnostih, podrobneje pa smo se tokrat lotili krajevne skupnosti Vransko. Pišemo o Žalski noči, o letošnjem srečanju Žalcev in predstavljamo poslednjo Mohikanko z žalske tržnice. Če se odpravljate na dopust, le vzemite Savinjčana s sabo. Poletje je tu, muhasto, daje kaj. A vsak dan vam lahko sije sonce, če si boste dovolili smejati se s srcem. Nasmehi so (še) zastonj. L AVTO SOLA BRINOVEC Ul. talcev 3 (za tfžnico), tel.: 716 - 066 ORGANIZIRA TEČA| CPP ZA VSE KATEGORIJE 21. |UL1JA OB 9. in 16. URI V ŽALCU C 1¿ vinogradniške stebre tel.: 061/735-408 «6 8.-17.ure JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.0.0. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vudrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko : 0609/612-731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8.do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODjETjA ŽALEC /E OD 7. DO 15. URE. NA ČISTILNI NAPRAVI KASEZE je na voljo BIOLOŠKO GNOJILO, ki ga je možno prevažati s traktorsko prikolico. V manjših količinah je na voljo v vrečah. Gnojilo je primerno za gnojenje koruze, pšenice, okrasnega drevja, grmičevja, rož in drugih poljščin. Za vse informacije lahko pokličete na ČISTILNO NAPRAVO KASEZE tel.: 703-17-50, od Z do 15. ure. Za praznik nov odsek ceste Z otvoritve ceste. ,m\ '1 f T 1 . V a mkn \' Uiiri c? -arCTrerot • . ■: ■ ' ^¡bSIbSKSb?! čT-i ▼ -X" & JLd i i v' i,5 ,<*. mm m i IT. i \ v| -f , M- r tj ■ '* - pi&a , jgjfln ■'-■'j V KS Andraž so s slavnostno sejo, otvoritvijo novega asfaltiranega cestnega odseka Tajna -Brunšek v dolžini 1,5 km in gasilskim tekmovanjem zaključili večdnevno praznovanje krajevnega praznika. Na slavnostni seji, ki je bila v dvorani GD Andraž, je o delu organov KS med dvema prazniko- ma govoril predsednik sveta KS Andraž Anton Mešič. Dejal je, da je največja pridobitev odsek asfaltirane ceste Tajna - Brunšek, ki je plod dobrega sodelovanja med občinama Žalec in Velenje ter sosednjih KS Podkraj - Kavče in Andraž. Naslednja, za KS pomembna pridobitev, je zazidalni načrt oziroma ureditveni načrt, ki je v fazi javne razgrnitve. Drugo pomembno področje je vodovod Dobrič - Podvin in vodovod Grebence. Veliko časa, truda, prepričevanja je bilo vloženega tako s strani KS Andraž kot KS Polzela in ga še bo, da se bodo nadaljevala dela. Glede realizacije programa referenduma pa je dejal: "Na tem področju je bilo IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI veliko narejenega. Za šolo in telovadnico se dogovarjamo o nakupu zemljišča, v izdelavi je idejna dokumentacija, v teku pa so še druge aktivnosti, ki se nanašajo na šolo in nakup zemljišča." V nadaljevanju so podelili letošnji priznanji KS, ki sta jih prejela Franc jelen in Mirko Meh. V imenu sosednje KS Polzela je slavnostno skupščino pozdravil predsednik sveta KS Polzela, Stanko Novak, ki je med drugim dejal, da si bodo tudi na Polzeli prizadevali za čimprejšnje dokončanje vodovoda Podvin -Dobrič. Po seji so odšli na otvoritev nove ceste. 0 novi pridobitvi je govoril predsednik režijskega odbora Marjan Brunšek, trak pa sta prerezala Cirila Brunšek in Ciril Plesnik ob pomoči predstavnikov občine Žalec in Mestne občine Velenje. Novo Cesto, za katero so krajani tega zaselka prispevali po gospodinjstvu več kot 400 tisočakov in opravili po 70 ur udarniškega dela, je blagoslovil andraški župnik Niko Kranjc. Med tednom so pripravili zanimivo kulturno prireditev pod naslovom “Zato smo sem prirajžali", šahovski turnir, kjer je zmagala ekipa Tabora, pri veteranih je slavila ekipa Dobriča v šaljivih igrah med vaškimi skupnostmi pa je zmagala ekipa andraških gasilcev. T. Tavčar Srečanje zeliščarjev Udeleženci srečanja na Gozdniku pred odhodom na zeliščarske terene. Na Gozdniku so se nedavno srečali člani in članice društva zeliščarjev Olimje. Organizatorja tokratnega srečanja, ki je potekalo pri lovski koči, sta bila Fanika in Marjan Burjan iz Zabukovice, ki sta se izkazala kot zelo dobra gostitelja. Sicer pa srečanje ni bilo le družabnega značaja, ampak tudi zelo poučno, saj so udeleženci ob triurnem sprehodu po terenih Gozdnika in Mrzlice drug drugega spoznavali s posameznimi zdravilnimi zelišči in njihovimi učinki. Še posebno vlogo pri tem pa je imel Milan Feldin, predsednik društva zeliščarjev Olimje, ki je živa enciklopedija zdravilnih zelišč. 1 njim smo imeli kratek pogovor o delu njihovega društva. In kaj nam je povedal? "Naše društvo deluje že 12 let. Sedež društva je v Podčetrtku, člani in članice pa so iz raznih krajev celjske regije. V zadnjem obdobju je vse več članstva tudi iz velenjske in žalske občine. Društvo je sedanje ime začelo uporabljati kot svoj razpoznavni znak ob spremembi Zakona o društvih, ko se je bilo potrebno na novo registrirati. Kraj Olimje je s svojim samostanom, v katerem je tudi na ogled najstarejša lekarna v Evropi, poznan ljudem doma in po svetu. Glede na to, da je lekarništvo nekoč temeljilo ravno na zeliščarstvu, se nam je zdelo primerno, da svoje društvo poimenujemo po tem kraju. Člani društva se dobivamo enkrat mesečno in sicer vsako drugo nedeljo. Danes smo sicer naredili izjemo, ker smo šli s svojih običajnih terenov. Naša srečanja so vedno poučna, rekreativna in družabna. Člani in članice se jih radi udeležujejo, saj vedno zvedo kaj novega, predvsem pa se imamo lepo. Letos prirejamo že tudi drugo razstavo zelišč v Olimju. Ker je prva zbudila veliko zanimanja, smo se odločili, da jo postavimo tudi letos," je zaključil najin pogovor Milan Feldin. Skupaj z njim in ostalimi smo se potem podali v odkrivanje skrivnosti zelilšč. Marsikaj smo slišali in videli, tako da je čas pre- hitro minil. Vsekakor pa smo domov odhajali bogatejši za vedenje o zdravilnih zeliščih, pa tudi zadovoljni, saj smo v naravi preživeli nekaj prijetnih uric. Če bi kdaj v prihodnje želeli biti v takšni družbi tudi vi, vam predlagamo, da se včlanite v to društvo. Za informacije lahko pokličete na telefon 716-472. D. Naraglav 750 let župnije, zlata in srebrna maša Zlatomašnjk Ivan Vovk srebmomašnik Mirko Škoflek ter župnik lože Kovačec s Polzele in Ivan Napret iz Šmartnega ob Paki. Na praznik sv. Petra in Pavla so v Šempetru v Savinjski dolini praznovali pomembne obletnice. Tako mineva 750 let prve omembe župnije, rojak Ivan Vovk je praznoval zlatomašni jubilej. Seveda so se ob tej priložnosti zbrali domala vsi župljani, ki so poskrbeli za slovesno vzdušje izven cerkve, slavnostni pridigar je bil mariborski škor dr. Franc Kramberger, poleg obeh jubilantov pa sta somaševala še župnika sosednih župnij. Duhovnik Ivan Vovk je svojo novo mašo bral v tukajšnji cerkvi, nato je služboval kot kaplan v Šentjurju pri Taboru, v Šmarju, nazadnje pa je bil kot župnik v Zibiki in se leta 1993 upokojil. Sedaj pa živi na Tinskem v isti župniji. Na slovesnosti sta prepevala cerkveni in moški pevski zbor, ki so ju spremljale nove orgle. T. Tavčar Pod stoletnimi lipami praznovali tudi gasilci Ob dnevu državnosti so imeli v Gotovljah tudi krajevni praznik. Program prireditev je bil pester, zaključil pa se je s tradicionalno prireditvijo Pod stoletnimi lipami, na kateri so proslavili tudi 95-let-nico domačega gasilskega društva. Prisotne krajane in goste je najprej pozdravil predsednik KS Gotovlje Henrik Krajnc. Predstavil je nekatere dosežke v krajevni skupnosti v minulem letu. V tem obdobju je bilo na novo z asfaltom preplastenih 5,7 kilometrov cest, dokončano je bilo igrišče ob podružnični šoli, temeljito je bila prenovljena tudi šola. Poleg tega so v KS Gotovlje začeli graditi plinovod, razširilo se je telefonsko omrežje. Obnovljenih je bilo precej sakralnih spomenikov, med njimi tudi župnijska cerkev svetega Jurija. Krajevna skupnost je torej tudi na komunalnem področju doživela precejšen razvoj. "Z neko grenkobo pa ugotavljamo, da bi lahko bil ta razvoj veliko hitrejši, če bi uspel samoprispevek" je med drugim povedal Henrik Krajnc. Izrazil je prepričanje, da bodo s skupnimi močmi v kraju lahko še veliko naredili in ob koncu čestital gasilcem za njihov jubilej in pridobitev. Predsednik PGD Gotovlje Sandi Vasle je nato na kratko orisal 95-letno zgodovino društva, vse od decembra leta 1903, ko je v Gotovljah nastala prostovoljna požarna obramba, ki je imela le staro vojaško črpalko, že leto kasneje pa so kupili novo brizgalno. Od takrat so zamenjali že več brizgaln in praporjev, tudi avtomobilov, zgradili gasilski dom, ves čas pa je društvo skrbelo tudi za kulturno življenje v Gotovljah. Danes ima 112 aktivnih članov, 36 mladink in mladincev ter 10 veteranov. Že nekaj časa se je kazala tudj potreba po vozilu s cisterno za vodo. 0 njegovi nabavi so začeli razmišljati lani. Ko so v Šempetru kupili novo gasilsko vozilo, so Gotovljani dobili njihovo staro orodno vozilo. Želijo si zamenjati še kombi, ob 100-letnici pa bi radi na novo pridobljeno avtocisterno zamenjali z novejšo. Gotoveljskim gasilcem je ob pridobitvi čestital tudi poveljnik GZ Žalec Franc Naraks, nato pa sta predsednik in poveljnik PGD Šempeter vozilo predala predsedniku in poveljniku PGD' Gotovlje. Vozilo je blagoslovil dekan Branko Zemljak. Praznovanje pod stoletnimi lipami je priložnost tudi za zahvalo vsem, ki so s svojim delom še posebej prispevali k razvoju krajevne skupnosti. Poleg srebrnih in zlatih značk je Henrik Krajnc bronaste plakete krajevne skupnosti izročil Adiju Vidmajerju, Hildi Javornik in Božu Radiču, srebrni plaketi sta prejela Friderik Luskar in janez Stebernak, zlata plaketa pa ni bila podeljena. K. R., foto: T. T. }} StIPR O (( d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 fli NAIEMNINE ZA STANOVANjA se v mesecu juliju ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu juliju 1998 10.18790 SiT in je 208,23 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAIEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v mesecu juliju ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 766,90 SIT. Po sklepu kurilnega odbora je bil na seji odbora 10. 6.1998 opravljen poračun za kurilno sezono 1997/98 in je bil objavljen na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Poračun za kurilno sezono je bil obračunan na položnicah za mesec junij 1998. Za kurilno sezono 1998/99 se ne bodo spremenile povprečne akontacije za toplotno oskrbo in bo znašala 94,35 SIT/m2 ogrevalne površine. Povprečna akontacija se bo oblikovala v skladu s cenami kurilnega olja. Ob koncu kurilne sezone 1998/99 bo v mesecu juniju 1999 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1998/99. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od Z do 13. ure. Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt.lnformacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. POSEBNO OBVESTILO! VSE LASTNIKE STANOVANJ, KI ŠE NISO VRNILI PODPISANIH POGODB ZA TOPLOTNO OSKRBO ZA CENTRALNO KOTLOVNICO V ŽALCU PROSIMO, DA NAM VRNEjO TRI PODPISANE IZVODE POGODBE. Nova cesta, črpališče... V KS Ponikva pri Žalcu se bodo v nedeljo, 19.julija, pričele prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. S praznovanjem bodo pričeli gasilci, ki bodo pripravili tekmovanje za pokal KS Ponikva in zabavo. Do naslednje sobote, 25. julija, se bodo zvrstile razne športne prireditve. Ta dan bo ob 16. uri slavnostna seja skupščine KS, na kateri bodo predelili priznanja zaslužnim krajanom, nato pa bo otvoritev novega, 550 m dolgega odseka asfaltirane ceste in popolno obnovljenega črpališča. V nedeljo, 26. julija, bodo pripravili v Slomškovem domu še srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let, s kulturnim programom. T. Tavčar PGD Gomilsko je praznovalo Prostovoljno gasilsko društvo Gomilsko je v soboto popoldne praznovalo 95-letnico obstoja društva. Praznovanje so začeli z zanimivim prikazom vseh štirih motornih brizgaln, ki so jih uporabljali gasilci na Gomilskem. Največ pozornosti je vzbudila prva ročna brizgalna iz leta 1904 na ročni pogon, ki sta jo vlekla en par ali dva para konj, njena zmogljivost pa je 400 litrov vode na minuto. Nato so gasilci društev gasilske zveze Žalec v povorki krenili skozi vas do prireditvenega prostora v Šmatevžu, kjer jih je najprej pozdravil predsednik domačega društva Franc Skok, nato pa sta jim ob jubileju čestitala predstavnik občine Tone Vesolak in predsednik Gasilske zveze Vinko Debelak, Danijel Brišnik pa je predstavil 95-letno zgodovino društva in poudaril, da so bili gasilci vedno na voljo ljudem v stiski in ob nesrečah. Sledilo je razvitje prapora, ki ga je razvila Sonja Mandeljc, predstavnica glavnega donatorja, Lumar hiše Gomilsko, motorno brizgalno Rosenbauer Fox pa je predal namenu predsednik Zavarovalnice Triglav, območne enote Celje, |anko Kos. Obe pridobitvi je blagoslovil župnik Mirko Cirar. Pred tem so podelili tudi več priznanj gasilske zveze. Ob koncu pa so se gasilske desetine pomerile v vleki vrvi. Pri članih in članicah je zmagala desetina Gomilskega. T. Tavčar Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231 UGODNA POSOJILA OD 1 leta DO 3 let ZA VES GRADBENI MATERIAL ČRPALKE ZA ZALIVANJE #p€DROU0 SANITARNA KERAMIKA , KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM f A/Á TlRQOV8XO M. ¥ /1 PODJETJE Šempeter 126/b ŠEMPETER Telefon: 063/ 701 252 Avtodeli za vozila •RENAULT -ZASTAVA FIAT . ' ' V ’¿ft' v ; cena: 59.990 Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Vsem strankam žalimo varno vožnjol TRGOVINE MESIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 PRODAJALNE: ANJA - Čatež, tel.: 06Q8/3jj* MONLiJdiJtel Planja, Ro|ia, tel.: 063/420-4471 BEA4^AJČEK^6tei/Planja, Rogla, tel,: 063/42M472 ERME - Zreče, tel.: 063/768-1262 Atomska vas, Podčetrtek, tel.: 0637829-7821 EbEKTROAKUSTIKA IN KOMISIJSKA PRODAJA Lev3c 56, 3301 Petrovče, tel.: 063/471-^15, faxVQ63/472-015 SPORTS Kamp Atomske toplice,feJ.: 063/892-7868 ROŽJtfA&IN - Obal/S^a, Portorož/ tel.: 066/746-994 Poletje in vročina sta že na dlani, zato ju delite z nami. Hitro se v naše trgovine napotite, pa ugodnih cen ne zamudite, pa lepih oblačil, kozmetike, spominkov ne prezrite. Ko vse skupaj boste nakupili, boste z veseljem v bazen ali morje skočili ali pa se na Rogli ohladili. Pokojninska reforma Pokojnine so integralni del gospodarskega razvoja Ko je uvodničar na ravnokar končanem IV. kongresu DESUS, stari in novi predsednik g. Jože Globačnik, govoril o nekaterih problemih gospodarsko-socialne-ga razvoja naše države, je glede pokojninske reforme nakazal naslednja stališča naše stranke: "Od prvih začetkov našega delovanja smo ponavljali spoznanje, da pokojnin ni mogoče iztrgati iz celote gospodarsko-socialnih in političnih dogajanj. Opozarjali smo na škodljive enostranosti, ki so na temelju statističnih računov in pri sedanji izredno visoki stopnji nezaposlenosti napovedovali skorajšnji zlom pokojninske blagajne. Preslišane so bile naše ugotovitve, da je normalno, da država podpira pokojninsko blagajno, še posebej v situaciji, ko se s svojimi odločitvami vmešava v dohodke in izdatke pokojninske blagajne. Suhoparno uradniško so iskali modele in formule za restriktivno in takojšnje zniževanje pokojnin in žal v tem tudi uspevali. Variantnih izračunov, kako bi se stanje in javne finance in seveda tudi za pokojninsko blagajno spremenilo pri različnih stopnjah zmanjšane nezaposlenosti, preprosto niso naredili. Ne moremo si namreč zamisliti resnega omejevanja sive ekonomije, ne da bi se hkrati lotili premišljenih ukrepov za zmanjševanje nezaposlenosti." V zvezi z reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je IV. kongres DESUS soglasno sprejel naslednje sklepe: 1. Kongres ugotavlja, da je dločitev o uresničevanju reforme v dveh fazah, brez nasilnega uvajanja II. stebra v pokojninski sistem, predvsem rezultat naših dosedanjih prizadevanj in stališč Sive knjige. Vztrajamo, da se reforma v I. fazi omeji le na spremembo obstoječe zakonodaje. 2. Ponavljamo naša spoznanja in predlog, da morajo reformne rešitve temeljiti na objektivnem prikazu “finančnega bremena" pokojninske blagajne. Brez tega ni mogoče sprejemati dokončnih sklepov o gmotnem položaju upokojencev, kakor tudi redno prikazovati delež pokojnin v bruto domačem proizvodu. 3. Normativna izpeljava reforme mora temeljiti na predhodnem dogovoru socialnih partnerjev, med katerimi morajo biti tudi upokojenci. Dogovor socialnih partnerjev bo podlaga za naše opredeljevanje v vladni koaliciji in Državnem zboru. 4. Sistem kapitalskega kritja v obveznem pokojninskem zavarovanju naj se za sedaj izpelje le v okviru stoječega, predhodno saniranega in izboljšanega sistema ter z ustvarjanjem rezerv. Ocenjujemo, da sedanje razmere in pogoji ne dovoljujejo oblikovanje II. stebra, ki bi bil financiran iz dela obveznega prispevka za pokojninsko invalidsko zavarovanje. 5. Podaljšanje pokojninske dobe mora temeljiti nastrokovno predstavljeni različnosti življenjskih in delovnih pogojev in primerljivosti z drugimi in končno tudi na sporazumu socialnih partnerjev. Zagovarjamo tiste rešitve, po katerih bo pokojninska doba pri upo-kojitvi imela bistveno večjo težo kot upokojitvena starost. 6. Usklajevanje pokojnin za upokojence, ki se financirajo na podlagi sprotnega kritja (po sedanji medgeneracijski pogodbi), se izvaja izključno v povezavi z gibanjem plač. 2 Invalidsko zavarovanje naj ostane še naprej sestavni del sistema pokojninsko-invalid-skega zavarovanja z ustreznimi posebnimi ločenimi finančnimi razvidi in dodatnimi financiranji invalidnin, ki so posledica poklicnih bolezni. 8. Znotraj enotnega sistema po-kojninsko-invalidskega zavarovanja mora priti v celoti do izraza solidarnost med najnižjimi in najvišjimi pokojninami, vključno z dodatkom za rekreacijo. 9. Podlaga za politično delovanje stranke v I. in II. fazi pokojninske reforme ostaja vsebina V. poglavja programa stranke, ki je bil sprejet na 1. kongresu, vsebina Sive knjige in na teh podlagah sprejeta stališča organov stranke, la' vključujejo: - vdovske pokojnine - kapitalski sklad pokojninsko-invalidskega zavarovanja - odpravljanje raznih anomalij. Vsakomur od nas upokojencev je po mojem mnenju sedaj jasno, za kaj se naša stranka zavzema. S tem člankom zaključujem objavljanje informacij, ki so bile potrebne za seznanjanje upokojencev s predvidenimi spremembami upokojensko-invalidske zakonodaje. Območni odbor DESUS Žalec Podpredsednik: Rado Rotar Dan žit in predstavitev strojev Oddelek za kmetijsko svetovanje Celje in enota za kmetijstvo Žalec sta pred dnevi organizirala ogled preizkusa različnih sort pšenice, ječmena, rži in krmnega graha v mešanici z jarim ječmenom in v čisti setvi. Preizkušali so žita semenarskih hiš Agrosat in Semenarne. Za varstvo posevkov so uporabljali pesticide podjetij Pinus, Cinkarne in BASF-a. Predstavniki semenarskih hiš so opisali značilnosti posameznih sort. Specialistka za poljedelstvo, Ema Pavlič je predstavila tehnologijo, ki so jo uporabili kmetje. Oceno zdravstvenega stanja žit pa je podala Vlasta Knapič iz IHP Žalec. Ker vemo, da je za kmeta bistvenega pomena tudi prodaja njegovih pridelkov, je bil predstavljen tudi tržni red za pšenico, ki ga je podal direktor Med ogledom strojev za strniščno strnišča. ______________ obdelavo tal ter sajenje in setev v oddelka za kmetijsko svetovanje Celje Darko Simončič. Obiskovalci so si ogledali tudi herbicidni preizkus v koruzi, ki ga je predstavil Andrej Simončič iz IHP Žalec. Predstavljeni so bili tudi stroji za strniščno obdealvo tal ter sajenje in setev v strnišča. Preizkus si je ogledalo veliko ljudi iz celjske regije, ki so bili s predstavitvijo zadovoljni, saj je bila prikazana kompleksna problematika pridelave žit. T. Tavčar Pravočasen trenutek resnice Uprava Kovinotehne je bila dolga leta skupaj, zato so bile nujne spremembe trudila, a ni uspela najti izhoda. Uprava je bila dolga leta skupaj, zato so bile nujne spremembe. Tudi dosedanji predsednik uprave Aleš Ilc, ki je bil na čelu Kovinotehne 16 let, ostaja v podjetju kot svetovalec. V roku štirinajstih dni bom predlagal sestav nove uprave. Delo v Kovinotehni teče normalno, podjetje je likvidno in vse obveznosti do države in bank sproti poravnava. Poleg neskladja finančnih in blagovnih tokov (dve milijardi tolarjev) nas precej obremenjujejo bančne obresti. Zavedam še, da prevzemam odgovorno in zahtevno nalogo, ker pa sem bil imenovan s konsenzom, sem prepričan, da bomo s skupnimi močmi kmalu prišli do začrtanega cilja," je na tiskovni konferenci dejal Saša Gržina. Vest o odstopu uprave celjske Kovinotehne je javnost sicer presenetila, na tiskovni konferenci pa je novi predsednik uprave Saša Gržina povedal, da se ni zgodilo nič pretresljivega in da tudi slabši finančni rezultati ne morejo stresti Kovinotehne. "Uprava se je modro odločila, ko je sprejela sugestijo nadzornega sveta, članov sveta delavcev in sindikata. To bi se lahko ugodilo že pred letom, a bolje zdaj kot čez pol leta. Prepričan sem, da bomo zaustavili neskladja med finančnimi in blagovnimi tokovi. Tudi morebitna izguba ne more stresti Kovinotehne. Delavci so o teh spremembah seznanjeni in jih z razumevanjem sprejemajo, kljub temu, da so prejeli za pet odstotkov nižjo plačo, kot to določa kolektivna pogodba. Stara uprava se je I- K. ALEA group, d.o.o. Celje Gradbena operativa Ložnica 43, 3310 ŽALEC ALEA Na podlagi sklepa kolegija direktorja objavljamo RAZPIS ZA SPREJEM V DELOVNO RAZMERJE 1. gradbeni tehnik-pripravnik S osebi S. tesar - pripravnik 3 osebe 3. zidar-pripravnik 3 osebe POGOJI ZA SPREJEM V DELOVNO RAZMERJE: 1. Vozniški izpit B kategorije za vse tri točke 2. Pod točko 1 je potrebno aktivno znanje vsaj enega tujega jezika. Za vse naštete točke je potrebno oddati pisne prošnje na naslov podjetja. Prošnje sprejemamo dp 23. 7. 1998. Sprejeti kandidati bodo pisno obveščeni do 7. 8.1998. Na podlagi sklepa kolegija direktorja objavljamo RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1998/99 za naslednje šolske programe: 1. študij gradbeništva 1 štipendija k 2. študij strojništva 1 štipendija 3. gradbeni tehnik 2.letnik 2 štipendiji za poklice po starih programih za učence 2. letnikov 4. poklic zidar 3 štipendije 5. poklic tesar 3 štipendije S. poklic ključavničar 1 štipendija V. poklic avtomehanik 1 štipendija B. poklic montažer vodovodnih instalacij 1 štipendija S. poklic montažer toplovodnih instalacij 1 štipendija RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1999/8000 za poklice po novih [dualnih] programih 10. poklic zidar 5 štipendij 1T. poklic tesar 5 štipendij Za vse naštete točke je potrebno oddati pisne prošnje na naslov podjetja. Za točke od 1 do S sprejemamo prošnje do 23. 7. 1998, za točki S in 10 pa do 1. 18. 1998. Sprejeti kandidati bodo pisno obveščeni do 7. 8. 1998 po točkah od 1 do S, po točkah 10 in 11 pa do 15.18.1SS8. začeli predvsem vojni invalidi v takratnem invalidskem podjetju Mizarstvo Polzela. Od takrat naprej se je podjetje širilo, nekaj časa imelo v proizvodnem programu tudi vrbopletarstvo, se leta 1954 preimenovalo v Tovarno pohištva Polzela, leta 1961 pa v Pohištveno industrijo Garant Polzela, kamor je spadalo tudi Pohištvo Šempeter, obe tovarni pa sta bili leta 1964 priključeni k UK Savinja Celje. Že leto pozneje se je Garant odcepil in od takrat dalje je samostojno podjetje, ki se je privatiziralo v delniško družbo januarja 1995 in je v večinski lasti zaposlenih delavcev, upokojencev in nekaj bivših zaposlenih delavcev. Sedaj podjetje zaposluje 289 delavcev, v proizvodnem programu imajo več tipov spalnic, dnevnih, otroških in dijaških sob, predsob, kuhinj in garnitur za jedilnice. Tako širok program jim omogoča računalniško voden stroj. Izvažajo na Hrvaško, v Makedonijo, Rusijo, Savdsko Arabijo in Arabske Emirate, manjše količine pa tudi v Avstrijo in Nemčijo. T. Tavčar 50 let Garanta, skupščina delničarjev Pohištvena industrija Garant Polzela, d.d. je imela 4. redno sejo skupščine delničarjev. Na njej so sprejeli poročilo uprave o poslovanju v letu 1997 in razdelili ustvarjeni dobiček. Delničarji, teh je okrog 600, bodo dobili izplačane dividende v višini 37,70 tolarjev bruto na delnico. Po končani skupščini pa so proslavili 50. obletnico obstoja svojega podjetja. Kot je povedal predsednik uprave Matjaž Rojnik, ki je v govoru orisal obdobje petdesetih let, je podjetje začelo delati na izposojenih lesnoobde-lovalnih strojih, ki jih je posodil Ernest jelen s Polzele. Delati so Vodstvo skupščine. Hmezad banka se je pripojila Banki Celje Generalni direktor Banke Celje Niko Kač o razlogih za združitev Pred dnevi je skupščina delničarjev Hmezad banke potrdila predlog o pripojitvi Hmezad Banke k Banki Celje. To odločitev so potrdili tudi delničarji Banke Celje, postopek pa naj bi bil končan do konca septembra letos. S tem naj bi Banka Celje še utrdila svoj položaj kot peta slovenska banka. Sicer pa več o razlogih in poteku pripojitve v nasledjem pogovoru z generalnim direktorjem Banke Celje Nikom Kačem. Ali ste že ob oblikovanju bančne skupine pred približno letom dni načrtovali združitev bank in čigava je bila praza-prav pobuda za združitev? Niko Kač: “Ne, morda je presenetljivo, ampak združitve pred letom dni nismo načrtovali. Pobuda za to je prišla s strani Hmezad banke. Dejstvo je, da je bilo oblikovanje bančne skupine strateški projekt Banke Celje, v okviru katerega smo si zadali cilj, da v bančno-finačnem smislu postanemo najmočnejša oziroma tako imenovana matična banka te regije. To pomeni, da bi bil naš tržni delež spričo hude konkurence vedno večji kot 50 odstotkov. V skladu s tem ciljem z raznimi metodami sami povečujemo naš obseg poslovanja, v okviru večanja našega tržnega deleža pa so tudi nakupi bank oziroma udeležba v bankah. Tako smo šli v prostor Ljubljane z nakupom Norikom banke, kjer je danes zelo uspešna glavna podružnica Banke Celje, lasno je, da če pride v ta prostor enajst bank, odnesejo nekaj tržnega deleža in •tega je potrebno nadomestiti na drugih območjih. Hmezad banka deluje na območju, ki ga tudi mi pokrivamo, več kot polovica njihovih in naših strank je istih, zato je bila povezava logična. Bančna skupina je bila normalna stopnja te povezave, ko je Banka Celje s 40 odstotki oblikovala to skupino z dokapitalizacijo Hmezad banke. Računali smo, da bo ta bančna skupina delovala na daljši rok. Zakaj je tako hitro prišlo do predloga o pripojitvi: Naša banka z letošnjim letom zaključuje petletni strateški načrt, zato je konec lanskega leta naredila novega, ki ga je predložila svojemu zboru.. Normalno je, da se v bančni skupini usklajujejo planske naloge. Tudi Hmezad banki je bila dana naloga, da pripravi svoj načrt. Pri pripravi tega pa je Hmezad banka naletela na številne omejitve, ki so se pojavile v tem obdboju. Ena od njih je, da se je z izhodom dveh bank iz postopka sanacije konkurenčnost na trgu bistveno povečala. Realne obrestnejpere so padle, zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da je za banke manjšega obsega ekonomičnost poslovanja pokazala, da je samostojno poslovanje, kar pomeni skrbeti sam za svojo likvidnost in izpolnjevati vse kriterije kreditno-monetarne politike, ki jih predpisuje Banka Slovenije, zelo neekonomično. To pomeni, da bi se Hmezad banka prej ali slej znašla v rdečih številkah. Ob "izdelavi strateškega načrta se je tako pokazalo, da je pametneje, da pride do povezave. Predlog o tem je prišel s strani Hmezad banke, mi smo ga obravnavali in nato se je začel zelo zahteven proces pripojitve. Pripraviti smo morali pogodbo z vsemi elementi, s tem mora soglašati Banka Slovenije, seveda pa je bilo potrebno prepričati tudi delničarje. Največ vprašanj je bilo okrog menjalnega razmerja. 60 odstotkov delničarjev Hmezad banke (40-odstotni delničar je Banka Celje) bo dobilo naše delnice, menjalno razmerje 0,41 delnice Hmezad banke za delnico Banke Celje. Normalno je, da se je to razmerje delničarjem Hmezad banke zdelo premalo, našim delničarjem pa preveč. To je predmet sporazuma. Smo pa metode, ki smo jih uveljavili v tem projektu, preverili tudi pri zunanji oditorski hiši. Ta predlog smo pripravili z benevolenco. Kadar kdo koga vabi k sebi in hoče na dolgi rok dobro sode- lovanje z njim, je normalno, da postopek ni zelo restriktiven, kar so nam očitali tudi naši delničarji, ampak še vedno je bil pošten. Na zboru naše banke se s pripojitvijo niso vsi strinjali, vendar pa je bila dovolj velika večina za to." O pripojitvi bank mora dati soglasje še Banka Slovenije. Ker je združevanje bank v njenem kontekstu in sta Banka Celje in Hmezad banka združitev že napovedali, je Niko Kač prepričan, da bo to mnenje pozitivno. Ves postopek pripojitve naj bi bil končan do 30. septembra. Kaj torej pomeni pripojitev za Hmezad banko, kaj bo njenimi poslovalnicami in ali bo prišlo do kakšnega presežka zaposlenih v Hmezad banki? Niko Kač: "Hmezad banka preneha delovati kot samostojna pravna oseba in iz nje nastane podružnica Banke Celje z imenom Hmezad. To ime smo pustili, ker menimo, da to ime v tej regiji uživa določen ugled ima neko tradicijo, v Ljubljani, na primer, nismo pustili imena Norikom. Podružnica Hmezad se bo oblikovala teritorialno. Pokrivala bo območje Žalca, Spodnje in Zgornje Savinjske doline. K njej se bo pripojila naša ekspozitura v Žalcu s 6 milijardami bilančne vsote, medtem ko ima Hmezad 10 milijard bilančne vsote. Dogovorili smo se, da bo žalska podružnica obravnavala vsa manjša podjetja, srednja in velika pa tako, kot bodo želela. Praviloma pa naj bi velika podjetja ostala v Celju. Spoštovali bomo voljo klientov. Sicer pa si bomo prizadevali vso to mrežo enot uporabiti racionalno. Hmezad banka v Savinjski dolini razen v Žalcu in Levcu ni imela svojih enot, naša banka pa jih ima v vseh večjih krajih žalske občine in tudi v Mozirju. Te enote bodo prišle v podružnico Hmezad. Hmezad banka pa je imela kar nekaj enot v drugih občinah: v Laškem, Šentjurju, Rogaški Slatini in Slovenski Bistrici. Te se bodo inkomporirale v mrežo naših ekspozitur, ki delajo na teh področjih. Zahteva modernega bančnega poslovanja je tako imenovano segmentiranje klientov, to pomeni, da morajo biti zahtevnejši klienti obravnavani glede na svoje želje po finančnih storitvah zasebno, da ne čakajo v vrstah. Za enostavne posle imamo bankomate in plastični denar, običajno poslovanje za bančnimi okenci bo odmiralo, to je dejstvo. Za razno svetovanje in zahtevnejše finančne posle bo potrebno zagotoviti posebne prostore in zato razmišljamo, da bi v nekaterih krajih te Hmezadove enote spremenili v enote za osebno svetovanje. V njim bodo lahko urejali zadeve predvsem mali podjetniki in podjetja, še zlasti zadeve v zvezi z žiro računi, ki zdaj še potekajo prek bančnih okenc. Glede zaposlenih pa morate vedeti, da smo v pogodbi o pripojitvi vsem v Hmezad banki zaposlenim zagotovili delo v Banki Celji za nedoločen čas. To je sestavni del zakona o gospodarskih družbah, ki govori o pripojitvah. Seveda bi težko pričakovali, da bi se delničarji Hmezad banke strinjali s pripojitvijo, če bi zaradi tega kolektiv ostal na cesti. Konec koncev je ta kolektiv dosedaj upravljal z 10 milijardami vredno bilančno vsoto in to-naj bi počel še naprej. V banki imamo pravzaprav samo dve možnosti: ali z istim številom zaposlenih povečamo obseg poslovanja, ali pa pri enakem obsegu posla začenjamo zmanjševati število zaposlenih. Zaenkrat nam je uspevalo, da smo povečevali obseg posla.” K. R. GOSPODARSTVO JllUJ 1998 ■ Z ljubljanske borze Polletni pregled rasti cen delnic na Ljubljanski borzi kaže, da je bilo na začetku leta bolje investirati - vezati denar v banki, kot kupiti delnice na borzi. Povprečni polletni zaslužek z delnicami, za katere je narejena analiza, znaša 0,6%, od katerega je potrebno še odšteti 30%-ni davek na ta zaslužek. Povprečni mesečni zaslužek z vezavo sredstev v banki pa znaša 1%. Stvari so popolnoma drugačne, če smo se na začetku leta odločili za nakup nekaterih delnic. V tem primeru imamo sedaj lahko tudi za polovico debelejše denarnice. Za toliko je namreč porasla vrednost delnic Leka in Krke. Če smo torej investirali 100.000 SIT, jih imamo sedaj okoli 150.000. Od tega moramo državi plačati 15.000 SIT davka na zaslužek in še vedno nam ostane več, kot če bi denar investirali - vezali za polovico leta v banki. Zelo lep zaslužek so imeli tudi lastniki delnic Radenske, Heliosa, Fructala, pa podjetja jata - meso Ljubljana in pooblaščene investicijske družbe Capinvest. Vrednosti so višje za okoli tretjino. Tako visok porast cen ne pomeni samo krasnega zaslužka, temveč velikokrat posameznim delnicam pomaga prerasti psihološko mejo, ki duši delnico. Takšen primer so delnice Radenske. Zanje je po porastu potrebno odšteti 2.300 SIT, medtem ko v marcu in aprilu niso mogle preko meje 2.000 SIT za delnico, pa naj si je bil promet še tako visok in trend pozitiven. Ko že govorimo o premagovanju psihološke meje naj omenim delnice Petrola. Le-te so pravo nasprotje delnic Radenska. Njihova vrednost se ne more odlepiti od 22.000 SIT za delnico. Vse od začetka lepa pa do sedaj njihova cena niha med 19.500 in 22.000 SIT. Po odbitku davka na zaslužek znaša polletna rast okoli 7%. To pa je že zelo blizu zaslužka z vezavo sredstev v banki. Razlika je le v tem, da pri naložbi denarja v banki nismo imeli tveganja, kakor pri nakupu delnic. V tretjo skupino dobičkonosnih delnic pa spadajo delnice Aerodroma Droge Kolinske, Petrola, Probanke, Salusa, Zdravilišča Moravske toplice in delnic podjetja Loka. Cena jim je zrasla med 10 in 20%, pomeni da naš čisti donos znaša med 7 in 14%, kar je, na hiter pogled precej bolje kot v banki. To je polletni zaslužek. Kako pa bo v drugi polovici leta? Bomo lahko investirali v vsaj dosedaj najbolj donosne delnice ali bo pri vseh delnicah trend negativen? V banki bomo lahko investirali tudi naslednjo polovico leta, nisem pa ravno prepričana, da bomo lahko tako varno, takšen zaslužek prejeli tudi z delnicami na Ljubljanski borzi. Odločiti se mora vsak investitor sam. Na voljo so mu informacije in nasveti borznih posrednikov ter lastne izkušnje in mogoče tudi izračuni iz naših analiz. ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC, tel. In faks: 063 / 717 333, 715 200 mobitel: 0609 / 644 546, elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran http://www.savinjski-obcan.si REGIONALNI PROGRAM IN AGENCIJA ZA TRŽENJE DOPISNIŠTVO KOTACIJA A KOTACIJA C Aerodrom Ljubljana 8,9 Cetis -2,3 Dolenjska banka r. 0,3 Fructal 31,25 Droga Portorož 14,08 Gea tov.olja 5,7 Emona obala Koper -4,6 Helios 36,3 Istrabenz -11,5 Hoteli Palače -12,8 Kolinska 11,7 lata meso 25,8 Krka 41,8 jata reja -71 Lek 55,1 Kruh-pecivo -474 Luka 4,1 Lisca -6,5 Mercator 3,2 Loka 14,6 Petrol 10,1 Mitol -10 Probanka 9,8 Pinus Rače -0,4 Radenska 30,5 Svila -25,7 Salus 177 Svilanit 10 Skb banka -14,2 Tekstina 0 Terme Čatež -4,6 Tosama 78. Zdrav.Moravske 18,6 Totra tekstil -2,2 KOTACIJA B Etol -2,6 Tovarna sladkorja -28,4 HB Brežice -11,1 Zlatorog Maribor -30,1 Hmezad banka -1 Rudis 2,4 Kovinotehna -14,3 Capinvest 32,5 Tovarnama krmil 4,8 Darja Kanduti HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PREBOLD,z.o.o. 3312 PREBOLD ODDAJA v najem prostore v poslovni zgradbi Hmezad Kmetijske zadruge Prebold, ki se nahajajo v II. nadstropju. 1. Prostore v izmeri cca 340 m2, ki predstavljajo: DVORANO, ODER, BALKON, AVLO; 2. Prostore, ki predstavljajo PISARNE (tri). Podrobne informacije dobite na tel.št.: 063/724-544, kjer se lahko dogovorite tudi o času ogleda. Ponudbe z vrsto dejavnosti naj interesenti pošljejo na naslov: HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PREBOLD,z.o.o. Hmeljarska c.8, 3312 Prebold do 10.8.1998. POZIV VINOGRADNIKOM IN VINARJEM V skladu z 42. členom Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS,št.70/97) je v pripravi nov register pridelovalcev grozdnja in vina ter kataster vinogradov. Področje bo urejal Pravnilnik o načinu vodenja in vsebini katastra vinogradov, registra pridelovalcev grozdja in vina in proizvajalcev drugih proizvodov iz grozdnja in vina, o prijavi letnega pridelka in prijavi zalog vina, ki bo začel veljati z letošnjo trgatvijo in sicer za vino letnik 1998. Vodile se bodo štiri evidence: . KATASTER VINOGRADNIKOV, v katerem se vodijo podatki o površinah, zasajenih z vinsko trto; . REGISTER PRIDELOVALCEV GROZDjA IN VINA IN PROIZVA-jALCEV DRUGIH PROIZVODOV IZ GROZDjA IN VINA v katerem se vodijo podatki o pridelovalcih, ki te površine obdelujejo in pridelujejo grozdje, mošt, vino ter druge in stranske proizvode iz grozdja in vina; . PRIIAVA LETNEGA PRIDELKA v kateri se vodi pridelek s teh površin in je skupaj z vpisom v register in kataster osnova za dodelitev naziva porekla temu pridelku; . PRHAVA ZALOG VINA v kateri se vodi zaloge vina, ki ob pričetku novega vinskega leta ostanejo v kleteh. Na podlagi 8. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Ur.list RS,št.70/97) se v register vpišejo fizične in pravne osebe, ki: . pridelujejo grozdje in imajo v lasti, zakupu oziroma v drugačni obdelavi 0,05 ha ali več vinograda na ozemlju Republike Slovenije ali manj kot 0,05 ha, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode v promet; . pridelujejo grozdje, imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so imeli ob uveljavitvi zakona vinograde v lasti ali zakupu v obmejnih območjih držav, ki mejijo na Republiko Slovenijo, če prepeljejo grozdje, vino oziroma druge proizvode na območje Republike Slovenije; • pridelujejo vino oziroma proizvode iz kupljenega grozdja, mošta ali vina. Nov pravilnik bo usklajen s predpisi Evropske skupnosti in kot tak zahteva pri prijavi podatkov v vse štiri evidence nekaj več podatkov, kot jih zahteva trenutno veljavni Pravilnik o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register (Uradni list SRS, št. 16/78). Po novem zakonu pa so za razliko od starega dolžni vpisati v kataster vinogradov svoje površine tudi tisti vinogradniki, ki svojih pridelkov ne tržijo, če obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda (se pravi tudi ljubiteljski pridelovalci, ki obdelujejo več kot 0,05 ha, vendar pa tem ne bo potrebno prijavljati pridelka, če ga ne tržijo). Eden od razlogov, zakaj je vpis vseh površin pod vinogradi tako pomemben, je tudi ta, da je v Evropski skupnosti za vsako državo članico določena kvota površin, zasajenih z vinsko trto, ki jo lahko neka država ima. Državi članici se tudi na osnovi površin, ki jih ima pod vinogradi ob vstopu v Evropsko skupnost oziroma nekaj let pred vstopom, določi kvoto površin, ki jih lahko obnovi oziroma na novo zasadi z' vinsko trto! Zato želimo v kataster vinogradov vpisati čim več površin pod vinogradi, ki jih dejansko imamo. V kolikor do sedaj še niste vpisani v register, se vpišete na tisti upravni enoti, v kateri leži večina vaših vinogradov, oziroma v njej leži vaš proizvodni obrat, oziroma imate v njej (v kolikor ste pravna oseba oziroma samostojni podjetnik) sedež, oziroma v tisti, v kateri se vodi register, če se v vam najbližji ne vodi. Register se vodi na naslednjih upravnih enotah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj, Gornja Radgona, Izola, Koper, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Pesnica, Piran, Ptuj, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri jelšah, Trebnje, Velenje, Žalec. Ker je predpogoj za prijavo pridelka (in s tem za dodelitev naziva porekla pridelka) vpis pridelovalca v register in njegovih površin v kataster vinogradov, vas pozivamo, da tisti, ki do sedaj še niste bili vpisani v register, zakon pa to od vas zahteva, in tisti, ki ste že vpisani, pa boste po novem pravilniku dolžni prijaviti manjkajoče podatke in vse nastale spremembe, to svojo dolžnost opravite še pred trgatvijo. V nasprotnem primeru bo na upravnih enotah ob prijavi pridelka prihajalo do velikih zastojev ter nepotrebnih komplikacij, ki pa si jih verjetno niti vi niti referenti na upravnih enotah ne želite. Opozarjamo vas, da se neupoštevanje zakona in pravilnika (če kdo, ki bi moral biti, ni vpisan v register ali pa ne prijavi površin pod vinogradi in ostalih zahtevanih podatkov) kaznuje na podlagi 47 in 48. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. Podatke za vpis priglašate na obrazcih, ki jih dobite na upravnih enotah, kjer se vodi register, ter pri predstavnikih kmetijske svetovalne službe. Kakovostno leto vam želi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 VEDNO NAJVEČJA IZBIRA SVETIL NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V, VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN *y r w’.j ! |ff| r\ GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV PRIPRAVA: CEST, PARKIRNIH PROSTOROV IN DVORIŠČ I • TLAKOVANJE • IZVEDBA BETONSKIH ŠKARP • POSTAVITEV ŠKARPNIKOV IN ROBNIKOV VELIKA PIREŠICA 12/A 3310 ŽALEC TEL.: 063/ 728 129, MOB. 0609 649 611 <2. Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.:-725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022 SPOŠTOVANI KUPCI “ZVESTOBO JE POTREBNO NAGRAJEVATI,” smo dejali ob otvoritvi naše in Vaše prodajalne PRI PEK na Vranskem in prodajalne BRGLEZ e Grižah. Tako Vas tudi letos vabimo na sedaj že tradicionalno prireditev, ki bo v sobot», 22. avgustu 1998, ob 19. uri na parkirnem prostoru za prodajalno PRI PEK na Vranskem. Za ples in veselo razpoloženje bo poskrbel ■PBIK^TŠVRO pB VMMMMi VSEMENtj-Da pa ne bi bili lačni in žejni, si to lahko zagotovite že v juliju in avgustu z nakupi v naših in Vaših prodajalnah na Vranskem, Grižah in Žalcu. Od 22. junija dalje Vam naša prodajalka ob vsakem nakupu v naši prodajalni žigosa hrbtno stran vašega računa z našim žigom, Vi pa boste račune shranjevali Ko jih boste zbrali za določeno vsoto iz spodnje tabele, jih boste lahko v eni od naših prodajaln zamenjali za ustrezen bon in vstopnice. Da domov ne boste odšli praznih rok, smo v program vključili tudi žrebanje vstopnic nad 15.009 Sli 9,5 litra TOČENEGA PIVA nad 30.000 SIT 1 IVINA nad 45.000 SIT PEČENA SVINJSKA KRAČA ALI PIŠČANEC ■ Moramo pa Vam povedati, da to ne izključuje stalnega nagrajevanja ob enkratnem nakupu. Tako še vedno ob enkratnem nakupu flad 4.000 tolarjev dobite bon za kavo, ob enkratnem nakupu nad 8.000 tolarjev pa bon za kavo in .slaščico. Še enkrat naj se Vam zahvalimo za dosedanje zaupanje in se priporočamo še vnaprej. Veselimo se srečanja z Vami! Kolektiv BRGLEZ Turizem ■N iaj id a! jša noč v Ža! Ici i - Žalska noč ’98 Prvi dan je prireditev motil dež, v soboto pa seje sončni dan prevesil v prijetno noč z obilo glasbe Po savinjsko sta se poročila Anica Zlatarek in Andrej Koren, na posnetku s šrangarji iz Andraža. Turistično društvo Žalec je prvi vikend v juliju organiziralo letos že 18. Žalsko noč. Pni dan prireditve je program motil dež, v soboto zvečer pa je Žalec spet obiskalo več tisoč ljudi, ki so se lahko Zabavali na kar osmih prizoriščih z glasbo v živo. Poleg glasbe in zabave pa je bilo v okviru Žalske noči tudi več športnih in drugih zanimivih dogodkov. Žalska noč se je v petek 3. julija popoldne začela s teniškim turnirjem dvojic in posameznikov za pokal Žalske noči. Letos se je na turnir prijavilo kar 52 tenisačev, ki pa so morali igre prekiniti zaradi dežja, tako da se je turnir končal šele prejšnjo sredo. V športnem centru je bilo še eno zanimivo tekmovanje, izbor za najmočnejšega Slovenca. Svojo moč je na Krpanovi kobilici, vrečah soli, cizi in Brdavsovih glavah preizkusilo samo šest mož, pa še to le dva Savinjčana. Kljub nalivom so tekmovanje končali in kot najmočnejši se je izkazal Ljubljančan Igor Rankovič. Drugi je bil Mirko Hudovernik iz Migojnic. V petek zvečer je bila še ena športna prired- itev, in sicer ulični tek ki ga je organiziral Maraton team Slovenija Gorenje iz Velenja, s startom in ciljem na Filipovem trgu. V petek popoldne je bila v mestnem parku odprta cvetlična razstava, ob tem pa je zapel tudi Savinjski oktet. Čeprav je v žalski občini veliko cvetličarn, so se le tri odločile za sodelovanje na razstavi. Godbeniki iz Liboj pa so pripravili promenadni koncert. Zvečer je neusmiljeno deževalo, tako da zabave z glasbo po ulicah ni bilo. Zvečer je bil pred hotelom napovedan tudi nastop baletne skupine Tahiti. Zaradi dežja so se plesalci s Tahitija predstavili v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Gledalcev je bilo nekoliko manj, kot bi jih bilo zunaj, vendar pa so bili nad prikazanimi plesi in običaji s Tahitija navdušeni. Drugi dan Žalske noči se je začel v soboto zgodaj zjutraj, v lepem sončnem jutru, ko se je v Športnem centru začel tradicionalni balinarski turnir, ob devetih pa so lahko Žalčani končno kupovali na kmečki tržnici. Domače izdelke so prodajali člani društva rejcev drobnice celjske in koroške regije in članice društva kmečkih žena Spodnje Savinjske doline. Poleg izdelkov iz kozjega in ovčjega mleka, domačega peciva in potic, so bile naprodaj tudi domače "arcnije". In zakaj gospodinje večkrat ne pridejo prodajat svojih izdelkov na tržnico? Pravijo, da se ne zanesejo, da bi zares prodale vse domače dobrote, saj je z njihovo pripravo kar precej stroškov in zato ne morejo biti zelo poceni. Že na kmečki tržnici sta izmenično igrala dvakratni naj harmonikar Savinjske Andrej Flis in gost iz Škotske, nekdanji gardist Donny McLeod, ki je v tradicionalnih oblačilih igral na dude. Oba sta nato igrala na skoraj vseh prizoriščih Žalske noči. Pri železniški postaji je ves dan potekal turistični avtoslalom, pred gostiščem Štorman pa so se srečali slovenski župani. Načrtovan je bil kolesarski izlet županov na Sveto |edrt, s katerim bi uradno odprli kolesarske poti po Savinjski dolini, vendar Pivovarji iz Laškega so se tudi letos izkazali. pa so v Žalec prišli le trije slovenski župani: Mirko Zamernik, Bogdan Menih in Tone Smolnikar. Kolesarskega izleta tako ni bilo. Gost župana Milana Dobnika na Žalski noči je bil tudi župan pobratenega češkega mesta Žatca, ki ga je spremljal eden od tamkajšnjih svetnikov, na obisku v Žalcu pa je bila tudi delegacija iz VVillicha. Tudi letos so se v Žalcu srečali tisti, ki se pišejo Žalec, in to celo s svojim avtobusom. Popoldne je bila Žalska noč v znamenju savinjske ohceti. Fantje iz Andraža so Pri kolodvoru postavili šrango, tako da je moral ženin Andrej Koren s Polzele s pričama pokazati tudi to, kako je vešč opravil, preden je lahko odšel z nevesto Anico Zlatarek iz Pariželj v Savinovo hišo, kjer ju je poročil župan Milan Dobnik Ob šran-ganju je zaplesala tudi folklorna skupina s Ponikve. Zaključni del Žalske noči se je začel s povorko po glavnih ulicah Žalca. Na čelu povorke so bili konjeniki Savinjske konjenice, sledile so mažoretke in godba pivovarne Laško, pa McLeod in Flis, folkoristi s Ponikve in godba na pihala iz Liboj, v povorki pa so bili tudi šrangarji iz Andraža. Zvečer se je začela zabava na osmih prizoriščih z živo glasbo. Obisk Žalske noči je bil dober, čeprav ni dosegel rekordnega obiska izpred dveh let, ko je v Žalec prišlo 50.000 ljudi. Največ ljudi se je zadrževalo pri hotelu in Žani, kjer sta jih zabavala Korado in Brendi. Gostinci s prodano hrano in pijačo niso bili preveč zadovoljni. Po eni strani so žepi ljudi vedno tanjši, po drugi pa je nov prometni zakon precej pripomogel k zmanjšani porabi piva, čeprav so bili na voljo tudi brezplačni prevozi z avtobusom in vlakom. Ob 23-ih je Žalsko noč razsvetlil še ognjemet, zabava pa se je nato nadaljevala do jutranjih ur. K.R, foto: T. Tavčar, D. Naraglav Razstava cvetja v mestnem parku Škot Donny McLeod in Andrej Flis. Ekipa mesnice in delikatese Cas. 1 v m M «L. , i 1 111' p : W ' i 3» J JULIJ 1998 Turizem Žalci znova v Žalcu v Sinji vrh in Žalec sta vse bliže ogled konjeniške prireditve, ob koncu smo se za nekaj minut zadržali v gostišču Konjiček in se nato pridružili prireditvi pred gostiščem Pri kolodvoru v Žalcu, kjer so Žalci lahko spoznali Savinjsko ohcet s šranganjem. Pozneje je večina spremljala finale avtoslaloma in si ogledala Žalci pred žalskim hotelom . Z Žalci smo si znova segli v roke pri žalskem hotelu, kjer smo imeli najprej uradni sprejem z dobrodošlico in kosilom. Tudi letos je zbrane Žalce, poleg ostalih, pozdravil predsednik TD Žalec in glavni urednik Savinjčana janez Kroflič. Izrekel jim je prisrčno dobrodošlico ter izrazil veselje, da se je letos udeležilo srečanja toliko Žalcev. Ob tem je tudi dejal, da bo to srečanje postalo tradicionalno in da računa, da bo na ta dan v Žalcu vsakič več Žalcev. V spomin na letošnje srečanje je nato predstavniku Žalcev in tajniku TD Sinji vrh, Dušanu Žalcu izročil spominsko darilo. Vsi ostali pa so prejeli majice z napisi Žalska noč in pa turistične kataloge Spodnje Savinjske doline. Zbranim je nato spregovoril Dušan Žalec in se v imenu vseh Žalcev zahvalil za povabilo ter hkrati pozval predstavnike TD in našega uredništva, da se v čimvečjem številu tudi mi udeležimo srečanja na Sinjem vrhu - v vasici, odkoder naj bi tudi izhajali Žalci oziroma priimek Žalec. Po tem začetnem sprejemu smo Žalce popeljali v Gotovlje na povorko na glavni žalski ulici. Še enkrat smo zatem sedli skupaj k večerji, nato pa so se pomešali med drugimi obiskovalci Žalske noči ter uživali ob nastopih glasbenih skupin. Ob dogovorjeni uri so se zbrali pri avtobusu in ob harmoniki smo z njimi zaplesali tudi mi. Pred slovesom pa smo nekatere med njimi še povprašali za vtise, s katerimi zapuščajo Žalec in Savinjsko dolino. Vladka, ki je bila letos prvič v Žalcu je povedala: "Moji vtisi so zelo lepi. Slišala sem, da ste Savinjčani podobni Gorenjcem, Srečanje naj bi postalo tradicionalno Turistično društvo Žalec in naše uredništvo sta na Žalsko noč tudi letos povabila ljudi, ki se pišejo Žalec. Lanska, sicer odpovedana Žalska noč je pripeljala v Žalec okrog trideset Žalcev, letos pa je bila ta številka še enkrat večja. Glavnina Žalcev se je pripeljala s posebnim avtobusom iz Sinjega vrha oziroma Črnomlja, preostali pa z osebnimi avtomobili iz ostalih krajev Bele Krajine, Ljubljane in Gorenjske. Tako kot lani, so tudi letos prinesli lepo vreme, obilo belokrajnskega gostoljublja in veselja, ki sta ga uspešno podžigala tudi harmonikar in klarinetist in morda še kaj. vendar tega ne bi mogla reči glede na sprejem in gostoljubje, ki smo ga doživeli. Od doma sem se kar težko odtrgala. Sedaj mi ni žal, saj sem videla in spoznala veliko lepega." Damjan je bil letos s svojo družino že drugič v Žalcu in kaj nam je povedal? "Lansko leto smo spoznali Žalec kot mesto, njegove znamenitosti, letos pa tudi samo prireditev Žalsko noč, ki je lani odpadla. Sedaj imam nekakšno kompletno sliko, se pravi o Žalcu kot tudi o tej prireditvi. Nad prireditvijo sem presenečen, saj nisem pričakoval, da je v takšnem obsegu. Zaradi majhnih otrok letos še ne bom imel možnosti videti pravega nočnega utripa, upam pa, da bom to kdaj lahko nadoknadil." Podobno je povedala tudi Marija, ki je še dejala, da nas že sedaj z veseljem pričakujejo pri njih. Nadvse vesel je bil izleta v Žalec tudi lože, ki ga lansko leto ni bilo, bil pa nas je zelo vesel, ko smo ga obiskali ob njegovi Kolpi. Dejal je, da bo drugo leto znova z veseljem prišel v Žalec. Matija Žalec, ki je sicer raztegoval harmoniko, je bil zelo navdušen nad prireditvijo, pohvalil je to našo idejo o srečanju Žalec in dejal, da se bo kar aboniral tudi za naslednja leta. Za konec teh izjav pa še Dušan Žalec: "Vesel sem, da je to sodelovanje vse bolj trdno, o čemer govori tudi to število Žalcev v Žalcu in pa predvidena delovna akcija pri nas v Sinjem vrhu v mesecu avgustu. Poleg tega pa pričakujemo tudi, da se znova vidimo tudi pri nas. Danes smo ustanovili klub Žalcev in mislim, da bo v prihodnje še zelo veselo in zanimivo..." Tako so povedali Žalci, mi pa še dodajmo, da smo se tudi mi pri njih zelo prijetno počutili in da jim bomo z veseljem vrnili obisk. Zaradi delovne akcije se bomo nemara še letos pogosteje videli. D. Naraglav Ulični tek na Žalski noči lepo uspel Ulični tek na Žalski noči je kljub dežju lepo uspel, saj so se ga udeležili tekači vseh starostnih skupin iz Mežice, Raven na Koroškem, Sevnice, Trbovelj, Laškega, Celja, Štor, Velenja, Petrovč in Žalca. Največ uspeha so imeli tekači MTS Gorenje iz Velenja, njihovo vodstvo pa je poskrbelo za izvedbo tekmovanja na Žalski noči. Lepo majolko prvega uličnega teka sfa si za absolutno zmago pritekla Aleš Kitek iz Petrovč ter Heda Kotar iz Trbovelj. Najboljšim v 14 kategorijah so namenili kolajne, prav vsi tekači pa so bili deležni drobnih praktičnih daril in zakuske v bistroju Troja na Filipovem trgu v Žalcu. "Za vse ste lepo poskrbeli," je bil zadovoljen oče zmagovalke Hede Kotar, sicer stalni opazovalec množičnih tekov po Sloveniji. Rezultati: proga 150m - dečki do 7 let: 1. Pavlek Drobne (Sevnica) 30,23, 2. Gašper Košir (Laško) 38,45, 3. Igor Dobrič (Žalec) 421,39; proga 1.500 m - dečki do 11 let: 1. Misimi Vulnet 5,16, 2. Aleksander Kovačič 5,34, 3. Nelad Kadrič (vsi AK Trbovlje); dečki do 15 let: 1. Dejan Dobrič (Žalec) 5,10, 2. Simon Vilčnik (Sevnica) 6,35, 3.Mladen Čulibrk (Žalec) 719; deklice do 15 let: 1. Mojca Pevec (Parižlje) 8,15; glavni tek na 3 km: mladinci: 1. Sašo Kitek 10,32; člani do 39 let: 1. Aleš Kitek (oba Petrovče) 10,01, 2. Pavle Drobne (Sevnica) 16,22; mlajši veterani: 1. |anez Zavolovšek 10,37 2. Bojan Kotar (oba iz MTS Gorenje) 10,39, 3. Pavle Kreže (Trbovlje) 10,52; mlajše veteranke: 1. Anka Pugelj (MTS Gorenje) 13,07 2. Majda Dobrič (Žalec) 18,00,-starejši veterani: 1. Maks Klemen (Gimnazija Celje) 11,31; st.veteranke: 1. Heda Kotar (Trbovlje) 12,35, 2. Lojzka Felicijan (Gorenje) 13,42; super veterani: 1. Štefan Robač (Ravne na Koroškem) 12,29, 2. Edi Kodrin (Vinska gora) 13,13. Vinko |erčič Gostišče Slovan Filač Vransko, tel. 725-430 in Gostišče Trobej Filač Gornji Grad, tel. 843-006 ponujata gostinske usluge in se vam priporočata za ohceti, slovesne obroke, kosilo, malice ih hrano po naročilu. Množična udeležba Udeležba na tradicionalnem teniškem turnirju za pokal žalske noči je bila letos rekordna. Zaradi dežja, v petek, so bile finalne igre v sredo. Sponzorja trenerja sta bila Turistično društvo Žalec in Zavarovalnica Triglav 0E Celje. Pri naključno izžrebanih dvojicah sta zmagala Milivoj Domjanič in Drago Rezec (na posnetku), pri posameznikih Dušan Čater in pri ženskah Tina Selišnik. IX Zoran Vučar izroča nagrado zmagovalcema naključno izžrebanih dvojic. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, S.p. Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: • pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov • HITRO • KAKOVOSTNO • VNU/NIH PRIMERIH TAKOj • Na fotografiji: prve tri ekipe tekmovanja Avtoslalom Žalec 1998 Zmaga ostala doma V okviru Žalske noči sta tudi letos Turistična agencija Bemi in Avto Uri Žalec, ob sodelovanju še nekaterih drugih organizirala avtoslalomsko tekmo. Tekmovanja se je udeležilo US tekmovalk in tekmovalcev ter šest ekip. Prireditev je zelo dobro uspela, k čemer je pripomoglo tudi lepo vreme in izkušnje, ki jih organizatorji že imajo s tovrstnimi tekmovanji. Na poligonu pred železniško postajo so se v petih razredih pomerili tekmovalci iz različnih krajev Sjlovenije. Med najboljšimi pa so znova bila znana imena. Najhitreje je, v skupnem seštevku dveh voženj, progo prevozil Alojz Zorman iz Slovenj Gradca. Njegov čas je bil 1 minuta, 52 sekund in 47 tisočink. Drugo mesto je zasedel |ani Deželak s Tabora in tretje Milan Zorman iz Slovenj Gradca. Kot ekipa so letos bili letos najboljši tekmovalci AVTO URI-ja iz Žalca in sicer v sestavi: Uroš Berglez, lani Deželak in Bojan Strožič, ki so skupno osvo-jiil 50 točk. Sledi jim ekipa Racing team Užmah v sestavi: Miran Grajžl, Mitja |urak in Avgust Pfeifer, ki so osvojili 42 točk. Na tretje mesto pa so se zavihteli člani ekipe Modri dirkač v sestavi: Franjo in Nevenka Merkač ter Marjan Marošek, ki so za drugouvrščenimi zaostali za dve točki. Tako kot običajna je bilo tudi letošnje tekmovanje zelo zanimivo. Tekmovalci so pohvalili organizatorje in tudi tokrat so domov odhajali zadovoljni. D. N. Morda veste, kaj je to? V junijski številki Savinjčana smo vam očitno zastavili zahtevno vprašanje, saj smo prejeli manj pravilnih odgovorov kot običajno. Savinjčani še zlasti Žalčani se radi kopajo v Savinji pri Vrbju, pred nedavnim pa je bila odprta peš pot ob Savinji od Kasaz do Šešč. Izmed pravilnih odgovorov smo izžrebali tri nagrajence: 1. ANTONIJA ŽUŽA, Sveti Lovrenc 106, Prebold 2. MARGITIUTERŠEK, Gotovlje 143, Žalec 3. NELI ŠULER, Kasaze, Petrovče Nagrade dobite v uredništvu Savinjčana. Pred dnevi so v Žalcu predstavili zgoščenko znamenitega glasbenika. Sprašujemo vas, kdo je ta glasbenik in kaj vse je v hiši na posnetku? Odgovore pričakujemo do 10. 8.1998. Kultura Mojstrica citer Jasmina Levičar Kulturno društvo Svoboda Griže je pripravilo v letnem gledališču Umberg v Grižah že 13. revijo Zlate citre, na kateri izbirajo mojstra citer. Letos se je za ta naslov potegovalo 47 citrarjev iz vse Slovenije. V finale jih je prišlo štirinajst, jasmina Levičar iz Senovega pa si je pri- Aleš Hribernik je že v zgodnji mladosti kazal glasbeno nadarjenost. Vsak predmet, ki je bil vsaj malo podoben kakšnemu glasbilu, mu je zbujal željo, da bi na njega lahko zaigral. Kuhalnica mu je bila klarinet, na robe obrnjena pručka pa harmonika. Ko je bil star šest let, mu je oče kupil pravo harmoniko. Znanje si je pridobival v glasbeni šoli. Najprej je igral klavirsko harmoniko, potem pa je presedlal na diatonično. To mu ni delalo problemov, saj je v šestletnem šolanju dodobra spoznal note in ostalo glasbeno teorijo. Sledila je vrsta nastopov in igranj na raznih prireditvah, na porokah, ob raznih jubilejih in ob drugih priložnostih. V želji po pogostejšem nastopanju je nastal dobila letošnji naslov mojstrica citer. Na osrednji prireditvi, na kateri razglasijo novega mojstra citer, pa so nastopili poleg mojstrice in nekaterih drugih dobro uvrščenih citrarjev še dosedanji mojstri s citrami: Miha Dovžan, Cita Galič, Tanja Zajc-Zupan, Aleksander tudi trio Aleš Hribernik s prijatelji in pa tudi kaseta z enakim naslovom. Avtor tekstov in glasbe je Aleš sam, le pri eni pesmi je avtor teksta Alešev sorodnik. Sicer pa sta Aleševa prijatelja Blaž Lesjak, ki igra na bariton in kontrabas ter Marjan Krajnc s kitaro. V eni od skladb kot ženski vokal sodeluje tudi Tanja Cizej. Na kaseti je deset skladb in sicer: Na Martinovo, Virštanjska, Resnične sanje, V zidanici, Govoril mi je, Veseli godci, Na gasilski veselici, Natalija, Po veselih tipkah in Skrita ljubezen. Peta, osma in deseta skladba so zabavne, ostale pa narodnozabavne. Poleg igranja na harmoniko oziroma sintesajzer pa Aleš skoraj v vseh skladbah nastopa tudi kot vokal. Skratka, Primc in humoristična skupina Alkotest. Program je povezoval |ože Grobler. Letos je citrarje ocenjevala komisija v sestavi: Cita Galič, Peter Napred in Jani Gaberšek. Žal je tudi to prireditev motilo slabo vreme. T. Tavčar A/eš Hribernik - muzikant od glave do peta ob vsem tem lahko rečemo, da je Aleš resnično vsestranski glasbenik, ki zmore in zna napraviti prijetno vzdušje kjerkoli se pojavi. Kaseta je bila med publiko dobro sprejeta, kar ga navdaja z optimizmom in željo po še plodnejšem ustvarjanju. Aleš Hribernik tako ni nič kaj drugačen od drugih glasbenikov. Želi si veliko igrati in nastopati, izdati še kakšno kaseto in zgoščenko, še naprej poučevati mlade diatonično ali klavirsko harmoniko. Med željami pa je tudi ta, da bi se srečno oženil in si ustvaril prijazno družino, ki bo rada živela z njegovo glasbo. D. Naraglav Novosti na knjižnih policah »Novosti na knjižnih policah • Novosti na knjižnih policah Zgodovina Studia Humanitatis Aleš Hribernik s prijatelji Aleš Hribernik s Polzele je eden izmed tistih fantov, ki so svoje življenje zapisali glasbi. Bila je in ostaja njegova najboljša prijateljica. Brez nje si ne zna več zamišljati dneva in ne noči. Rezultat njegovega prizadevanja in ljubezni je tako tudi kaseta, ki jo je izdal v samozaložbi in ob pomoči nekaterih sponzorjev. Prvič sem se z njim srečal lani in mu takrat tudi obljubil, da ga bomo ob izidu kasete predstavili v Savinjčanu. To obljubo sedaj tudi izpolnjujemo. 0 zgodovini naše civilizacije in tistih pred tem je bilo napisanih že več knjig, med najnovejšimi, ki obravnavajo to področje, pa je tudi Ilustrirana zgodovina sveta, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi. Knjiga zajema ključna obdobja razvoja civilizacije in sicer od samega izvora človeka, nakar obravnava faze, v katerih se je razvijala in nadgrajevala kultura. Prazgodovina, antika, srednji vek, renesansa, obdobje baroka, devetnajsto stoletje in novejša doba so obdobja, ki označujejo dogajanja v evropskem prostoru, medtem ko so se v širšem merilu obravnavala z drugačnimi termini in v določenem zgodovinskem zaporedju. Knjiga sama po sebi ne prinaša bistvenih strokovnih novosti, je pa uporabno dopolnilo šolskim učbenikom in vsebuje zajeto dogajanje od začetka izvora človeka do sodobnosti z vsemi ključnimi poudarki, ki so oblikovali razvoj civilizacije. Knjžna zbirka z naslovom Studia humanitatis je v našem proštom prisotna že kar nekaj let. Njena značilnost je, da vsebuje pomembna prevodna dela na področju družboslovja. Do sedaj so v zbirki izšle knjige mnogih avtorjev, ki so s svojimi deli dali pomemben prispevek sodobni teoriji. Pred kratkim sta v zbirki izšli dve novosti, ki obravnavata različni in aktualni področji sociologije in kulture. Reinhard Sieder je avtor Socialne zgodovine družine, v katerem opisuje različne družinske skupnosti. V posameznih poglavjih obravnava kmečko družino, meščansko družino, družino mezdnih delavcev, eno poglavje pa tudi namenja sodobni družini in njenim posebnostim. Izbrani spisi Raymonda Williamsa z naslovom Navadna kultura vsebujejo študije o različnih področjih kulture. Zajeti so prispevki o sociologiji kulture, umetnosti, razmerah na ekonomskem trgu, o institucijah ter o družbenih razmerah, ki pogojujejo določene kulturne sheme v širšem smislu. Boris Gorupič Razstava dveh avtorjev V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je do 22. julija odprta razstava likovnih del Bernarda Šešlja in Arpada Šalamona. Kipar Bernad Šešelj se uvršča v generacijo avtorjev, rojenih sredi štiridesetih let, sicer pa je bil zaposlen v velenjskem podjetju Sipak, kjer tudi živi. Od leta 1985 je član društva šaleških likovnih umetnikov, svoja likovna izhodišča pa je izpopolnjeval tudi pri različnih mentorjih. V preteklih letih je priredil več samostojnih razstav, na katerih je predstavil svojo likovno dejavnost. Material s katerim dela je glina, z nje pa oblikuje različne forme pri čemer gre za abstrahirane like, geometrijsko zasnovane forme, stilizirano oblikovane figure. Drugi avtor, ki svoja dela razstavlja v Savinovem salonu, Arpad Šalamon pa se ukvarja s slikarstvom in grafiko. Rojen je bil leta 1930, diplomiral je na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Slikarske in grafične umetnosti se je učil pri mnogih naših znanih likovnikih. Pri svojem dolgoletnem delu se je mnogo ukvarjal s pedagoško dejavnostjo, sicer pa prebiva v Slovenjskih Konjicah. |e član Kulturnega društva konjiških likovnikov in Društva šaleških likovnikov Velenje, kjer tudi vodi grafično delavnico. Priredil je že mnoge samostojne razstave, za svoja dela pa je prejel tudi več nagrad. V dela vnaša različne motive, precej pozornosti pa namenja krajinam. V njegovih slikah je mogoče razbrati različne vrste krajinskih okolij, značilnih za naš prostor pri čemer gre ponekod za interpretacije, ki so blizu različnim izpeljavam, medtem ko gre pri kakšnih drugih slikah za bolj svojevrstno interpretacijo krajine kjer so izraziti razni liki in linije, zajeti v kompozicijsko skladno celoto. Pomemben poudarek pa daje tudi barvam, ki so medsebojno uravnane. Boris Gorupič Od branja o skladatelju k poslušanju glasbe Enajst zgoščenk bo širši javnosti gotovo približalo ustvarjalnost skladatelja Rista Savina Savinjčani se pomena skladatelja Friderika Sirca - Rista Savina razmeroma dobro zavedamo, saj so po njem imenovana občinska odlikovanja za kulturne dosežke, urejena je Savinova hiša, po njem se imenuje tudi žalska glasbena šola. Le redki pa so imeli priložnost slišati tisto, zaradi česar je Risto Savin pravzaprav postal nesmrten. To je njegova glasba, ki ga po oceni dr. Dragotina Cvetka uvršča med naizrazitejše skladateljske like in najznačilnejše predstavnike slovenske glasbene modeme na prelomu stoletja. 50 let po smrti Rista Savina je njegova glasba na voljo vsem. Zavod za kulturo Žalec je namreč ob sozaložništvu- Založbe kaset in plošč RTV Slovenija izdal enajst zgoščenk, deset študijskih in eno za širšo javnost, ki je v prosti prodaji. Prvič so bile zgoščenke predstavljene v Savinovi spominski sobi. Ideja, da bi izdali ploščo s Savinovo glasbo, ni nova. Kot je povedala direktorica Zavoda za kulturo Anka Krčmar, se je ideja o tem porodila že takrat, ko je Pokrajinski muzej iz Celja strokovno uredil spominsko sobo. "Lepo urejena Savinova soba je kljub temu ostala hladna, sam je ostal v svoji sobi neslišen. Imeli smo slabo vest, da mu nismo dali povsem prevzel. Kot je povedala ob predstavitvi zgoščenk, hrani arhiv Radia Slovenije 60 naslovov Savinovih del, približno 100 pa je izvedenih skladb. Zborovska skladbica Zori rumena rž je posneta v kar desetih izvedbah, vse pa so na študijski zgoščenki. Objavljena so njegova odrska dela - opere Gosposvetski sen, Lepa Vida in Matija Gubec, balet tistega, čemur je posvetil svoje življenje." Ob 50-letnici smrti skladatelja sta Občina Žalec in ministrstvo za kulturo sofinancirala milijon in pol tolarjev vreden projekt izdaje enajstih zgoščenk, odkupa avtorskih pravic, posnetkov iz arhiva Radia Slovenije, Zavod za kulturo pa je od Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani odkupil tudi fotokopije objavljenih Savinovnih del in njegove rokopise na mikrofilmih. Urednica zgoščenk je Žalčanka Suzana Ograjenšek, študentka muzikologije, ki jo je Risto Savin Čajna punčka, njegov orkestralni in komorni opus, največ pa je samospevov in zborovskih skladb. Skladbe, ki jih hrani radijski arhiv, so posneli Orkester RTV Slovenije, Slovenska filharmonija, 15 zborov iz vse Slovenije (Savinove skladbe sodijo med tekmovalne), 40 solistov in komornih zasedb, med njimi je Trio Lorenz. Na vseh zgoščenkah je za več kot 11 ur glasbe, seveda pa so bile pri objavi tudi omejitve: časovna dolžina zgoščenk, objavljene so le skladbe, ki jih hrani arhiv Radia Slovenija, nekateri izvajalci niso dovolili objave posnetka, nekateri posnetki pa tehnično tudi niso bili več primerni. Najstarejša objavljena posnetka sta samospeva Zimska idila ter |avor in lipa Zlate Ognjanovič in Pavla Šivica, ki sta nastala leta 1958. Restavracija avtentičnih posnetkov oziroma tehnična izvedba zvočne podobe projekta je delo Klemna Vebra. Študijske zgoščenke se bodo vrtele predvsem v Savinovi hiši kot zvočna kulisa ob ogledovanju fotografij in osebnih predmetov skladatelja, ki se je rodil 11. julija leta 1859 v trgovski družini, zaradi gospodarskega zloma družine prekinil študij, vstopil v vojsko in v uspešni vojaški karieri dosegel čin generalmajorja. Skladati je začel v svojih tridesetih letih, kar je razmeroma pozno. Svojo prvo opero Lepa Vida je napisal še kot aktivni vojak, skladateljsko pa je dozorel šele po upokojitvi, ko se je ves predal glasbi. V visoki starosti je začel ustvarjati tudi za otroške in mladinske zbore. Risto Savin je menda pogosto tožil, da ga ljudje in kritiki ne razumejo, da ga sicer poslušajo, a ne slišijo. Sam je popisal svoje glasbeno delo in trdno verjel, da bo druga generacija pravična ocenjevalka njegovega dela. Zgoščenka, ki je naprodaj in na kateri je 26 posnetkov, je opremljena z lično knjižico, v kateri je kratek življenjepis Rista Savina z angleškim prevodom, nekaj fotografij, kronološki seznam skladb in njegovo delo po kompozicijskih področjih. Zgoščenka ima preprost naslov: Friderik Širca - Risto Savin, po ceni 1.680 tolarjev pa jo je mogoče kupiti tudi na Zavodu za kulturo oziroma v občinski matični knjižnici. Podobo ovitka, knjižice in plošče je oblikovala Darinka Knapič. Na naslovnici je Savinova hiša, s številnimi podatki in predvsem glasbo skladatelja, ki si je psevdonim izbral po Savinji, pa je zgoščenka eden najlepših spominkov Savinjske doline. In čeprav ga njegovi sodobniki niso razumeli, je Risto Savin danes vendarle prvi slovenski skladatelj, katerega opus je zapisan v digitalizirani obliki. K.R. Četrti gališki dnevi Marija Reka Prav lepa je ta Reška fara Marijareški ljudski pevci s citrarko Cito Galič med promocijskim nastopom v planinskem domu v Marija Reki. Med nastopom violinistov ob spremljavi violončel in sintesajzerja pri žalski Žani. V vsakoletnem učnem načrtu Glasbene šole Risto Savin Žalec je vključen tudi nastop učencev na enem od žalskih trgov. Prireditev ima naslov "Street mušic" in je postala že tradicionalna, načrtujejo pa jo ob koncu šolskega leta. V programu sodelujejo razne skupine, ki delujejo na šoli. To so harmonikarji in njihov orkester, kitaristi in njihov orkester, godci in drugi instrumenti. Prejšnji teden so se predstavili violinisti ob spremljavi violončel in sintesajzerja. Nastop je vestno pripravila prof.Tanja Miklavc s prof. Gorazdom Kozmusom in Sonjo Alatič. Kljub slabemu vremenu so nastop uspešno izvedli, mimoidoči so se ustavljali in prisluhnili, saj je bil program skrbno izbran ter zabaven in je ugajal vsakemu poslušalcu. T. Tavčar Ob promociji kasete in CD-ja Marijareških ljudskih pevcev ana Hrovat sprejema iz rok organizatorjev državne revije v Rogaški blatim zlato priznanje. Letošnji IV. Gališki dnevi, ki jih je pripravil organizacijski odbor pri Kulturnem društvu Galicija, so potekali od 20. do 28. junija z razstavo, družabnimi igrami in podelitvijo nagrad, pokalov in priznanj. Tudi letos so lahko krajani izbirali med številnimi športnimi tekmovanji, kot gledalci ali kot tekmovalci z žogo, v metanju pikada, vleki vrvi, skokih v vrečah, streljanju z zračno puško. Poseben čar bi Gallškim dnevom naj dala kresna noč na Gori, ki pa zaradi slabega vremena ni bila takšna, kot so si vsi želeli. Letošnje dneve pa so pričeli z likovno delavnico, ki je imela naslov Skulpture iz kruha. Sodelovalo je 20 učencev z mentorji iz osnovnih šol žalske občine pod strokovnim vodstvom likovne pedagoginje in mentorice delavnice Nuše Božiček. Tokrat so učenci svojo domišljijo prenašali na testo. Iz moke, vode in soli so naredili zmes iz katere je mogoče delati tisočere figure, lahko se sušijo, pečejo ali barvajo in so trajne. Vse izdelke, ki so jih napravili so razstavili tudi na razstavi. T.Tavčar tiča večera. Kot se spodobi ob takšni priložnosti, je nekaj besed za tem spregovoril še producent kasete in zgoščenke Jože Galič. Dejal je, da mu je bilo v veliko čast, da je sodeloval pri tem projektu in tako po svojih močeh prispeval k ohranjanju ljudskih pesmi. Pevci in Cita so nato zapeli še nekaj pesmi s svoje kasete, nato pa so slovesno podelili vsem sponzorjem projekta tudi zgoščenke ter se jim še enkrat zahvalili za pomoč. Po uradnem delu promocijske slovesnosti pa je sledil še drugi del večera, ki sta ga ob petju in bogato obloženih mizah popestrila še Klobasekov Pepi in Podhomski |oža. Kaseta in zgoščenka sta bili tako primerno proslavljeni. Dvanajst pesmi, od katerih so jih pet posneli že pred petimi leti, je sedaj na razpolago širši javnosti. Vsi, ki bi radi imeli kaseto ali CD, pokličite Cito Galič oziroma Mira Klinca na tel.: 702-712 in 707-165. D. Naraglav - Arhitekturno in gradbeno projektiranje - Izdelava lokacijskih dokumentacij - Tehnično svetovanje - Gradbeni inženiring - Posredovanje S to naslovno pesmijo se je v petek, 19. junija sklenilo še zadnje dejanje ob izdaji kasete Marijareških ljudskih pevcev, ki so z voditeljico in citrarko Cito Galič tako uresničili pred petimi leti vzniklo idejo o lastni kaseti in zgoščenki. Skupaj z njimi so se ta večer veselili doseženega uspeha tudi vsi soustvarjalci in sponzorji tega projekta, ki ima neprecenljivo vrednost za ohranjanje starih ljudskih pesmi. mmmmism GRADBENIŠTVO - INŽENIRING - Ul. Ivanke Uranjek 3, 3310 ŽALEC d.o.o. Žalec KOOPERACIJE v Tel & fax: 063/718-877 063/718-878 V uvodu tega slovesnega večera je zbranim povabljenim gostom spregovorila najprej voditeljica projekta Cita Galič. Zahvalila se je za pozornost, ki so jo prisotni pokazali z obiskom in za pomoč pri snovanju in financiranju tega projekta. Za tem je Cita spregovorila o poteku dogodkov, ki so pripeljali do realizacije projekta. Povedala je, da je pred petimi leti, ko je pripravljala svojo kaseto in CD, povabila k sodelovanju tudi Marijareške ljudske pevce. Na njeni kaseti so takrat zapeli štiri pesmi. Ob tem je vnikla želja po lastni kaseti in letos - po petih letih se je ta želja uresničila. Povedala je tudi, da je njihovih dvanajst pesmi, ki so jih v teh krajih včasih veliko prepevali, s kaseto in zgoščenko tako iztrganih pozabi. Zbranim je nato spregovoril Miro Klinc,urednik izdaje in direktor glasbene založbe MIMIK iz Liboj. Dejal je, da smo lahko vsi skupaj veseli, da obstajajo takšne pevske skupine, ki na ta način ohranjajo našo kulturno dediščino. K slovesnosti je prispeval svoj delež tudi predsednik KS Prebold Marjan Žohar. Čestital je vsem pevcem, Idi Kos, Kondiju Kosu, Marjanu Gradišku, Francu Serecu, jožetu Zupanu in Dragu Lobnikarju ter duhovni voditeljici Citi Galič za lep kulturni dosežek ter ob tem poudaril vrednost kasete in zgoščenke. Po zaslugi tega bodo te pesmi lahko poslušali tudi prihodnji rodovi. Cita in Kondi sta nato v duetu zaigrala na citre in bršljanov list, kar je bila prava glasbena poslas- Street music v Žalcu Pesmi Bele krajine in Prekmurja Bojana Hrovat in njen mali vokalni sestav Bojana Hrovat je že več let učiteljica glasbenega pouka na osnovni šoli v Preboldu. Poleg tega, da prenaša tovrstno znanje na učence, vodi tudi dva šolska zbora - otroškega in mladinskega. M minulem šolskem letu pa je zelo uspešno nastopala tudi s svojo desetčlansko vokalno zasedbo. Prav temu danes posvečamo nekaj več pozornosti, hkrati pa naj bo to tudi opravičilo za tiskarskega škrata iz prejšnje številke Savinjčana, ki je Bojano preimenoval v Bojana. Desetčlansko vokalno zasedbo sestavlja devet deklet in fant. Vsi so tudi pevci mladinskega pevskega zbora, oziroma so bili, saj so letos zapustili osnovnošolske klopi. Kako pa bo v prihodnje z nastopi v vokalnem sestavu, o katerem govori tudi ta prispevek, pa bodo še videli. Želja je, da ostanejo skupaj še naprej, vendar iz izkušenj pevovodkinje Bojane je to kar težko, saj dekle-, ta in fanta čakajo nove obveznosti. "Malo vokalno skupino sem spravila skupaj iz najboljših pevk in pevca mladinskega zbora. Moj namen je bil oživiti na šoli pravo slovensko ljudsko pesem - in to v njeni izvirni obliki. Zaenkrat smo se odločili za pesmi Bele krajine in Prekmurja. To pa tudi zato, ker smo imeli že tovrstne noše, saj je pred 15 leti delovala na šoli folklorna skupina. Obleke smo vzeli iz omar, jih oprali in oblekli ter tako kaj hitro bili pripravljeni za nastop," je med drugim povedala Bojana Hrovat. Že takoj jeseni so nastopili v šoli in sicer ob obisku pesnice Neže Maurer. Temu pa je'sledilo še več drugih nastopov. Zagnano so se pripravljali na dneve slovenskega izobraževanja, ki so potekali od 17 do 20. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani. S svojimi pesmimi so se občinstvu predstavili 20. marca in za svoj nastop poželi buren aplavz. Vrhunec njihovega nastopanja pa je bil nedvomno 8. maj, ko so nastopili na državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev v Rogaški Slatini. Na festivalu so v glavnem prevladovali pevci v narodnih nošah Štajerske, Gorenjske in nekaj tudi z Dolenjske. Preboldčani so bili v nošah iz Bele krajine in Prekmurja zato že kar festivalska atrakcija. Ob tem pa so seveda tudi izvrstno zapeli in si prislužili zlato priznanje. S tem pa še ni bilo konec njihovega letošnjega nastopanja. Poleg tega, da so navdušili na koncertu šolskih pevskih zborov, so sodelovali na podobnem koncertu v celjskem Narodnem domu, kamor jih je povabila Sonja Kasestnik. Sedaj so počitnice, jeseni čakajo člane skupine šolske klopi v raznih srednjih šolah, ali bodo ob tem zmogli tudi še kakšen nastop, pa za zdaj ostaja še odprto vprašanje. Kakorkoli že, četudi ne bodo več nastopali, pa jim bo vse, kar so počeli ali doživeli v tem vokalnem sestavu skupaj z njihovo učiteljico Bojano, ostalo v lepem in nepozabnem spominu. D. Naraglav Aktualno Vransko na prelomnici - v pričakovanju svoje občine V julijski številki Savinjčana smo se odločili, da podrobneje predstavimo krajevno skupnost Vransko. O njenem razvoju, problemih in načrtih smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Vransko Francem Sušnikom. Morda bi za začetek čisto na kratko opisali, kaj je najbolj značilno za krajevno skupnost Vransko? Franc Sušnik: "Krajevna skupnost Vransko je specifična zaradi svoje lege in oddaljenosti od občinskega središča. Predvsem geografska lega je gotovo prednost, medtem ko pomenita hribovito obrobje in njegova razseljenost pomanjkljivost. Z uresničevanjem gradnje avtocest in Darsovega programa naša krajevna skupnost pridobiva na pomenu. Nahajamo se pravzaprav v središču, smo predmestje Ljubljane. Imamo zdravo bivalno okolje, zato se trudimo ustvariti pogoje za to, da bi se ljudje priseljevali na naše območje. Trenutno se pripravlja ureditveni načrt za trg Vransko, ki bo omogočil približno 30 novogradenj, predvsem pa bo s tem dana možnost za oživitev trga, katerega največji problem je veliko število praznih, nenaseljenih hiš. Mislim, da se bo z novim prometnim položajem Vranskega to spremenilo in da bo trg spet zaživel, tako kot je že živel nekoč." Predsednik krajevne skupnosti ste že drugi mandat. Kateri problemi so bili rešeni v tem času in kateri ostajajo? Franc Sušnik: "V začetku prvega mandata smo po mojem mnenju zadovoljivo rešili problem telefonije, pa tudi večine lokalnih cest. Nekaj makadamskih cest še imamo, kaže pa se že rešitev za lokalno povezavo med Prekopo in Podvrhom. Rdeča nit pa je bila gradnja avtoceste oziroma njeno umeščanje v ta prostor." Avtocesta je zgrajena, so se v tem času pokazale kakšne nepredvidene posledice? Franc Sušnik: “Za zgrajeni del avtoceste se je praktično šele zdaj pokazalo, da stoji tam, kjer je najbolj primerno, tako da nekih negativnih posledic ljudje ne čutijo. Je pa izrazito razbremenjena stara cesta in je spet mogoče živeti ob njej, sploh po sprejemu zadnjih uredb, ki tudi s te ceste umikajo tovornjake. Morda edina moteča zadeva zaenkrat je cestninska postaja v Prekopi, ki nas postavlja v precej neenakopraven položaj z ostalimi občani, ki lahko to avtocesto brezplačno uporabljajo za povezavo z občinskim centrom in Celjem kot regijskim središčem. Moram pa reči, da še nismo zaključili s sanacijo vseh posledic gradnje, da se tu pojavljajo določeni problemi, da pa sem optimist in da pričakujem, da bomo vse dogovore, povezane z avtocestnim odsekom Arja vas -Vransko uresničili. Mislim, da je realizacije vzdrževalne baze v Čepljah zdaj v končni fazi, v Prekopi, na področju današnje cestninske postaje pa bo zgrajena servisna postaja, to pa pomeni prestavitev cestninske postaje na drugo lokacijo." Ali so bili tudi dogovori o trasi avtoceste Vransko - Blagovica za krajevno skupnost tako uspešni kot za traso Arja vas - Vransko? Franc Sušnik: "Odsek Vransko -Blagovica je na začetku gradnje, tečejo pripravljalna dela, razgovori, glede postavitve trase v prostor so zaključeni, zdaj pa se dogovarjamo z DDC, Darsom in ostalimi izvajalci, kako zgraditi ta odsek s čim manjšimi posledicami. Ta trasa je sploh narejena tako, da še v večji meri ustreza zahtevam ljudi. Zastavili smo si cilj, da ostaneta Ločiško polje in tako imenovani Črni graben do Babe neokrnjena, tako da smo avtocesto zapeljali malo po tunelih, malo pa po obrobju do meje današnje občine Žalec. Z odkupi zemljišč in stanovanjskih objektov ni bilo kakšnih večjih težav, kjer so bili odkupljeni stanovanjski objekti, so ljudje že na nadomestnih lokacijah.." Kako ocenjujete položaj gospodarstva v krajevni skupnosti Vransko? Franc Sušnik: "Po moji oceni gospodarska slika ni tako slaba, ni pa zadovoljiva. Predvsem bi kot zelo uspešno izpostavil podjetje KIV Vransko, drugih pa ne bi posebej našteval, nosilcev gospodarske dejavnosti na našem območju je prek osemdeset. Cilj krajevne skupnosti oziroma bodoče občine Vransko pa je, da gospodarski subjekti, ki delujejo na našem področju, gradijo svojo uspešnost na dobro plačanem delu. To je potrebno posebej poudariti, kajti prepričan sem, da imajo perspektivo samo tisti podjetniki, ki znajo ceniti in nagraditi dobro opravljeno delo." Tudi na področju šolstva je bilo precej storjenega, precej denarja je bilo vloženega v osnovno šolo. Imate pogoje za uvedbo devetletne osnovne šole? Franc Sušnik: "Šola je danes lahko v ponos kraju. Dosegli smo cilj, ki smo si ga kot krajevna skupnost zadali, da šola po dolgem času dobi ravnatelja, kakršnega si zasluži. To se odraža v zunanjem ¡zgledu šole, notranjosti, osnovna šola Vransko se zdaj uvršča v vrh šol v žalski občini in v republiškem merilu. Vanjo smo precej investirali, kljub temu pa šola po analizi strokovnjakov nima pogojev za devetletno šolanje. Predvsem ni dovolj velike telovadnice, zato je že imenovan gradbeni odbor, ki ga vodi Valerija Pukl. Že v maju je gradbeni odbor izbral izvajalca za izdelavo idejnih projektov za izvedbo celovitih rešitev prostorskih problemov telovadnice, šole in vrtca. 0 povečanju osnovnih gabaritov telovadnice je odločil tudi svet krajevne skup- nosti, saj naj bi večja telovadnica zadovoljila tudi potrebe kraja. Zamišljamo si jo kot nekakšen večnamenski prostor. V sklopu te načrtovane gradnje bi rešili tudi problem vrtca. Vpis v vrtec se na Vranskem povečuje, v naslednjem šolskem letu naj bi odprli še en oddelek, s čimer bi omogočili vsem zaniteresiranim staršem, da svoje otroke vpišejo v vrtec. Še vedno pa nimamo oddelka jasli, ker za to ni pogojev. V idejni rešitvi pa je predviden tudi ta oddelek." Vrtec ima prostore v stavbi krajevne skupnosti? Franc Sušnik: "Vrtec ima dva oddelka v prostorih šole, dva pa v stavbi krajevne skupnosti. Pravkar se dogovarjamo, da bi našli prostor za še en oddelek, kar nikakor ne bo idealna rešitev. Prepričan pa sem, da bomo rešili tudi ta problem. Kot smo ga znali v primeru šole, ko smo v letu 1996 prerazporedili denar s komunalnega področja za gradnjo učilnic na podstrešju, ki je bila nujna, da je lahko pouk še naprej ostal enoizmenski. Takrat smo se odpovedali vsem investicijam na področju komunale. Prispevek krajevne skupnosti je bil znaten, več kot 10 milijonov tolarjev." Kako ste zadovoljni z dogajanjem na športnem in kulturnem področju? Franc Sušnik: "Na Vranskem delujejo' športno društvo, nogometni klub, planinci, v okviru športnega društva je sekcija odbojkašev, košarkarjev, vsi skupaj pa se soočamo z velikim pomanjkanjem denarja. To je posledica izrazito centralizirane porabe športnega denarja vazalski občini. Že kategorizacija je tako narejena, da ne pridemo zraven in ta smo najbolj prikrajšani. S tem, da je vložek v šport mladih desetkratno povrnjen in da delovanje mladih na športnem področju pomeni, da nimajo časa za druge negativne dejavnosti. Tudi naše kulturno društvo je aktivno, še zlasti njegova pevska sekcija. Posebej pa moram omeniti še društvo Kam, ki je po mojem mnenju dobra alternativa na področju društvene in kulturne dejavnosti. To je skupina mladih, ki zna razmišljati s svojo glavo, ustvarjalno deluje in oblikuje s svojim časopisom javno mnenje v kraju. Vsak mesec s pomočjo pokroviteljev izdajo časopis, ki ga dobi vsako gospodinjstvo." Kako je krajevna skupnost Vransko vkjučena v letošnji občinski proračun? Franc Sušnik: “V okviru letošnjega proračuna je denar namenjen predvsem za vračilo kredita, ki smo ga lani najeli v soglasju z občino Žalec, da smo z asfaltno prevleko zaščitili tiste makadamske cestne odseke, ki smo jih že v letu 1995 pripravili za asfaltiranje, ker smo resno računali, da si bomo izborili denar od spremembe namembnosti zemljišč na trasi avtoceste Vransko - Blagovica. Odočitev občinskega sveta na predlog župana je bila žal drugačna in se je ta denar porazdelil po vsej dolini. V občinskem proračunu je znaten delež namenjen tudi za ureditveni načrt trga Vransko, saj so ti dokumenti zelo dragi. Glede cestne infrastrukutre pa bomo delali po prednostnem programu, ki smo ga izdelali in ga vseskozi Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa Vransko, moj kraj Tokratna anketa je bila narejena na Vranskem. Tako kot v Žalcu in Preboldu smo krajane povpraševali o oceni dela sveta KS, o tem, kje jih čevelj žuli, oziroma kaj pogrešajo, česa si želijo, kaj bi spremenili? Nlarina Košiča: "Rada imam svoj kraj. V njem se prijetno počutim, hkrati pa mislim, da bi. lahko bilo še bistveno bolje kot je. Mislim, da se člani sveta, na čelu s predsednikom, trudijo narediti čimveč. Žal jim vse ne uspeva tako, kot si zamišljajo. Zdi se mi tudi, da kar malo pozabljajo na probleme v samem centru Vranskega. Konkretno je to avtobusna postaja za gostiščem Slovan, ki ima že kar katastrofalno podobo. Ljudje, zlasti starejši, se nimajo kam usesti. Vsekakor postaja ni takšna, kot bi se za Vransko spodobilo. Drug velik problem pa je bazen, ki že nekaj časa sameva in propada, naši otroci pa se nimajo kje kopati. Pogrešam pa tudi nekdanje živahno življenje in prireditve, po katerih je Vransko poznano širom Slovenije. Letos se je s pustnim karnevalom malo premaknilo. Če je to napoved za vnovično oživitev kraja, v tem pogledu, bom zelo vesela." Vlado Rančigai: " Z a dajanje ocen sicer nisem ravno pristojen, bi pa kot krajan dejal, da je predsednik sveta izredno aktiven. Loteva se problemov, ki so bili včasih zapostavljeni, oziroma celo pozabljeni. Mislim, da tudi svet kot celota zadovoljivo dela, smo pa tudi v KS izpostavljeni tranziciji sistema in se bomo morali navaditi, da v kraju ni bistveno, kdo dela, oziroma kateri politični opciji pripada, ampak da je to v skladu z željami in interesi krajanov. Na leto smo organizirali šest, sedem prireditev, ki so skupaj pripeljale na Vransko tudi 15.000 do 20.000 obiskovalcev. Na Vranskem pogrešam povezavo med gostinci, ki jih je prek 15. Bolj bi morali delati enotno, za skupne cilje in ne vsak zase. Po drugi strani, kar je pogosta tema naših razgovorov, pogrešamo bazen. Preprosto se nam zdi nedoumljivo, da je objekt, ki je pripadal Turističnemu društvu, oziroma KS, kar naenkrat prešel v roke Hmezada Gostinstva Žalec. Prav zaradi njegove politike in najemnikov, ki so bazen pozneje imeli v rokah, se otroci sedaj ne morejo kopati. Mislim, da je sedaj na potezi sodišče, vendar Vranšani predolgo ne bomo več čakali. Če se to v doglednem času ne bo rešilo, bomo prisiljeni ravnati drugače in tisto, kar je nekoč že bilo naše, enostavno vzeti nazaj." |ože Križnik: "Vransko je lep in zanimiv kraj in bi lahko to svojo prednost bolj izkoristil, kot jo sicer. Pred desetletjem in več smo lahko bili ponosni na razne prireditve, ki so nekaj pomenile tudi v republiškem oziroma državnem pogledu. S to nostalgijo smo v letošnjem letu znova aktivirali vse tiste, ki so nekoč že sodelovali pri teh projektih in tudi druge, mlajše, ki imajo nove ideje in zamisli. Lep primer je v tem kontekstu letošnji pustni karneval. V avgustu, točneje 21., 22. in 23. pa bodo na Vranskem kar tri prireditve. Prvi dan bo revija narodnozabavnih ansamblov, drugi dan že tradicionalna prireditev pekarne Brglez in tretji dan srečanje poročnih parov, katerim sem jaz kot muzikant igral na ohceti. Teh je bilo kar 538 in zato pričakujem res številno udeležbo. Glede ostalega bi dejal, da se je na Vranskem že marsikaj spremenilo na bolje, vseeno pa čaka morebitno občino še veliko dela." Stojan Golob: "Mislim, da se fantje kar precej trudijo, tudi sam predsednik KS Franc Sušnik je zelo aktiven v kraju, in kolikor vem tudi v samem svetu občine. So pa seveda pomanjkljivosti, tako kot v vsakem kraju. Mislim, da je na Vranskem največji problem v tem, da se sami krajani ne znamo ali nočemo dovolj resno in enotno pogovoriti med sabo in delati za skupne cilje. Dejstvo je, da vsak vidi predvsem svoj lasten interes. Posebno sedaj, ko naj bi postali občina. Vidim, da nekateri navijajo ali ne navijajo za občino iz lastnih interesov. Sam razvoj kraja jim ni v prvem planu. Na Vranskem pogrešam bolj aktivno in še zlasti načrtovano družabno življenje. Vse kar se naredi, je preveč stihijsko. Določene prireditve, zabave in tudi v samem športu, so narejene premalo plansko, na hitro, kar ima za posledico, da ne izpadejo tako, kot bi si želeli. Ob vsem tem pa je velika črna pika na Vranskem bazen, ki je prava naša sramota. Mislim, da bi ga morali čimprej usposobiti in mu dati njegovo nekdanje življenje. Z njim, in vsem ostalim, bi lahko turistom, ki so nekoč na Vransko radi prihajali, pokazali drugačen in za njih zanimiv obraz. Turizem smo ljudje in v tem cilju bi morali tudi delovati in se med sabo povezovati..." Olga Kropivžek: "Pravzaprav ne vem, kaj bi rekla. Na Vranskem sem že dvajset let in moram reči, da se tu kar prijetno počutim. Mislim, da je delo KS zadovoljivo. Resnici na ljubo je bilo življenje v tem našem kraju nekoč mnogo bolj pestro. Čas prinaša spremembe in morda bo kdaj znova tako. Nekaj v tej smeri se že kaže. Ob vsem, kar je trenutno dobro, pa me zlasti moti parkiranje na pločnikih in pa bazen, ki je prava sramota kraja. Kdo je za to odgovoren?" Zmago Šoster. “ Moram reči, da v podrobnostih ne poznam delo sveta KS, vendar pa mislim, da kar do-bro delajo. Tudi sicer mislim, da je Vransko lep kraj, prijeten in živi nekakšno bolj umirjeno življenje. Osebno ne pogrešam kakšnega prevelikega pompa. Meni kar odgovarja tako kot je. Včasih je bilo veliko raznih prireditev, ki jih sedaj ni več. Menim, da bi morali vse skupaj postaviti na druge temelje. Veselice, turizem je posel in tako se je treba tega tudi lotevati. Glede bazena ne velja izgubljati besed, rekel pa bi, da je to rezultat naše družbe. Dejstvo je, da so lopovi zaščiteni, oziroma jim ne znamo priti do živega. Dokler bo tako, marsikaj ne bo tako, kot bi si želeli. Sicer pa je vse odvisno od ljudi." Melita Bivar "Živim sicer v Zaplanini, vendar na Vranskem preživim kar veliko časa. hodim tudi v službo in se nasplošno dobro počutim. Ob vsem tem pa me. kar malo jezi, da se sedaj v poletnih mesecih ni mogoče kopati v bazenu, ki je tudi sicer le še v sramoto kraju. Sicer pa kaj posebnega ne pogrešam. Trgovin imamo dovolj, gostiln tudi, morda manjka kakšna takšna, ki bi bila bolj za nas mlade. Sicer pa smo radi v gostišču Slovan, piceriji Golobček in v slaščičarni Danica..." Damjana Skok: "Delo predsednika kar poznam in mislim, da dobro dela. Pogrešam pa večjo družabnost, ki jo je v našem kraju bilo včasih res veliko. Kot kaže, se sedaj premika tudi v tej »smeri, saj je znova začelo delovati Turistično društvo, ki je letos že pripravilo zanimiv pustni karneval. Mladi zelo pogrešamo bazen. Včasih je bil to kraj, ki nam je v poletnih mesecih nudil zelo veliko. Danes pa se pravzaprav nimamo kam dati, če izvzamem šport in športna igrišča..." D. Naraglav Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa Aktualno JULIJ 1998 upoštevamo. S tem programom smo seznanili tudi občino in že po prvem sprejemu proračuna smo poslali na občino sklep sveta krajevne skupnosti Vransko, da imajo prioriteto tri oziroma štiri cestne povezave. Odsek Planina -Ptica, odcep Ručgar, je približno 3,5 kilometrov dolg cestni odsek po pobočju Črete, ki je praktično neprevozna. Za ta del se namenja tudi nekaj sredstev za vzdrževanje gozdnih cest, ker te gozdne ceste povezujejo kmetije oziroma naše krajane z doline. Tudi 3,5 kilometrov je dolg odsek Ločica - jakov dol, ki ga seveda ne nameravamo asfaltirati, ampak narediti osnovna dela na odvod-njavanju in cesto utrditi. Tretji odsek je Zaboršt - Hrastovec, na območju Stopnika, četrti pa Klance - Klokočovec - Pečovnik. Te ceste so najbolj kritične, čeprav je zadnje hudo neurje z obilnimi padavinami naredilo ogromno škode na približno 40 kilometrih hribovskih makadamskih cest. Imamo pa tudi tri ali štiri vloge za izgradnjo individualnih vodovodov." Kako ¡e v vaši krajevni skupnosti s kanalizacijo, gradnjo plinovoda in kabelsko televizijo? Franc Sušnik: "Trg Vransko, osrednji del, ima kanalizacijo, vse ostalo je še odprto. Že več desetletij imamo kupljeno dokumentacijo za čistilno napravo za trg Vransko. Takrat so bili že narejeni projekti, ki so bili leta 1995 obnovljeni. Strategija zbiranja in čiščenja odplak v občini Žalec je znana, ta ne postavlja Vranskega v prioriteto, tako da bo to gotovo ena od prvih nalog bodoče občine Vransko. Na področju plinifikacije je položaj enak. Svet krajevne skupnosti je že lani oddal koncesijo za gradnjo kabelsko razdelilnega TV sistema, ki je že v izgradnji. Po pogdbi je koncesionar elektro Turnšek iz Celja. Kot zdaj kaže, naj bi bil signal na Vranskem konec meseca oktobra. Kljub težavam, s katerimi se soočamo pri pridobivanju soglasij nekaterih krajanov za prekope zemljišč in problemov, ki so se pojavili pri pridobivanju lokacijske dokumentacije računamo, da bodo interesenti na večini območja, za katerega smo oddali koncesijo, lahko še letos priključeni na kabelsko omrežje." Med že dolga leta nerešenimi problemi je bazen. Kaj je novega v zvezi z njim? Franc Sušnik: "Stanje na bazenu Vransko je katastrofalno. Bazen je popolnoma uničen in moram reči, da lahko samo nemočno opazujemo, kaj se z njim dogaja. Po skromnih možnostih, ki jih ima krajevna skupnost, skušamo vplivati na rešitev tega problema, vendar sem osebno prepričan, da je to jasen odraz umiranja pravne države v Sloveniji, ker imetnik pravice uporabe Hmezad Gostinstvo ne more prekiniti najemne pogodbe s podjetjem Genezo oziroma gospodom Šerkom. Ob tem poteka še denacionalizacijski postopek." Kdo je lastnik bazena? Franc Sušnik: "Lastnik stanovanjskega objekta ob bazenu je pravni naslednik Slovana. Za vse ostalo ima pravico uporabo Hmezad Gostinstvo, ki je naredilo čudno potezo, ko je oddalo bazen v podnajem brez soglasja krajevne skupnosti oziroma kraja. Posledice so tu. Moje stališče je, da je popolnoma vseeno, v čigavi lasti je bazen, moral pa bi obratovati. Prepričan sem, da bo občina Vransko to lahko rešila z vsemi pooblastili, ki jih občina ima." V zvezi z denacionalizacijo -denacionalizacijskim upravičencem je bil vrnjen tudi Podgrad. Kaj se zdaj tam dogaja? Franc Sušnik: "Na Podgradu potekajo obnovitvena dela, denacionalizacijski upravičenci po mojem mnenju dobro gospodarijo z objektom. Gre za sklop poprave krivic, če je bilo nekomu nekaj vzeto, je to treba vrniti. |e pa tudi res, da se morajo novi lastniki zavedati, da bodo lahko živeli in delali tu le, če se bodo prilagodili tukajšnjim ljudem." Ste prepričani, da bo Vransko dobilo svojo občino? Franc Sušnik: "Garancija za to, da bo na območju sedanje občine Žalec ustanovljenih šest novih občin, je po zadnjem sestanku z vodjema poslanskih skupin LDS in SLS, ki je bil pred dnevi ob Braslovškem jezeru. Gospoda Anderlič in Zagožen sta potrdila, da bosta ti dve poslanski skupini v parlamentu v paketu podprli razdelitev občine Žalec na občine: Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor, Vransko in Žalec. Tudi v ostalih poslanskih skupinah se pogovarjamo, da bi podprli tak predlog." Glede na sedanja dogajanja v krajevnih skupnostih Galicija in Šempeter bi vas kot predsednika sveta krajevne skupnosti prosila za kratek komentar. Franc Sušnik: "Krajevne skupnosti so po statutu občine Žalec pravne osebe, ki imajo svoje organe: svet krajevne skupnosti in nadzorni svet, ki sta obvezna po statutu. Predsednik sveta krajevne skupnosti odgovarja za njeno poslovanje. Menim, da bi občinski svet moral spoštovati stališča teh organov. Zame je merodajno poročilo oziroma ugotovitve nadzornega sveta, ki je pregledal poslovanje in zaključni račun. Občinski svet na čelu s predsednikom ne bi smel nasedati oziroma odreagirati na pisanje vsakega posameznika, je pa v primeru Šempetra drugače, saj so tam sami svetniki oziroma člani sveta te krajevne skupnosti ugotovili, da je delovanje predsednika sveta v neskladju. Prepričan sem, da bodo tu zadevo lahko sami uredili. Čeprav se mi zdi, da je to tudi še ena oblika pritiska na občinski proračun." K.R. Prva eko šola Naša šola stoji sredi trga Vransko in je ena najlepših stavb v trgu, saj je popolnoma spremenila svojo zunanjo podobo, prav tako pa je prijetna in prijazna, ko vstopimo vanjo ,kjer se prepletajo mavrične barve. Tudi sam trg Vransko je zelo zanimiv, še lepša pa je njegova okolica. Zavedamo se, da moramo naravo spoštovati, ker smo mi del nje. Naš odnos do narave moramo spremeniti, zato smo se tudi vključili v mednarodni projekt EKO- ŠOL ki je hkrati tudi projekt ZRS za šolstvo. EKO-ŠOIA kot način življenja je projekt, ki je namenjen načrtnemu okoljskemu osveščanju in izobraževanju. Istočasno pa šola posveča vso skrb človeku, vključno z varovanjem zdravja in graditvijo medsebojnih odnosov. Cilji EKO- ŠOLE pa bodo uresničljivi le, kadar se bomo zanje trudili vsi, zato smo tudi vizijo naše šole oblikovali v skladu s temi predvide- van|i. V projekt smo se vključili decembra 1996. leta. Pripravili smo program, ki zajema vse cilje EKO - šole. V programu sodelujejo vsi učenci, učitelji, delavci šole in zunanji sodelavci (predst. KS, zdravnik, gozdar, lovska H 2 Q Jj Kuhinje in kopalnice gorenje POLZELA, LOČICA 75-a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure BELA TEHNIKA vse za centralno ogrevanje NOVO PEČ Z DVOJNjM KURIŠČEM OLJE-LES V j . »NB0JLERJEM družina, kmetijski strokovnjaki...). In kaj nam je uspelo v tako kratkem času? Skrbno ločujemo ostale odpadke od papirja. Učenci so sami izdelali pri likovni vzgoji lične zabojčke za papir.Urejenost učilnic se ocenjuje in na koncu leta je razred, ki zbere največ točk, EKO RAZRED. Nagrada pa je bil enodnevni izlet v Kekčevo deželo. Uredili smo jedilnico in redno skrbimo za red in čistočo pri kosilu. Skrbno pazimo na čisto okolico šole. Vsak teden skrbi za lepo okolico ena oddelčna skupnost. Posebno skrb posvečamo medsebojnim odnosom. Učimo se graditi dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na spoštovanju, prijateljstvu in priznavanju drugačnosti drugih. Pod okriljem Zavoda za gozdove in z ing. Dejanom Rosensteinom smo zasadili nasad dreves za šolo. Drevo je simbol življenja, to pa je za nas tudi EKO-ŠOLA Arboretum bo hkrati učilnica na prostem, ki bo privabljala tudi turiste. Ker pa želimo biti spoštljivi in prijazni do matere narave in se moramo še marsikaj naučiti, načrtujemo v naši okolici tudi gozdno učno pot,ki jo nameravamo v prihodnjem šolskem letu urediti. Primerna bo za vse učence naše šole, prav tako za šole v širšem okolju. Zanimiva pa bo tudi s turističnega vidika, saj bomo v prihodnjem šolskem letu izdali tudi turistični vodnik po učni poti.. Ni nam vseeno, kakšno vodo bomo pili v prihodnosti. Zanimalo nas je tudi, kako je z izviri in vodnjaki na Vranskem, zato smo raziskali izvire in PRODAJA RABLJENIH VOZIL D AO A, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 063/718-222 mobitel: 0609 / 629-093 C ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1992 DALJE ) /Odprto: od 7. do 15. ure ^ ZA VSA RABLJENA VOZILA sreda: od 7. do 17. ure, . . l petek: od 7. do 13. ure.J MOŽEN BANČNI KREDIT - OBRESTNA MERA T + 7% •••••••••••••••• vodnjake na Vranskem. Ves potek dela in ugotovitve pa smo strnili v naši raziskovalni nalogi z naslovom "IZVIRI IN VODNIAKI NA VRANSKEM". Slovenski jezik je naš materin jezik. Poskušali ga bomo ohranjati, zato smo izdelali raziskovalno nalogo "EKO IEZIK". Izdali smo tudi brošuro, v kateri smo predstavili način življenja, in delo EKO-ŠOLE Dela imamo ogromno, saj smo v mesecu marcu podpisali EKO-LISTINO. Pred podpisom EKO-LISTINE smo sestavili EK0-K0D0 OBNAŠANIA. EKO-KODO so izoblikovali učenci sami s pomočjo mentoric: gospe prof. Valerije Pukl - ravnateljice in gospe Majde Piki -učiteljicebiologije in gospodinjstva. Okoljska koda je popolnoma naša. V njej smo zapisali, kdo je EKO FRAjER in sicer v odnosu do narave na eni strani in v odnosu do samega sebe in soljudi na drugi strani. S podpisom EKO-LISTINE smo se zavezali, da bomo spoštovali vsa pravila EKO OBNAŠANjA 5. junija pa smo prejeli mednarodno zastavo EKO-ŠOL saj smo v tem času prehodili vseh sedem korakov, ki jih zahtevajo mednarodna pravila za pridobitev EKO-ZASTAVE. Da bi izpolnili vseh sedem korakov, smo v prvem koraku leta 1996 ustanovili EKO PROGRAMSKI svet, ki je sestavljen iz delavcev šole, staršev, zunanjih strokovnih sodelavcev. V drugem koraku smo analizirali stanje v našem okolju. V tretjem koraku smo izdelali kratkoročne in dolgoročne cilje, v četrtem koraku pa smo določili tiste tematske sklope, ki so najbolj pereči v našem okolju. V petem in šestem koraku smo pripravljali najrazličnejše akcije, jih sproti spremljali, predlagali rešitve; pobude in obveščali različna sredstva javnega obveščanja. V sedmem koraku pa smo v mesecu marcu podpisali EKO-LISTINO. To je bil velik dogodek za ves kraj in vso občino, saj smo uradno prejeli vstopnico za sodelovanje v Evropskem projektu EKO ŠOL in pogoj za pridobitev EKO ZASTAVE, ki nam jo je v Ljubljani 5. junija podelila ga. Štefka Kučan. MAIDAPIKL OŠ VRANSKO Glosa Predsednikovi medeni meseci V naši vasi smo se odločili, da bomo zgradili vodovod in posodobili cesto. Staknili smo glave in na sestanek povabili našega predsednika. Bili smo zadovoljni, saj nam je obljubil vsakršno pomoč. Za cevi in gramoz smo napisali prošnjo na občino in podjetja. Zavihteli smo krampe in lopate, da se je kar iskrilo, po delovni akciji pa smo ob kozarčkih in prigrizku še kakšno zapeli. Imamo se fajn, je rekel sosedov Rado. Kaj pa če bi pripravili kakšno veselico, da bi v naš žep kapnil še kakšen tolar. Veselico, ja, veselico, je dodala Mica in predlagala, da skličemo sestanek in se z našim predsednikom dogovorimo za fešto. Predsednik nas je hvalil na dolgo, poleg veselice pa je predlagal tudi zbiranje prispevkov za vodovod, ker občina noče dati dovolj denarja. Bentili smo čez občino in oblast. Pa kaj čemo, je pribil Tone, če hočemo imeti vodo, bomo pač morali še kaj primakniti, veselica pa mora biti, je še dodal. Predsednik se je kar sam ponudil, da bo pobiral denar in poiskal najugodnejše izvajalce del. V naslednjiih dneh je izšel domači časopis in v njem nas je predsednik pohvalil, kako smo složni in kako strmimo k napredku. Pa je minil teden, dva pa še dvakrat dva, kopačev pa v našo vas ni bilo od nikoder. Pa smo se odpravili k našemu predsedniku. Ni ga doma, nam je pojasnila tajnica, je na poročnem potovanju. Le kdo bi mu zavidal medene tedne, skrbi pa nas vendarle, kdaj bo pritekla voda iz pip. Vse, kar vem, je to, da vode še ni in da ne vemo, komu je naš predsednik zaupal naš denar za naš vodovod. IX Mara Meh Poslednja “Mohikanka” žalske tržnice Žalska tržnica že dolgo ni več tisto, kar je bila v začetku oziroma kar naj bi bila. Se pravi, da bi se na njej prvenstveno prodajali domači kmetijski in vrtnarski pridelki, kakor smo to vajeni na tržnicah doma in po svetu. Edina, ki že četrt stoletja in več to počne, je Mara Meh iz ulice Žalskega tabora 5. Tudi ob letošnji Žalski noči, ko naj bi tržnica imela pridih prave kmečke tržnice, je bila edina, ki je imela na svojem puhu korenček, solato, krompir, fižol in druge povrtnine. To pa je bil še razlog več, da se z njo pogovorimo. Mara Meh je Zalčanom in drugim, ki prihajajo na tržnico, s svojo ponudbo zvesta že od postavitve tržnice. Takrat in še nekaj let pozneje, so ji delali družbo še štirje drugi pridelovalci poljščin in povrtnin. Danes je ostala sama, pa še ona ne proda toliko kot bi lahko. "Pozna se, da ljudje nimajo več toliko denarja, kupna moč je vedno manjša in to se odraža tudi pri prodaji tovrstnega blaga. Kupujejo predvsem tisti, ki cenijo doma pridelano zelenjavo, sadje, povrtnine in poljščine. Imam lepo število stalnih strank, kar me tudi drži, da vztrajam pri tem poslu in da vedno znova rada prihajam na tržnico..." Marsikdo bi pomislil, da ima Mara Meh doma kmetijo in svoje tržne viške tako spravlja v denar, pa je seveda drugače. Mara "Vse kar tukaj prodam, pridelam na vsega kupaj nekaj arih Meh, poslednja “Mohikanka" žalske tržnice zemlje. Da sem se podala v ta posel pa je več razlogov. V prvi vrsti sem bila brez službe in je ob moževi plači in pozneje ob upokojitvi bilo nekako potrebno krpati družinski proračun. Po drugi strani pa imam veselje do dela na vrtu in do tega, kar zraste na njem. Zelo sem vesela kadar vidim, da mi kakšna stvar zelo dobro uspeva. Običajno s tem nimam problemov, saj imam dovolj izkušenj, da vem kako ravnati, kadar kakšna stvar ne uspeva tako kot bi morala. Tisto, kar počne človek z veseljem, mu običajno tudi uspeva in tako se tudi jaz nimam kaj pritoževati. To bom delala, dokler bom lahko, seveda pa bi brez pomoči družine tega ne zmogla." Najin pogovor morava kar nekajkrat prekiniti, saj je bilo potrebno postreči stranke. Ko je to opravljeno, znova klepetama in razpredava Marino zgodbo, ki se vseskozi suče okrog tržnice, njenega vrtnarjenja, odnosov na tržnici... Mara je na tržnici ob petkih in sobotah. Tam jo v teh dneh lahko srečamo vse do 1. novembra. Potem si vzame čas za druge stvari in počitek, čeprav si ga le redkokdaj privošči. V času, ko so sadike, se pravi v maju in nekje do sredine junija je* Mara na tržnici prav vsak dan. Mara ima doma tudi veliko rož in ogromno kaktusov, ki jih tudi prodaja, predvsem pa so rože in kaktusi za njeno dušo. "Resnično uživam v tem svojem delu, čeprav vedno ni najbolj prijetno. Rada sem na tržnici, rada sem med ljudmi. Veliko je raznih prijetnih dogodkov, pa tudi kakšen neprijeten se najde vmes. Ljudje smo pač različni. Vse je potrebno vzeti v zakup. Vesela sem ko vidim, da so z mano zadovoljne tudi moje stranke, včasih pa tudi razočarana nad nekaterimi, ki ponižujoče gledajo na moje delo..." Mara Meh v glavnem uporablja za gnojilo koprivovo vodo in hlevski gnoj. Kemije takorekoč ne pozna. Tudi zato so njena zelenjava in poljščine oziroma povrtnine bistveno bolj zdrave za uživanje. To pa morda še premalo cenimo, čeprav vse pogosteje govorimo o BIO hrani. Bo kdaj drugače? D. Naraglav Boutique Renate, modno šiviljstvo 1 otvoritve, ki je bila minulo soboto Boutique Renate, ki je bil do pred kratkim na Polzeli, marsikdo, predvsem marsikatera, že pozna. Sedaj pa se je preselil v nove prostore v Malih Braslovčah. Je ob cesti Parižlje - Mozirje. Za tiste pa, ki vendarle še ne vedo naj povemo, da izdelujejo ženska oblačila in se ukvarjajo z malo prodajo le-teh. Šivajo tudi po meri, po svojih modelih, katere na željo stranke spremenijo in jim dodajo kar želijo. Tako je vsak izdelek unikaten. Kot je povedala lastnica Renata Pečnik, so vabljene vse ženske, ki so rade lepo, modno in mladostno oblečene, da se oglasijo v njihovem boutiqu ali pa pokličejo na tel.št.: 063/709-375. ep KAMERAT Vzdrževanje in popravilo vozil Minulo soboto so v Presarjih (na relaciji Šentrupert - Mozirje) odprli obratovalnico KAMERAT. Obratovalnica Kamerat opravlja avtokleparske usluge, pa tudi vsa avtoličarska popravila za ketera uporablja priznane ameriške proizvode PPG, imajo še tudi lakirno komoro. Naprodaj imajo raznovrstno avto kozmetiko, opravljajo montažo spojlerjev, sončnih streh znamk Vebasto, Galilejo, Acelanoe, Teši in drugih ter vsa avtomobilska rokodelska dela. Vse informacije dajejo po 'telefonu na št.: 063/709-352 - ob vsakem času. Lastnik podjetja je Vinko Perger. ep GflIVINr POLZELA 0*: ^n/o ZA GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna tel.: 063/7037 130 7037 131 VELIKA PRODAJNA AKCIJA OB SO-i OBLETNICI GARANT-a POLZELA •d tO. O. do IO. 8. 1008 -50 nagrad za kupce v času akcije za nakupe nad 5.000 SIT -1. nagrada: otroška soba LEA NUDIMO^POHIŠTVO ZA OPREMO: spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, pisarn, jedilnic, sedežne garniture, pohištvo iz masive, vzmetnice vseh dimenzij. NOVO NOVO KUHINJE NINA V DVEH NOVIH BARVAH (JELŠA, BEIGE) PO IZREDNO UGODNIH CENAH IZJEMNA PONUDBA OPUŠČENIH PROGRAMOV, SESTAVLJENIH VZORČNIH SESTAVOV IN IZVOZNIH OSTANKOV Delovni čas prodajalne: pon. - pet. od 8. do 18. ure, sob. od 8.-12. ure POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE VABLJENI! Petrovče Tečaj tenisa otrok in staršev ali celo babic. Glavni organizator tovrstnih teniških tečajev, Jani Rehar, je povedal, da so lani organizirali teniški vrtec, letos pa s to obliko, ki je naletela na prijeten odziv med starši in med otroci, nadaljujejo. Dejal pa je tudi, da tenis tudi v Petrovčah igra vedno več ljudi. Vsako leto pripravijo za člane tenis kluba dva turnirja. Prvi, ki je običajno ob dnevu državnosti, je turnir posameznikov. Drugi, ki je meseca septembra, pa je turnir žrebanih dvojic. Tenisa v Petrovčah res ne manjka. Lepo pa je tudi pogledati vzorno urejena igrišča in spremljajoče objekte, za kar bi jim veljalo čestitati. D. Naraglav Skupni, malo okrnjeni posnetek udeležencev turnirja za otroke in njihove starše, oziroma babice. Peter Kainz, predsednik športnega društva ter Jelka Ogrizek, tajnik in blagajnik društva, sta povedala, da so se za tovrstno obliko tečaja odločili prvič. Ker se je to izkazalo za zelo dobro, bodo s takimi oblikami nadaljevali tudi v prihodnje. V tečaju je bilo petnajst otrok male šole in prvih razredov ter enako število staršev Ob otvoritvi sta vrvico prerezala lastnik Vinko Perger in njegov sin Matic. Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Garant Polzela je svojo 50-letnico proslavilo z gasilskim tekmovanjem sektorja Polzela. V suhi šolski vaji je nastopilo osem desetin, največ spretnosti in hitrosti pa je pokazala desetina PGD Dobrovlje, sledi Letuš, Andraž Prve tri ekipe so prejele pokale in priznanja ter praktične nagrade iz proizvodnega programa Garanta. T. Tavčar Polzelani občinski prvaki Zavod za živinorejo in veteri-nastvo Celje, enota za kmetijsko svetovanje Žalec, Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in mladi s Ponikve pri Žalcu so v neposredni bližini etnološkega muzeja na Ponikvi pripravili občinske in regijske kmečke igre. Nastopilo je 12 ekip, ki so se pomerile v košnji, grabljenju sena, molži, postavljanju hmeljevk, skakanju v vrečah v parih in igri vzdržljivosti - pitju piva. Naslov občinskega prvaka občine Žalec je osvojila ekipa mladih s Polzele, sledi ekipa Tabora, Petrovč, Ponikve in Šempetra. Regijski prvaki pa so postali mladi iz Slovenskih Konjic - pred Laškim, Šoštanjem, Šmarjem, Mozirjem, Polzelo, Celjem itd. T. Tavčar Zlatoporočenca Franc in Amalija Merzel 50 let gasilcev Garanta dni. Franc se je rodil v Miklavžu pri Taboru, po končani osnovni šoli se je zaposlil pri Slovenija ceste, ko pa je bil dovolj star, je opravil šolo za poklicnega šoferja in se zaposlil v Avtoprevozu Šempeter, kjer se je pred 13 leti upokojil. Amalija pa se je rodila v Kapli vasi. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, s poroko pa je prevzela gospodinjstvo na moževi kmetiji. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Silva, Franci in Zvonko. Leta 1956 se je družina preselila v lastno hišo v Grajski vasi. Živeli so mirno in srečno. Otroci so odraščali, smrt sina Zvonka pri vojakih pa je zarezala globoko rano v družino, ki se je še podvojila leta 1983, ko jim je umrl komaj devet let star vnuk Boštjan. Silva in Franci sta si ustvarila svoji družini in domova, pri dedku in babici pa živi vnuk Zvonko. Veselita se vsakega srečanja s svojima otrokoma, vnuki in pravnuki. Kot sta dejala, sta vse bridkosti, ki so jima bile postavljene na skupno pot, premagala z ljubeznijo, poštenostjo in delavnostjo tako, da sta srečna ob svojem zlatem jubileju. T. Tavčar Brane Oblak ponovno v zakonski jarem Srečanje slovenskih astronomov na Mrzlici Družila ju je ljubezen, poštenost in delavnost Lepa, sončna, kot zlata poletna sobota je bila kulisa zlate poroke Franca in Amalije Merzel iz Grajske vasi. Civilna poroka je bila v žalski poročni dvorani, opravil jo je Miran Krajšek, sledila ji je cerkvena, ki jo je v podružnični cerkvi v Grajski vasi med sv. mašo opravil domači župnik Martin Cirar. Obakrat je bilo prisotnih veliko svatov, ker pa je Franc že dolga leta član domačega gasilskega društva, so jima tudi gasilci izkazali pozornost. Zlatoporočenca bosta šele rosnih devetnajstih. Kljub temu ju drugo leto dopolnila sedemdeset je že takrat vezala zrela ljubezen, let, kar pomeni, da sta se vzela pri ki ni obledela niti do današnjih Matjaž Rojnik podeljuje pokal za prvo mesto Albinu Završniku Iz Dobrovelj. Znani slovenski nogometaš, sedaj trener mladinske selekcije na Ježici pri Ljubljani, Brane Oblak je prejšnji teden v petrovški baziliki sklenil zakonsko zvezo z mlado Zgornjesavinjčanko Heleno Fludernik. Obred je opravil pater Ivan Arzenšek, ki je mladoporočencema tudi zaigral na kitaro, vsi svatje pa so jima nazdravili z janževcem iz zlatih kelihov. Pred tem je bila civilna poroka na Vranskem. Poročni priči sta bila znana gostinca Stojan Golob - Golobček iz Vranskega in Matjaž Marinčič iz Brinja pri Ljubljani. Vsekakor pa je bila najpomembnejša priča dveinpolletna hčerka poročencev, Nina. T. Tavčar hajajo, saj ni bilo napovedane nobene povečane aktivnosti meteorjev. Bili so tako pogosti in svetli, da smo takoj odkrili mesto, od koder so prihajali (radiant), ki pa se je nahajal nekje med Volarjem in Velikim vozom.Toda tam ni nobenega znanega roja. Vzklikov navdušenja opazovalcev meteorjev ni bilo konca. Naslednji dan pa je svet obkrožilo obvestilo izbruha meteorskega roja, ki je vznemiril opazovalce po celem svetu. Potrditve so prišlje najprej iz laponske, Italije, Portugalske in Kalifornije. Bili smo priče izbruhu sicer zelo siromašnega roja '|UNI- jSKIH VOLARjEV", katerega povprečna gostota sta le po dva meteorja na uro. Mi smo jih pa ^ opazovali preko sto na uro in to zelo svetle. 0 zadnjem izbruhu tega roja'poročajo iz leta 1916, torej smo se imeli čemu čuditi. Temu bi se skoraj lahko reklo sreča, kajne? Ob dveh zjutraj smo začeli pospravljati teleskope in si izmenjavati vtise. Skupno mnenje je bilo, da je organizacija potekala brezhibno. Osebje na koči je z veseljem sodelovalo in prijazno poskrbelo za približno .*» 150 žejnih in lačnih udeležencev. Prišli so iz vseh koncev Slovenije. Planinski organizaciji iz Žalca in Trbovelj sta celo organizirali nočni pohod na Mrzlico. Tako so planinci poleg običajnih lepih razgledov po gorah enkrat bili deležni še lepega razgleda v nebo in vodenje po njem. Mnogi so ob odhodu izrazili ~ željo, da bi bilo astronomije v vsakdanjem življenju še več in da takšno srečanje moramo vsekakor spet pripraviti. Srečko Lavbič AD SATURN Petrovče Med obredom v petrovški baziliki Adi Vidmajer Državni prvak v metu kladiva Afa mednarodnem atletskem prvenstvu Slovenije za veterane, ki je bilo v Ljubljani, je bil v metu kladiva ponovno uspešen Adi Vidmajer. Zasedel je 1. mesto in s tem izpolnil normo za evropsko prvenstvo, ki bo v septembru v Italiji. Srečanje naj bi bilo druženje tistih, ki se nekako že ukvarjajo z astronomijo, se pravi že bolj ali manj vpeljanimi opazovalci neba, ki se dobimo, pregledamo novosti pri teleskopih in se spoznamo med sabo. V našem društvu pa smo hoteli izkoristiti tovrstno srečanje tudi za širšo promocijo delovanja društva, kot tudi za popularizacijo astronomije v naši regiji. Zato smo si dovolili povabiti na srečanje vse ljubitelje astronomije, ki so želeli pogledati skozi velike teleskope. Kot predstavnik organizatorjev srečanja astronomov Slovenije na Mrzlici moram priznati, da si tudi v trenutkih največjega optimizma nisem predstavljal tolikšnega zanimanja med ljudmi za astronomijo. Vznemirljiva pričakovanja in mnogo zdrave radovednosti so privabile množice ljubiteljev astronomije na Mrzlico. Toliko novih obrazov, ki so z navdušenjem zrli v nebo, so priznanje za prizadevne člane astronomskega društva SATURN iz Petrovč, ki je srečanje organiziralo. Sestavili smo vabilo in ga osebno odnesli do uredništev lokalnih medijev, TV, radia in tiska. Tako smo dali mnogim možnost, da se seznanijo z vsebino srečanja in odziv je bil zelo velik Ker smo hoteli popestriti bivanje gostov na Mrzlici, da obiskovalci v primeru slabega vremena ne bi ostali popolnoma praznih rok ’ smo pripravili razstavo astronomskih fotografij, ki smo jih posneli člani društva, razstavili raziskovalne naloge o astronomiji, ki so jih napisali učenci OŠ Petrovče in pripravili predavanje z naslovom Uvod v astronomijo. Predavanje je izvedla mentorica astronomskega krožka iz Petrovč, Marija Sirk Tačas, ko so srečneži uspeli dobiti sedež v prostoru za predavanje, smo ostalim prikazali Luno skozi različne teleskope. Pripeljali smo teleskope s 40 cm, 35 cm, 25 cm, 22 cm, 20 cm, 10 cm, 5 cm odprtine in 2 binokularja. Kmalu je Luna zašla in upali smo, da se grozeči oblaki z vseh strani ne bodo prekmalu zgrnili nad Mrzlico. Bili smo uslišani. Kljub bliskanju v daljavi in redkim meglicam, ki so občasno zapirale nebo, smo uspeli pogledati, oziroma bolje rečeno, uspeli pokazati množici obiskovalcev, kakšni so objekti, ki jih astronomi toliko občudujemo. Kraljica je bila seveda spet kroglasta kopica M 13, pa planetarna meglica v Liri in Lisički. Opazovali smo tudi razne razsute kopice in galaksije. Na megličastem in osvetljenem nebu slednje seveda niso bile toliko izrazite, vendar so se nekatere svetlejše le pustile občudovati. Mnogo je bilo začetnikov, ki so na srečanju prvič pogledali skozi teleskop in spoznali piva ozvezdja. Najbolj vztrajni smo dočakali vzhod jupitra, ki je po poldrugi uri zjutraj le uspel pokukati iz meglic na vzhodu. Vidljivost tako nizko nad obzorjem seveda ni bila najboljša, toda to je bilo tudi za lastnike teleskopov in demonstratorje ob njih letošnje prvo srečanje s planetom, ki za amaterske teleskope vseh velikosti ni nikoli dolgočasen, saj ob vsakem srečanju nudi malce drugačno podobo. Ves čas opazovanja so po nebu švigali svetli utrinki in vsi smo se čudili, od kod pri- Podpisani kraj: ulica: pošla: naročam časopis Začnite mi ga pošiljati dne: Podpis: Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: preproge 200 x 300 že od 12.000 SIT dalje - 4-metrske tople pode in itisone za vsak dom in poslovne prostore - 2-metrske tapisorne, obloge za stopnice - tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren - material za polaganje talnih oblog - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC - simpatex za kopalnice, kopalniške garniture, umetni krzno. Na željo kupcev vam talne obloge zarobimo in brezplačno dostavimo na dom. Polagamo vse vrste talnih oblog in tapeciramo sedežne garniture in stole. NEXIA 1.399.999 SIT Darilo: servo volan oz. dodatna oprema v vrednosti 54.000 SIT 1.499.999 SIT LANOS 3vr POSEBNA AKCIJA - LANOS SE ROMEO IN JULIET: Oprema: centralno zaklepanje, el. pomik stekel, servo volan, k . klimatska naprava, radio. Vsa našteta oprema za neverjetno nizko ceno: ■■ ji 1.659.999 srr NUBIRA 1.999.999 SIT Darilo: klimatska naprava za samo 1 SIT, pri modelih brez klimatske naprave, televizijski sprejemnik, ekran 70 s teletekstom. LEGANZA - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVAVAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, taks: 702-251 OD OPEKE...DO STREŠNIKA-in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO _________VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! AKCIJSKE CENE STREŠNIKA BRAMAC 133 SIT/KOM Z DOSTAVO NA OBJEKT Popolnoma opremljen avtomobil. AGROAVTOHIŠA Šempeter (pri SIP-u, tel. 063/702-510) Na zalogi še nekaj trak-Pooblaščeni prodajalec torjed ZETOR nadih tipod avtomobilov DAEWOO starih cenah. in traktorjev ZETOR PEKARNA -TRGOVINA sij É9 i llßui bm’ Pongrac 102a Tffilllr1 3302 GRIŽE tel.: 063/716-375 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. SPOŠTOVANI! Že globoko smo zabredli v poletje, čeprav vreme to ne potrjuje. Veliko Imamo dežja, kljub temu pa so vmes tudi krajša obdobja lepega vremena, ki nam omogočajo lepe Izlete v naravo. Tl bodo še lepši, če se boste oglasili pri nas in si nahrbtnik napolnili z dobrotami iz naših polic. Vljudno vabljeni! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so vedno bogato založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Trgovina h storitve Talne obioge Žalec, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 SPLOSNO MIZARSTVO BORIS CVERLE, s.p. Dolenja vas 116 3312 PREBOLD Tel./Fax: 063/ 724-447 ast»'**' UGODNE CENE ostalega gradbenega materiala: * strešniki BOBROVEC, CREATON, TOGNANA, JAMINA, SALONIT'PLOŠČE * opeka MODULARNI BLOK POROTHERM in ostali opečni izdelki * IZOLACIJSKI materiali, APNO, CEMENT * zidarsko ORODJE * mešalci, cevni odrl, podporniki... * stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, program JUB-a,... * SCHIEDEL DIMNIKI * PRANE PLOŠČE, TLAKOVCI Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM NA VSE IZDELKE NUDIMO 5%-ni GOTOVINSKI POPUST! V trgovini vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19.ure, ob sobotah od 7. do 13.ure. 3.289.999 SIT ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks : 702-088 MJÄNSÄ Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 ¥ MESECU JULIJU BELA TEHNIKA PRALNI STROJ PS 512 KOMBINIRAN HLADILNIK AKCIJA INDESIT PRALNO SUŠILNI STROJ PRALNI STROJ (600 obratov) POMIVALNI STROJ PRALNI STROJ CANDY (800 obratov) SAMO 75.108,00 SIT MALI GOSPODINJSKI APARATI ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SAT. SISTEMI (svetovanje; montaža), RTV SERVIS MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS NA ODDELKU BELE TEHNIKE VROČE CENE 59.800.00 SIT 49.900.00 SIT 99.900.00 SIT 59.900.00 SIT 72.900.00 SIT VELIKA IZBIRA BELE TEHNIKE BOSCH BOSCH BOSCH BOSCH AKUSTIKA BTV GORENJE BTV GORENJE BTV GORENJE 51 TTX 55 m STEREO 70 TTX STEREO 44.900.00 58.900.00 89.870.00 Nakup gotovino ali nakup na 3 čeke. BEZERVNI DELI ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, BOJLERJE VREČKE IN POTROŠNI MATERIAL ZA SESALCE VOR IVERK BREZPLAČNA DOSTAVA MISSHi BMSSSkMI*S» Mi*SSR MJSBI »«SHSI Tnhe grrdrk m UIKOPUJKRRITUO Komm • GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, ADAPTACIJE • SLIKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT FASADE • PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO » IZPOSOJA DVIŽNE KOŠARE KOTfllK Igor KOTDIK Nikole Tesle 6, Žalec Telefon & faks: (063) 716-858 Mobitel: 0609 612-283 Šlandrov trg 5, Žalec - ugodne cene - velika izbira kakovostnih oblačil - velika izbira perila in kopalk - nudimo možnost nakupa spodnjega in zgornjega dela kopalk (ločeno). Vabljeni! , s.p. Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE IUJM KO vrtnarske tehnologije trgovska družba, d.d., Žalec ZANA d.d. ŽALEC # Bonboni CAVENDISH 8. HARVEY, 40g okusom sadja, peperminta in limone maslo, 250g .& Harvey navadni jogurt sadni jogurt martinova klobasa t9S\n\rano olje konzum pizza šunka, 1 kg domača suha klobasa, 1 kg turistična I pašteta izl zelenjave in morskih rib, 80g ribja predjed provenciale, 125g kis za vlaganje KISKO, 31 šum, 1.51, okus ananas, marelica in limona hrana za pse top dog, 820g s perutnino, govedino in divjačino vino mariborc PERUTNINO Mariborčan «rib* «¿m*** ^ $ *** ^ ffp *** \A treovska družba, d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žalec Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2, 3310 Žalec SM SAVINJSKA trgovska družba, d.d Frucht Drops ^1" *** ^ qp^qp *** >$ ^ HT *** I I * ¥fc I MIKA POU1NA NIBONSKA PMMIA TEKSTILNEGA BLAGA IN KONFEKCIJE ZNIŽANJE DO od 20.7 do 2.8.1998 IN OBUTVE KOTO od 6.7. do 1.8, do v 1. nadstropju v PC LENA LEVEC 25% alpina d.30% od 1.7. do 28.7. v VELEBLAGOVNICI ZANA SAVINJSKA od 9.7. do 5.8. LAGOVNICA SAVINJKA BLAGOVNICA POLZELA BLAGOVNICA ŠEMPETER BLAGOVNICA PREBOLD A DOM VRANSKO “ a° ?fa i i ix Vi I I 4£ I I I I ! fS I I I ¥)F I I % I I palica ribiška otroška V>.990,^ \.M,O0 CDW 250 S, za 12 pogrinjkov, tipka “E” za energijsko varčevalno sušenje; naprava “ WATERCONTROL’ pohodna teleskopska palica, vidia konica, dolžina od 85 do 140 cm nahrbtnik halti, 301 GORENjE rezalni stroj R404 LISCA badminton mleko za sončenje LIDERA, 200ml ^..*>80,0^ BOGATA IZBIRA KOPALK blazina gumirana, 196x72 alufolija, 10m \.M0,0o) 155x90 30 ml wem mehčalec za periKJSHlh, l koncentrat, različni vonji Gtt belilo VANISH li vložki LIBRESSE CLIP normal 10/1 in super 9/1 toaletni papir puff, 10/1 *** it> **+ čjfc ife 'Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, MestnTtrg 2, 33 tO^ SM SAVINJSKA trgovska di d.d., Šlandrov trg35, 3310 Žalec Ekologija Savinjčan JULIJ 1998 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE V ŽALCU Posegi v gozd in gozdni prostor Ob letošnjem Tednu gozdov je Zveza gozdarskih društev izdala plakat z naslovom "Kaj ogroža slovenske gozdove?". Na plakatu so predstavljeni najpogostejši vzroki, zaradi katerih propadajo drevesa in ponekod tudi gozdni sestoji. Tudi v žalskih gozdovih so, tako kot velja to za celo Slovenijo, najpogostejši vzroki za t.i. sanitarni posek obolelih in poškodovanih dreves bolezni in škodljivci gozdnega drevja, žledolom, snegolom in vetrolom, vsako leto pa tudi vsaj en gozdni požar. Vsi ti vzroki propada dreves in sestojev so v naravnem gozdu normalen pojav, čeprav je res, da se v naših biološko in mehansko oslabelih gozdovih pojavljajo precej pogosteje, za gozd pa imajo usodnejše posledice. Zal se naštetim vzrokom propadanja gozda v našem okolju vse prepogosto pridružujejo tudi različni posegi v gozd in gozdni prostor, ki imajo za posledico uničenje gozda ali pa vsaj trajno onemogočanje uresničevanja njegovih funkcij. Pri tem so posegi, kot je ograjevanje gozda z namenom ureditve oborov za divjad ali za domače živali z ekološkega vidika še najmanjši problem, tempirane ekološke bombe v obliki smetišč in divjih odlagališč pa tako ali tako terjajo posebno obravnavo. Mnogo resnejši problem so primeri, ko se gozd opustoši ali celo izkrči z namenom izgradnje različnih objektov ali pa z namenom spremembe katastrske kulture. Ti primeri so še posebej pereči na ekološko zelo občutljivem in lahko ranljivem kraškem svetu, kakršnega najdemo tudi v dobršnem delu naše občine. Tudi v žalski občini je kar nekaj primerov, ko so lastniki zemljišč posekali gozd, na izkrčenih površinah pa so, seveda brez ustreznih soglasij in dovoljenj, nastala naselja hišic za oddih. Najbolj znan tovrsten primer je naselje vikend hišic v Hramšah, kjer se neurejeno in za okolje, v katerem se nahaja, povsem nesprejemljivo vikendaško naselje še vedno širi v posmeh (ne)aktivnosti služb, ki bi morale takšne pojave preprečevati. Novejši tovrsten primer je moč videti na Dobrovljah ob cesti proti Sv. Urbanu, kjer je do posega v gozd prišlo na sledeč način. Bivši lastnik gozda je gozdno parcelo razparceliral, nove parcele pa nato ................••••V.......... Obnova parka Senek Park ob graščini Šenek na Polzeli /e širši javnosti znan kot izjemno dragocen primer parkovne dediščine iz druge polovice prejšnjega stoletja. V parku najdemo lepo zbirko parkovnega drevja zanimivih vrst razrasti, posebnost pa sta tudi dva geometrijsko oblikovana vrtova, ki ju je po naročilu lastnikov graščine družine Pongratz oblikoval dunajski vrtni arhitekt Svvensson na prelomu stoletja. Polaganje travne ruše. Od leta 1991 je park razglašen za kulturni spomenik, ki spada med pomembnejše v Sloveniji. Po uspešno končani prenovi naj bi zaživel kot prizorišče kulturnih prireditev na prostem, pa tudi kot učno-vzgojni prostor ter turistična točka, namenjena ogledu. Prav gotovo je park graščine Šenek, ki je danes v lasti doma upokojencev Polzela, ena od lepših spomeniških območij nastajajoče občine Polzela. V slovenskem merilu pa bo Šenek postal eden redkih prenovljenih in oživljenih zgodovinskih vrtov pri nas, obenem pa dobra promocija naše parkovne kulture tudi izven državnih meja. Na pobudo KS Polzela poteka prenova parka že sedmo leto po načrtih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Do sedaj so bile v glavnem narejene gradbene sanacije kamnitih stopnišč, paviljona, ograj in vodnega bazena v izvedbi celjskega podjetja Remont. Ob finančnem sodelovanju Ministrstva za kulturo in Doma upokojencev pa prav v teh dneh potekajo v južnem vrtu ob graščini vrtnarska obnovitvena dela, ki jih ob strokovnem nadzoru Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje izvaja Arboretum Volčji potok. Gre za obnovo trate in ponovno zasaditev pušpanovih živic, ki bodo skupaj z vodnim bazenom in striženimi tisami povrnile vrtu kultivirano podobo. Skozi program javnih del občina Žalec že zdaj financira osnovno vzdrževanje parka, svoj delež pa prispeva tudi Dom upokojencev. V bodoče bo park terjal intenzivno in redno vrtnarsko nego in oskrbo, zato v Domu razmišljajo o zaposlitvi lastnega vrtnarja. Vse pogostejši vandalizem in vožnje po parku pa bodo postopoma prisilile odgovorne v kraju, da bodo poskrbeli tudi za organizirano nadzorno službo. A.K., T.T. prodal. Kupci so na svojih parcelah posekali večino dreves, nato pa na Zavod za gozdove naslovili vloge za izdajo soglasij za zagotovitev pogojev za izvajanje ekološko neoporečne čebelarske dejavnosti - izgradnjo čebelnjakov. Ob dodatno postavljenih pogojih in omejitvah so bile vloge rešene v korist lastnikov. Ne glede na to, kaj je zagnani čebelarski podmladek nato na podlagi izdanih soglasij poskušal iztržiti na odseku za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec, je akcija izgradnje čebelnjakov lahko stekla. Na "mestu zločina" je zraslo nekaj hišic, še za nekaj objektov je pripravljen teren za začetek gradnje, zgrajeni sta bili dve dovozni cesti za lažji odvoz pridelka ob morebitni odlični letini medu, sumljivo je le to, da tam okoli ni videti čebel, brez katerih si pa res ne znam predstavljati pridelave medu. Menda bodo res držale govorice, da tudi na Dobrovljah nastaja ilegalno naselje vikendov. Tako se ponovno soočamo s čudno situacijo, ko si sosednja občina Nazarje na svoji strani Dobrovelj prizadeva za razglasitev krajinskega parka, pri nas pa bomo, kot vse kaže, popustili pred interesi nekaterih posameznikov in žrtvovali najbolj ohranjeni svet pašnikov, gozdov in hribovskih kmetij. Še en, sicer malce drugačen, a prav tako zanimiv primer posega "Gozdni vrtovi" na Studencah v gozdni prostor pa imamo sredi gozda na kraškem svetu ob cesti, ki vodi iz Vel. Pirešice na Studence. Tudi tam je prišlo do razparceliranja gozdne parcele, kupci zemljišč so gozd postopno posekali (brez ustreznih dovoljenj in soglasij!), si nato svoje parcele ogradili, eden izmed njih pa je ob tem v vrtačo "deponiral" nekaj 10 m3 odpadkov, ki jih je nato seveda skrbno prekril z zemljo in gramozom. Znotraj ograj svojih rančev so si nato nekateri lastniki uredili lične vrtne utice za orodje, vrtove pa krasijo koruza, solata, vrtnice, vinska trta in vse, kar sodi zraven. Da pa bi bilo garaško delo na vrtovih le malce bolj prijazno, so pri roki še lične lesene mize in klopi, ob njih pa seveda tudi njegovo veličanstvo roštilj. Res lepa slika, le da vse skupaj spada kamorkoli drugam, le na sredino gozda ekološko občutljive kraške Ponikvanske planote ne. Za ta primer "gozdnih vrtov" je gozdarski inšpektor že pred leti lastnikom izdal odločbo o takojšnji odstranitvi vseh postavljenih objektov in vzpostavitvi prvotnega stanja, zgodilo pa se seveda ni nič. Danes je površina uničenega gozda že tako velika, da bi jo lahko opazil že tudi kateri izmed inšpektorjev, ki jim po uradni dolžnosti ne bi smelo biti vseeno, kaj se dogaja z našim prostorom in okoljem. Povedano velja tudi za primer na Dobrovljah. z n A No It, e k 6 l o g i i a Posledice uporabe znanja Einstein je dal neizbrušen pečat znanosti. S svojimi znanstvenimi dosežki izraža izredno veličino, ki jo je zmožen doseči človeški intelekt, toda hkraii je novo znanje dalo možnosti za njegovo zlorabo. Ker se je tega močno zavedal, je tik pred smrtjo podpisal manifest, znan pod imenom Russell-Einsteinov manifest. Russell mu ga je poslal v podpis pred svojim potovanjem, na katerem je na poti domov slišal novico o Einsteinovi smrti. Kljub Russellovi zaskrbljenosti, ga je doma na mizi čakal Einsteinov podpis manifesta, zadnje Einsteinovo intelektualno delo, ki ga lahko razumemo kot njegov poslednji poziv in svarilo človeštvu, naj moči znanosti ne obme proti samemu sebi. Objavljen je bil 9. julija 1955. Kot piše prof. dr. Kirn (1997), je manifest opozoril na veliko zgodovinsko alternativo: ali bo človeštvo izbralo stalno napredovanje k sreči, znanju in modrosti, pot v novi paradiž, ali pa tveganje vseobče smrti. Poziva, naj začnemo čutiti in misliti univerzalno, kot pripadniki biološke vrste. Toliko let po podpisu Russell-Einsteinovega manifesta pa še vedno ne moremo reči, da smo na poti v novi paradiž. Delno se je ta tekma o oboroževanju obrzdala, sporazumeli smo se o neširjanju jedrskega orožja, vendar je jedrsko orožje še vedno prisotno, torej druga alternativa še vedno obstaja. Uporaba znansvenih spoznanj je vodila ne samo k nepredvidenim, ampak hkrati tudi k nezaželenim posledicam, je zamajala optimistično predstavo o napredku in poglobila našo zavest o njeni konfliktni naravi. Še tako popolno znanje nikdar ne bo moglo predvideti vseh možnih nezaželenih posledic, ki izhajajo iz njegove uporabe. Vera v znanost je pri ljudeh pojemala po uporabi le-te za izdelavo atomskega orožja, medtem, ko druge senčne strani znanstvenotehničnega napredka, predvsem ekološke, v petdesetih še niso stopile v ospredje. Danes je resničnost ta, da so se tradicionalno vojaško, ekonomsko-socialno, politično, versko in kulturno pogojenim konfliktom pridružili še novi: ekološki. Globalni ekološki problemi nas silijo, da ponovno premislimo o splošni koristi znanosti in njeni vlogi v človeškem napredku. 0 vsesplošnem napredku prav gotovo ne moremo govoriti, saj kar pomeni napredek za ljudi, v ekološkem smislu ne pomeni napredka za preostalo življenje. Vse bolj se soočamo z obvladovanjem nezaželenih, nenamernih in nepredvidenih posledic uporabe znanja; ekoloških, zdravstvenih, ekološko-političnih. Vsaka tehnološka rešitev namreč poleg zamišljene' izboljšave prinese s seboj tudi nezaželene učinke; kot ne moremo vzeti le ene strani bankovca. Problem je, da se nezaželeni učinki velikokrat pojavijo šele čez čas. Degradacija stratosferskega ozona zaradi freonov v naših hladilnikih, zaradi sestavin naših sprejev in drugih sredstev je potekala že davno prej, preden se je proces empirično potrdil! Brezplačnega kosila pač ni. Pozitivno vrednotenje znanosti in njene uporabe bo vladalo le tako dolgo, kakor dolgo bo znanosti uspevalo iskati sredstva in načine, kako se izogniti nezaželenim posledicam. Odgovorno je, da pri vsaki uporabi znanja že danes mislimo na to, kako nas bodo v prihodnosti naša dejanja in uporabljena spoznanja držala za ušesa, pa čeprav se bomo medtem mogoče že poboljšali, tako da bomo sprejeli npr. ustrezne okoljske zakone, nove tehnološke standarde in podobno. V ekološkem smislu nas za ušesa drži že na tisoče velikih odkritij in na njih temelječih inovacij, ki smo jih svoj čas sprejeli brez zadržkov in z velikim navdušenjem. Uporabjena znanost je nedvomno postala bistvena sestavina materialnega in družbenega življenja sodobnega človeka. V pozitivnem smislu je spremenila človekove delovne pogoje, prispevala k izboljšanju njegovega zdravja in tako naprej. Revolucionalizirala je kmetijstvo do te mere, da v nekaterih državah 5%-10% aktivnega prebivalstva prehrani ostalo prebivalstvo. Pa druga stran tega uspeha? Kaj se dogaja z našim okoljem? Postavla se vprašanje o zaslugi znanosti za želene in odgovornost za nezaželene posledice njene uporabe. Prvi primeri omejitve znanosti so se pojavili na področju medicine. Etični okviri raziskovanja so tisti, izven katerih ne bi bilo moralno izvesti eksperimentov, če bi ti ogrozili ljudi, njihovo zdravje ali blaginjo. Moralno bi bilo tudi sporno, če tovrstni poskusi sicer ne bi prizadeli sedanjih ljudi, bi pa obremenili s svojimi časovno oddaljenimi posledicami prihodnje generacije. Tudi znanje se mora pridobivati pod določenimi etični pogoji, saj pridobitev novega znanja ne more za vsako ceno izstopati, kot absolutna, od drugih vrednot neodvisna vrednota. To je zelo jasno v primeru, če želijo znanstvenika že raziskovalno angažirati za očitne neetične posledice. Takrat je popolnoma odgovoren za svoje dejanje. Ne more pa biti odgovoren za zlorabo znanja, do katerega je prišel s čistim namenom, če se njegova odkritja uporabijo za dosego neetičnih ciljev. Kdo pa je kriv za nenamerne in nezaželene stranske učinke uporabe znanja? Če najprej pometemo pred svojim pragom in se zamislimo, kolikokrat bi se lahko peljali v službo z javnim prevoznim sredstvom in ne vsak s svojim avtom, da bi tako prispevali k splošnemu dobro? Koliko nas je pripravljenih narediti kaj takšnega v splošno korist? Koliko od nas na veliko kuri Pred nekaj leti je že kazalo, da bo nova država razčistila s problemom črnih gradenj in nedovoljenih posegov v prostor, kot vse kaže pa si je takrat za naše razmere zelo rigorozen zakon že polomil zobe, stvari pa gredo ponovno po stari poti. Pri problematiki nedovoljenih posegov v prostor je najbolj žalostno to, da nikogar posebej ne skrbi, kaj se dogaja z našim okoljem. Zavedati bi se morali v preteklosti storjenih napak pri ravnanju s prostorom in dejstva, da smo večino našega okolja že uspeli uničiti. Tistega, kar je še ostalo nedotaknjenega, pa je premalo, da bi nam lahko bilo vseeno, kaj se bo s tem prostorom zgodilo. Upam,_ da brafpi Savinjčana mojega prispevka ne bodo razumeli v smislu informacije o tem, kako mimo veljavnih zakonov in predpisov realizirati poseg v gozdnem prostoru, ampak predvsem kot opozorilo, da si z nepremišljenim ukrepanjem uničujemo tudi lastno okolje. Posledice bomo trpeli tako mi, še bolj pa verjetno naši zanamci. Seveda pa je moj prispevek namenjen tudi vsem službam, ki so v opisanih in njim podobnih primerih dolžne ukrepati in tudi kazensko preganjati izvajalce tovrstnih posegov v naravnem okolju. Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozdarstva in ima pri tem odprta okna? Predvsem v blokih, kjer plača vsak stanovalec enak delež za ogrevanje, ne glede na to, kako se kdo odgovorno obnaša, je povezava z okoljem in sprejemanje odgovornosti za onesnaževanje močno okrnjeno. Vse samo zato, ker niti toliko let po objavi manifesta, še vedno ne čutimo in ne mislimo univerzalno, kot pripadniki biološke vrste ampak gledamo na stvari skozi denarnico. Pa v teh primerih vemo za negativne posledice! Koliko pa je takšnih posledic uporabe znanja, ki izhajajo iz dejstva, da smo se na veliko tehnoloških dosežkov močno navadili in so postale de! našega vsakdanjik? BARBARA ČEH SETVENI KOLEDAR ZA MESECU JUUJ IN AVGUST JUU| - pripravlja Nataša |an 16. četrtek — Datum: Del rastline: 17. petek plod 18. sobota plod do 17.ure, od 18.ure korenina 19. nedelja korenina 20. ponedeljek korenina do 20.ure 21. torek cvet od Zure dalje 22. sreda ’začetek časa za presajanje; cvet 23. četrtek cvet do 8.ure,od 9.ure dalje list 24. petek list 25. sobota plod 26. nedelja plod 27 ponedeljek plod do 18.ure, od 19.ure korenina 28. torek list od 8.ure dalje 29. sreda korenina 30. četrtek cvetdo 15.ure, od 16.ure korenina 31. petek korenina do 14.ure, od 15.ure dalje cvet AVGUST 1. sobota * čas -za presajanje; cvet 2. nedelja list 3. ponedeljek * konec časa za presajanje ob 24.uri; list 4. torek 5. sreda plod 6. četrtek plod do 20.ure, od 21.ure dalje korenina 7. petek korenina 8. sobota korenina od 6.do 21.ure 9. nedelja cvet od 9.ure dalje lO.ponedeljek cvet do 15.ure, od 16.do 20.ure list ll.torek —, od 20.ure list 12.sreda list 13.četrtek od Zure dalje plod 14.petek plod do 22.ure 15.sobota korenina 16.nedelja korenina IZponedeljek korenina do 12.ure, od 13.do 18.ure list 18.torek * začetek časa za presajanje; cvet 19.sreda cvet do 15.ure, od 16,ure dalje list Pomoč na domu Žarek topline iz srca za srce Srečanje na Gozdniku V občini je preko sto takšnih, ki so deležni organizirane pomoči na domu in ¡im zaradi invalidnosti, starosti in obnemoglosti ter česa drugega ni potrebno oditi v katerega od domov oskrbovancev. Kljub težavam življenja, ki jih prinašata starost in bolezen, so lahko v svoji hiši, stanovanju in okolju, ki je del njih in njihovih spominov. S sociološkega in psihološkega pa tudi socialnega vidika je tovrstna pomoč na domu še toliko bolj hvalevredno dejanje. Pri Centru za socialno delo Žalec, v okviru katerega poteka tovrstna pomoč na domu, so bili med prvimi v državi, ki so začeli preko javnih del opravljati to delo. Glede na izkušnje si sedaj tudi prizadevajo za postavitev in zagon regijskega centra za pomoč na domu. Nedolgo nazaj je Center za socialno delo Žalec organiziral na Gozdniku srečanje oskrbovancev na domu. Ob tem pa je nastala tudi ta reportaža, ki govori o ljudeh, njihovih težavah in zadovoljstvu, ki ga v njihovo bivalno okolje prinašajo obiski delavk Centra za socialno delo. Bilo ¡e 19. ¡unija, ko sem se pripeljal do Lovske koče na Gozdniku in segel v roke Tatjani Pogorelčnik iz Centra za socialno delo Žalec, ki tudi vodi program tovrstne oskrbe na domu. Vzdušje med udeleženci srečanja je že doseglo primerno raven, za kar je v prvi vrsti poskrbel muzikant Aleš Hribernik, ki je veselo raztegoval svojo diatonično harmoniko. K njegovemu petju in igranju pa so svoje prispevali tudi nekateri oskrbovanci in oskrbovanke ter dekleta in žene, ki za njih skrbijo. Sicer pa je za dobro voljo bilo na mizah tudi vse ostalo, kar sodi k pikniku. Priložnosti za prijetno popoldne je več kot dovolj. Pomoč na domu V dokaj razživeti druščini, med katero je bilo tudi kar nekaj takšnih na invalidskih vozičkih, je bilo mogoče zaznati že kar pravo otroško veselje, hvaležnost, zadovoljstvo, srečo. Vesela in zadovoljna pa je bila tudi Tatjana Pogorelčnik, ki je ob pomoči sodelavk pripravila to srečanje. "Letos smo se prvič odločili organizirati takšno srečanje. Rečem lahko, da sem zelo zadovoljna, čeprav bi nas lahko bilo še več. Od približno 60 do 70 gospodinjstev, kolikor jih je vključeno v pomoč na domu, jih je danes tu ena tretjina. Mislim pa, da je za začetek to kar vzpodbudno. V prihodnje naj bi imeli takšna srečanja dvakrat letno, enkrat okrog novega leta in enkrat sredi leta. Danes so se tu srečali celo nekateri, ki se niso videli 20, 30 ali celo 40 let. Bilo jih je veselje pogledati, ko so se med sabo spoznavali in ko so oživeli spomini na čase, ki so tako ali drugače zaznamovali njihovo skupno prihodnost," je v začetku najinega pogovora dejala Tatjana Pogorelčnik. Na vprašanje, kako je organizirana ta pomoč na domu, pa je povedala: "Pomoč na domu poteka preko javnih del že od leta 1992. V vseh teh letih je nudena pomoč invalidom in drugim bolnikom, ki lahko tako ostanejo dalj časa doma in jim ni treba v dom. V začetku je bilo v to obliko pomoči vključeno le deset uporabnikov, sedaj pa je ta številka desetkrat večja. V lanskem letu smo zato pri Centru za socialno delo Žalec v ta namen redno zaposlili šest oseb, ki tako poleg tistih, ki so v to vključeni preko programa javnih del, skrbijo za te ljudi. Nekateri oskrbovanci imajo pomoč vsak dan, nekateri trikrat na teden, tisti, ki še sami kaj naredijo, pa enkrat ali dvakrat na teden. Vse je odvisno od potreb posameznih oskrbovancev, tako na primer imajo tisti, ki so res odvisni od drugih, pomoč vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih in to celo večkrat na dan. V določenih primerih nosijo naša dekleta hrano iz vrtcev in šol. Ponekod, kjer so bolj oddaljeni, pa jim naše delavke skuhajo kar na njihovem domu," je še povedala Pogorelčnikova in odhitela med oskrbovance, ki so prav takrat veselo nazdravili muzikantu. Nesreča, starost, obnemoglost... Visoko med krošnje dreves se je izgubljala glasba, v srcih udeležencev srečanja pa je bilo prijetno toplo. Gozdnik jim je polepšal dan in jih iztrgal iz njihovega vsakdanjega življenja. Za lepo presenečenje in dodatno veselje pa je poskrbel tudi Franček Caglič, sicer tudi sam eden od tistih, ki je deležen pomoči na domu. Iz velike vrečke iz blaga, smo namreč vsi udeleženci lahko izvlekli kakšno majhno darilce. S tem je dobrodušni možak, ki je bil včasih aktiven gospo-daratvenik na področju trgovske dejavnosti, saj je bil zaposlen v Savinjskem magazinu in pozneje pri Mercatorju, še polepšal to popoldne. Po končani obdaritvi sva se zapletla v pogovor. Glede srečanja je povedal: “Ko človek pride v leta, ali je zaradi invalidnosti in česa drugega potreben pomoči drugih, mu takšno srečanje, kot je danes, res veliko pomeni. V družbi pozabiš na svoje težave, ki ti grenijo življenje. Do 72. leta starosti nisem imel posebnih težav, jih je pa imela žena, ki je bila dolga leta težko bolna. Pred šestimi leti se je tudi meni v sekundi spremenilo življenje. Ob kapi sem tako nerodno padel, da sem praktično postal popoln, invalid. Dobil sem poškodbe na pljučih, rebrih, dvanajsterniku in ledvicah, ki so jih morali odstraniti. Sprijaznil sem se s svojim sedanjim življenjem, in če se danes ozrem okrog sebe, je že veliko mojih znancev in prijateljev, ki so bili tudi mlajši od mene, preminulo. Marsikdo pa je še večji revež kot sem jaz. Tudi danes je med nami kar nekaj takšnih. Mislim, da sem ob vsem tem lahko srečen," je dejal Franček Caglič in se veselo nasmehnil. Med udeleženci srečanja opazim tudi Karia Juga, ki je lansko leto praznoval 80- Organizatorjem gre vsa zahvala, da so nas povabili in popeljali v to prijetno okolje. Dokler bom lahko, se bom vedno rad odzval povabilu. Pomoč na domu je zelo dobra in hvalevredna poteza. Če lahko človek ostane, v stanju, v kakršnem je, doma, je vendar najlepše. Še posebno, če zate skrbijo in ti pomagajo tako prijazne delavke centra za socialno delo. Čez zimo sva bila z ženo deležna tovrstne pomoči dvakrat na teden, sedaj enkrat tedensko. Vsem, ki skrbijo za to pomoč, naj v imenu vseh nas izrečem vso zahvalo za trud in pozornost." “Priklenjenem vozičku Med tistimi udeleženci srečanja, ki so bili na invalidskih vozičkih, sta tudi |anez Širca letnico življenja. Možakarja poznam kot aktivnega gasilskega veterana, ki je z dušo in srcem gasilec. Povprašam ga, kakšni so njegovi vtisi ob tem srečanju in kako gleda na to pomoč na domu? "Takšna srečanja, kot je današnje, so pravi praznik za naše življenje. iz Zabukovlce in Karolina Agrež iz Dolenje vasi pri Preboldu. Najprej vrtam po življenjski zgodbi 48-letnega laneza, ki je preživel pred desetimi leti hudo prometno nesrečo. "Po prometni nesreči in operaciji sem bil dva meseca doma, potem pa se je začelo kom-plicirati in po prihodu v Ljubljano so me še trikrat operirali. Ostal sem invalid na vozičku in odvisen od pomoči drugih. Nekaj let me je negovala in mi v vsem pomagala mama. Potem ko je zbolela in obnemogla, sva oba bila nekaj časa v domu. Ona na Polzeli, jaz v Šmarjah. Kmalu zatem je mama umrla, jaz pa sem močno pogrešal domačo hišo in okolje, v katerem sem preživel velik del svojega življenja. S to obliko dela Centra se mi je ta želja nekako Izpolnila in sedaj sem lahko doma. K meni hodijo dekleta dvakrat na dan. Ena pride ob 7.uri zjutraj, druga pa bo 10.30. Ta mi tudi skuha kosilo. Tako je vsak dan in tudi ob nedeljah in praznikih. Vedno sem zelo vesel, ko prideta, dan je tako krajši. Prijetno se je pogovarjati z njima, sta zelo prijazni in dan bi bil pust in žalosten, če me ne bi obiskali. Vsekakor mislim, da je tovrstna pomoč na domu nekaj enkratnega in hvalevrednega in velja vsa zahvala in priznanje tistim, ki jo izvajajo,” je še dejal |anez Širca in se nato prepustil Darji, ki je z njim zaplesala okrog vozička. Njegov obraz se je razlezel v nasmeh in potrjeval njegove prej izrečene besede. Pustim ga v tem veselju in se posvetim Karolini Agrež, ki je na srečanje prišla s svojim možem, ki kolikor lahko skrbi zanjo in ji pomaga premagovati njeno bolezen - multlpla sklerozo, ki jo je z leti priklenila na invalidski voziček. "To srečanje se mi zdi zelo prijetno in zanimivo. Ljudje smo iz različnih krajev in se na ta način med sabo tudi spoznavamo. Z nami so tudi naša dekleta, ki nam pomagajo pri raznih opravilih na domu. Čistijo nam prostore oziroma opravljajo tista dela, ki jih sami več ne zmoremo. Ob tem nam delajo družbo. Darja me pelje tudi v trgovino, da lahko sama kaj izberem in kupim. Na vozičku sem sedaj že od leta 1994. Pred tem sem še hodila, čeprav težko. Ta oblika dela, ki jo izvaja Center za socialno delo preko javnih del in sedaj tudi z redno zaposlenimi, je za nas, ki smo take pomoči potrebni, res veliko vredna in si zasluži najvišje priznanje. Vsakega obiska Darje se izjemno veselim. Njene pomoči sem deležna enkrat, oziroma dvakrat tedensko in to po 3 ure. Ta čas, ko je pri meni, mi veliko pomeni, dan je lepši in krajši, predvsem pa bogatejši. |az in tudi vsi drugi, ki smo deležni takšne pomoči, smo nadvse hvaležni. Upam, da bo tako tudi v prihodnje," je zaključila najin pogovor Karolina Agrež, ki je včasih kot učiteljica na preboldski šoli bila navajena na veseli in razposajeni otroški živ žav, sedaj pa ji tega pravzaprav manjka. Med vsemi temi pogovori vesela druščina ni izgubljala časa, ampak se je po svoje veselila in bogatila petkovo popoldne. Tudi dežne kaplje, ki so kar dvakrat grozile, da se bo treba umakniti pod streho, udeležencem srečanja niso skalile veselja. Sicer pa je veter zapihljal malo v drugo stran in sonce je pregnalo še to skrb. Za dodatno veselje pa je poskrbel tudi Alojz Rojšek, ki je prav ta dan dopolnil 78 let življenja. Skupaj z ženo Marijo sta se veselo zavrtela. Z njima vred pa tudi vsi ostali, ki so imeli moč in voljo za tovrstno telovadbo na trati za lovskim domom. V tem veselju sem jih tudi zapustil in verjetno so dočakali noč, preden so se poslovili. Dan je bil tako mimo, drugačen od drugih, zato pa poln spominov in želja po ponovnem srečanju. D. Naraglav Skupni posnetek udeležencev srečanja Spomini na... KATASTROFALNO ONESNAŽENJE SAVINJE Poleti 1938je Savinja smrdela kot kuga. Pospešena industrializacija konec preteklega stoletja in v prvih desetletjih našega stoletja je razvojne možnosti Spodnje Savinjske doline, predvsem pa Celja, ki je v rajnki monarhiji kot letoviško mesto (mnogi so ga primerjali celo z Bad Ischlom oz. Heidlbergom, Savinjo pa z Renom) slovelo po zdravilnih “savinjskih kopelih", precej spremenila. Trda opcija razvoja (industrializacija), ki je dobila močan zagon že med obema svetovnima vojnama, predvsem pa v času izgradnje socializma, je dobila prednost in je s pomočjo kapitala in v imenu "napredka" usodno zaznamovala celotno območje. Napredek je zahteval svojo ceno žal tudi na ekološkem področju. Da je bila Savinja občasno onesnažena že v prvih letih dvajsetega stoletja,je znano. Prvo večje onesnaženje je bilo leta 1909, kar je razvidno tudi iz interpelacije slovenskega poslanca dr. Verstovška v graškem deželnem zboru zoper Woschnaggovo usnjarno, Češ da močno onesnažuje Pako. Podobno onesnaženje se je zgodilo tudi med prvo svetovno vojno. Ko je rudnik v Zabukovici prevzela avstrijska vojaška oblast, je v premogovniku najprej namestila mokro separacijo. Posledice tega so bile hude, saj se je začela v potok in dalje v Savinjo izlivati črna brozga. Prebivalci so proti temu začeli protestirati, občini Žalec in Griže pa sta na celjsko okrajno glavarstvo poslali pritožbo zoper onesnaževanje reke. Čeprav je bilo to sredi vojne vihre, je okrajno glavarstvo pogumno prepovedalo premogovniku v Zabukovici uporabo mokre separacije. Prepoved je vojska upoštevala in Savinja je postala zopet čista. Povsem drugače je bilo sredi tridestih let, ko se je Savinja začeia spreminjati v rjavo in smrdljivo brozgo. “Periodično onesnaževanje Savinje od Petrička dalje" po letu 1934 je ljudi močno razburjalo, celjski mestni urad pa je od sreskega načelstva celo zahteval "energično akcijo zoper onesnaževalce". Komisijski ogledi jeseni 1936 so pokazali, da so bili največji onesnaževalci Savinje VVoschnaggova usnjarna v Šoštanju, tekstilna tovarna Mautner d.d. Prebold in premogovnika Zabukovica in Liboje. Vendar se razmere v naslednjih letih niso prav nič izboljšale. Zahteve sreskega načelstva, da morajo omenjena podjetja z onesnaževanjem Savinje in njenih pritokov prenehati, so bile gladko preslišane. Najhuje pa je bilo poleti 1938, ko je bila Savinja onesnažena kot še nikoli pred tem. Celjska Nova doba je v poletnih mesecih objavila vrsto člankov, v katerih je opisovala savinjsko sramoto in obupne poskuse celjskega mestnega sveta, da mestu ohrani sloves letoviščarskega kraja. "Ko hodijo ljudje zjutraj na delo, opazujejo z žalostjo in gnevom, da je Savinja v jutranjih urah prepojena z rjavo tekočino in da plavajo po njej ostudne pene./../”lzgleda, da odvajata premogovnik v Libojah in državni rudnik v Zabukovici odpadne vode ponoči ali zgodaj zjutraj po potokih Sistrici in Artišnici v Savinjo, ki postaja že ob Z zjutraj pri Celju temnorjava in se šele do 11. dopoldne v glavnem izčisti. Na vodi plavajo tudi cele proge pen, ki jih lahko zasledujemo vse do Zidanega mosta. Kopalci so našli med temi penami tudi živalske dlake. Te pene izhajajo iz Woschnaggovfc usnjame v Šoštanju, ki tudi pridno pomaga onesnaževati Pako in po njej Savinjo. Kadar je voda posebno umazana, se po izjavah kopalcev širi iz nje tudi neprijeten duh.” Številne peticije ogorčenih prebivalcev zoper onesnaževalce so prihajale od vsepovsod: iz Žalca, Petrovč, Laškega in drugih prizadetih krajev ob reki. Celjske perice, ki jim je bilo pranje v Savinji poglavitni vir zaslužka, z onesnaženostjo pa jim je bilo to onemogočeno, so pripravile odmevno protestno akcijo zbiranja podpisov. Predvsem drugače pa se je na razmere odzvali v celjskem mestnem svetu. Po dolgih in mučnih razpravah so sprejeli spomenico, v kateri so zahtevali čimprejšnjo rešitev ekoloških problemov, od oblasti pa so pričakovali, da bo premogovnikoma Zabukovica in Liboje ukazala zamenjavo mokre separacije s pnevmatičnimi, ki bi edine omogočale preprečitev odvajanje umazanije in škodljivih snovi v Savinjo. S spomenico so seznanili tudi takratnega bana Dravske banovine dr. Marka Natlačna, ki je deputacijo sprejel v Ljubljani. Ban Natlačen je deputante s svojim nastopom močno presenetil, saj je akcijo Savinjčanov in Celjanov označil za demagoško, celjsko Novo dobo pa za zastrupljevalko javnega mnenja. Na koncu razgovora je na veliko začudenje vseh prisotnih še izjavil, "da je najprej kruh, nato voda, potrebna za piti in nato šele voda za kopanje". Torej, najprej industrija, šele nato vse ostalo. Paradigma, ki jo je prevzela tudi povojna oblast, je ekološke probleme kopičila še veliko hitreje. Razlika je bila le v tem, da vse do konca sedemdesetih let ekološki problemi niso nikogar zanimali oz. smeli zanimati. Branko GOROPEVŠEK Savinji (Prosto po S. Gregorčiču) \= Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin srd industrije še ne moti, krasna si hči planini A ko pridereš na ravnine, zakaj te jasna radost mine? Kaj trudno lezeš in počasi, zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hribov, ki jim nadvse je čistost sveta? Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov, oh, tujskega prometa? Obojno bol pač tu trpiš! V tej boli temna in nervozna, ogromna solza se mi zdiš, oh, solza ti ostudno bolna, živalskih dlak iz Pake polna in plinov, delcev kož, premoga, kako si, hči planin, uboga! l/sa rjava, črna so ti lica, na bregu kolne te perica in ribič križa se pred tabo, zaman v valovih moči vabo. Strmijo tujci v tvoje vode: "Oh, koliko je tu svobode/" Strašna si, bedna hči temin, nekoč sloveča po lepoti, a danes gnusna do globin, oh, človek velik je v slepoti! Strašna si, hči temin! (Pesem je bila objavljena 5. avgusta 1938 v Novi dobi. Njen avtor je najverjetneje Fran Roš.) J Reportaža JULIJ 1998 Franc Romih Savinjski Robin Hood Vse bolj cilja tudi na svetovno prvenstvo Polzelan Franc Romih /e eden izmed tistih ljudi, ki imajo radi izzive in s tem tudi športe, ki omogočajo nevsakdanja zadovoljstva, iskanja in potrjevanja. Že nekaj let je predan lokostrelstvu. Pred tem pa je svoj prosti čas predvsem posvečal jamarstvu in sicer kot član lamarskega društva 1Bakla” Letuš. Opravil je izpit za jamarskega reševalca in s tem dosegel najvišji rang v tem športu. Kot lokostrelec sedaj cilja na nove cilje. Glede na sedanje rezultate tudi na svetovno prvenstvo. Pred dnevi sem ga obiskal in nastala je reportaža, ki pobliže predstavlja njega in njegove dosežke. S Francijem Romihom se poznava že veliko let, predvsem pa od takrat, ko se je navdušil nad jamarskim športom, v katerem sem tudi sam že skoraj trideset let. Kaj veliko sicer nisva skupaj odkrivala skrivnosti podzemeljskega sveta. Sva pa skupaj z ostalimi jamarji bila v ekipi za reševanje iz visokih zgradb. Takrat, v jamah in na raznih srečanjih sem spoznal, da je dober tovariš in zaupanja vreden človek. Postala sva prijatelja in taako je še danes. Franci je bil vrsto let zaposlen v Šempeterskem SIP-u. Potem pa sta se s prijateljem odločila, oba sta bila tudi jamarja, za samostojno pot. Začela sta opravljati razna specialna višinska dela, kar jima je omogočala jamarska vrvna tehnika in pa znanje sliko-pleskarstva. Danes to počenja, poleg ostalega tovrstnega dela, sam, oziroma s sinom in ostalimi zaposlenimi. Jamarstvo je z leti usahnilo, čeprav se še sedaj zelo rad spominja tistih časov in kdaj pa kdaj z opremo, ki jo še vedno ima, pokuka v kraško podzemlje. Ustanovitelj in tekmovalec Franci Romih se je s sedanjim športom - lokostrelstvom - začel ukvarjati leta 1992, ko je postal tudi član lokostrelskega kluba Sokol Celje. Leto zatem se je skupaj s kolegi, ki so bili v tem klubu iz Savinjske doline, odločil ustanoviti nov klub. Po njegovi in zaslugi ostalih navdušencev tega športa, smo Savinjčani dobili prvi tovrstni klub v občini Žalec, in sicer LK Polzela. Franci je postal njegov predsednik in v treh letih njegovega predsedovanja je polzelski lokostrelski klub močno napredoval in postal najuspešnejši tovrstni klub v Sloveniji. In to po tekmovalni kot tudi po organizacijski plati. Z odhodom nekaterih najboljših sedaj gradijo predvsem na mladih, ki že dosegajo zelo dobre rezultate. Svoj vedno večji prispevek k dvigu kakovostne ravni kluba pa sedaj daje tudi Franci, ki se je po predaji predsedniške funkcije resneje lotil tega športa tudi v tekmovalnem pogledu. 0 tem zgovorno govorijo lanski in letošnji rezultati. Na letošnjih treh tekmovanjih je v tekmovanju za Alpski pokal bil drugi v Poreču in drugi v Italiji. Na zadnjem Alpskem pokalu na Češkem pa je osvojil 1. mesto. Zelo uspešen je bil tudi v CAMO pokalu, kjer je zasedel tretji dve in eno drugo mesto. Če k temu dodamo še rezultate lanskega leta, potem je ta bera še popolnejša. Najpomembnejše je vsekakor evropsko prvenstvo, na katerem je v svoji disciplini osvojil srebrno medaljo. Na istem lokostrelskem poligonu pa je dan pozneje, na takoimenovanem odprtem prvenstvu Poreča, ugnal vse tekmovalce in osvojil 1. mesto. Sicer pa lahko najvidnejšo tekmovalno bero dopolnjujeta še tretji mesti za skupni dosežek v Alpskem in CAMO pokalu. Brez merilnih naprav Franci tekmuje s COMPAUND lokom znamke HOYT (ameriški lok). Disciplina, v kateri sedaj niza uspehe, se imenuje CB oziroma Compaund Bearbovv. Ta disciplina velja v lokostrelstvu za eno najtežjih, če že ne za najtežjo. Imajo jo za popolno instinktivo, kar pomeni, da je vse odvisno od strelca, kako oceniti razdajo. Na loku ni namreč nobenih merilnih naprav. Vse do lanske spomladi je Franci tekmoval v 3-D disciplini, kjer je uporabljal merilno napravo V soboto 11. 7. 98 je Franci postal še državni prvak v svoji disciplini. na loku. Ob neki priložnosti je sklenil, da bi bilo vredno poskusiti streljati tudi brez merilne naprave. V tem je videl nov izziv in ga kmalu zatem tudi začel uresničevati. Iz lažje discipline je prešel na težjo in že kmalu so se ob vestnem treniranju začeli pojavljati rezultati. Z izjemno voljo in zagnanostjo je hitro napredoval in se potem tudi uvrstil na evropsko prvenstvo v Poreču. Želje, načrti? Franci Romih je skupaj s svojo ženo Vido, ki je kot tajnik vseskozi vpeta v lokostrelski šport, "zastrupljen" z lokom in puščico. To dvoje, kar je nekoč uporabljal pivotni človek za lov za preživetje, je del njegovega vsakdana. Tako bo, dokler bo imel moč nategniti tetivo. Še preden pa bi končal z aktivnim tekmovanjem, kar verjetno še ne bo tako kmalu, pa želi storiti še marsikaj. Med drugim tudi ponovno nastopiti na evropskem prvenstvu ter nato tudi na svetovnem, če bo organizirano. Takšen je Franci Romih, ki ga prijatelji poznajo kot skromnega in prijetnega tovariša. Sicer pa, mirno roko, ostro oko in veliko zadovoljstva tudi v prihodnje. D.Naraglav Sedaj pa je bila na vrsti mlačev. Tisti, ki vrtijo cepce morajo biti pa zares spretni. Ob pesmi domačega pevskega zbora Ponikva se je oglasil še klep, gospodar je sklepal srpe Kmečko popoldne pod lipo na Ponikvi Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline, krajevni odbor Ponikva je minulo nedeljo priredilo drugo kmečko popoldne pod lipo. Pripravili so pester program v katerem so prikazali žetev s srpi, odvoz snop-ja z lojtmim vozom in vprežno govejo živino, mlačev, škopanje in pokrivanje strehe s slamo. Seveda ni šlo le za suhoparni prikaz, temveč so poskušali kar najbolj avtentično prikazati spremljajoče dogajanje ob posameznih opravilih, dialoge, vse skupaj pa so povezali z bolj ali manj humorističnimi komentarji. Pripravili so tudi bogat srečolov, sodeloval je moški pevski zbor Ponikva, za hrano in pijačo so poskrbele žene s Ponikve. Kljub temu, da je prirediteljem in obiskovalcem ponagajalo vreme, ni pokvarilo dobrega razpoloženja. Organizatorjem je uspelo to nedeljsko popoldne za nekaj ur prestaviti v čas naših dedkov in babic. T. Tavčar e ■ "'iv. Mvgv če mmj zn an p P (JOSlU ni PrWp snih : ; ^ ječmenovi klasi so padali pod ostrimi srpi spretnih žanjic. V teh dneh, ko je turistična sezona na višku, je prav, da v rubriki Mogoče manj znano tokrat predstavimo sicer znanega gostilničarja Francija Privošnika. Gostilna Privošnlk ima več kot stoletno tradicijo, med tra^cijo pa lahko uvrstimo tudi odlično točeno pivo, dobro hrano in Francijeve navzgor zavihane brke. Izpod Francijevih brk, sicer ne preveč pogosto, lahko izvabite nasmešek ki bi mu ga lahko prišteli k prijaznosti do gosta. Siser pa s svojo postavnostjo daje vtis pravega, lahko bi dodali trdnega gospodarja, ki s svojo ženo privabljata poleg domačinov tudi obiskovalce, ki znajo ceniti savinjski želodec, telečjo obaro, telečjo pečenko in še bi lahko naštevali dobrote domače kuhinje. In da tradicija Privošnikove gostilne, ki jo upravičeno lahko uvrščamo med prave slovenske gostilne, ne bo izumrla, sta jožica in Franci že poskrbela, saj jima otroka že tudi pomagata. Manj znanega o Franciju Privošniku in njegovi gostilni nismo izbrskali, namesto njegovega podreja pa objavljamo fotografijo z manj znano napisno tablo na kateri piše: Na kredo dajemo gostom v spremstvu staršev starih nad 80 let. j.K. >> nrtfREDo da '.č/TJiOMAPaOLET-STARIM V 5PREMSTV' .STARCEV' r Prizidek k dvorani že dobiva končno podobo Polzelani pri žrebu niso imeli sreče Odlična sezona žalskih karateistov Razpis tekmovarya V prireditve praznovanja 130. obletnice Žalskega tabora so se vključili tudi športniki. Maja so bila strelska tekmovanja z zračno puško, sedaj pa Zveza športnih društev občine Žalec razpisuje tekmovanje članskih ekip v malem nogometu. Ekipo sestavljajo štirje igralci in vratar ter neomejeno število rezervnih igralcev. Športna društva, krajevne in vaške skupnosti, rekreacijske skupine in druge zainteresirane vabimo, da se prijavite za tekmovanje. Prijave pošljite Športnemu društvu Andraž - pošta Polzela ali Simonu Ograjenšku, Andraž 107/b, tel.: 721-290 do 1. avgusta 1998. Varna (Bolgarija) in Kalev Tallin (Estonija). Polzelani imajo sicer prosto do 20. julija, vseeno pa nam je uspelo za izjavo o žrebanju dobiti sekretarja kluba Branka Turnška, ki ima kljub dopustu košarkarjev v teh dneh veliko dela, saj je na Polzeli v zaključni fazi gradnja prizidka k dvorani. "Mislim, da nismo imeli sreče. Kar se tiče ekip, razen Italijanov,drugi ne poznamo. Že sedaj lahko rečem, da so Italijani eden od favoritov v naši skupini, vendar mislim, da se bomo lahko z malo sreče uvrstili v. naslednji krog tekmovanja. Čakajo pa nas dolga in naporna potovanja po vzhodni Evropi in Baltiku. 0 tem raje ne bi veliko govoril, saj vemo, da bodo potovanja z letali, veliko stala.". Košarkarji Pivovarne Laško bodo tekmovali v skupini D in imajo kar tri močne nasprotnike, to so Grški AEK, beograjski Partizan in ekipo Zagreba. T.Tavčar Pred tednom je bilo v Munchnu žrebanje za evropsko košarkarsko ligo in pokal. Pri slednjem, ki se sedaj namesto evropski pokal imenuje pokal Saporta so imeli pri žrebu slovenski zastopniki različno srečo. Košarkarji Brane Turnšek, sekretar K.S. Polzela Kovinotehne Savinjska Polzela bodo igrali v A skupini v kateri bodo igrali še Olimpia Milano (lani s pokroviteljem Stefanelom), Atletas Kaunus (Litva), Estrelas Lisbona (Portugalska), Černo More Bo žalčanke treniral romunski trener? Pri ŽRK juteks v Žalcu bo v novi sezoni prišlo do nekaterih vidnih sprememb. Medtem ko imajo sedaj rokometašice do 1. avgusta dopust, pa se vodilni v klubu trudijo, da bi bilo do začetka prvih treningov vse nared, tako v prvi ekipi kot s trenerjem. Znano je, da so se v Žalcu dokončno odrekli dosedanjemu trenerju prof. Bojanu Požunu iz Velenja in da iščejo novega. Iz neuradnih virov smo slišali, da naj bi kot prvi trener ekipo prevzel trener iz Romunije. Pogovori so v teku. Glede novih igralk prve ekipe pa nam je vodja ekipe Roman Brglez povedal, da s4 je v Žalec vrnila Barbara Hudej in podpisala dveletno pogodbo, za eno leto je zopet podpisala pogodbo vratarka Ljuba Korotneva, okrepili naj bi se še z eno tujko, zopet pa bo Vodja ekipe Roman Brglez pričela z igranjem Vanja Dolar, ki na sredini minule sezone ni več igrala. Novost v klubu je tudi novi trener za mlajše selekcije. Vrnil se je Aleš Filipčič, ki je do sedaj treniral Pirančanke. Alešu pa bo v Žalcu pomagal Mitja Bubik. T. Tavčar ••••••••••••••a Lepa konjeniška prireditev v Goto vij ah Konjeniški klub Gotovlje je pripravil dvodnevno tekmovanje v preskakovanju zaprek s prekurjem A, A 0, A 1, z dvema preizkušnjama mladincev in članov v A 2 110 cm, s tekmo štafet ter perkurjem Ma 130/140 cm. Nastopilo je kar 75 tekmovalcev iz domala vseh slovenskih konjeniških klubov. Pri mladincih sta se z zmago izkazala Grubačevič (Nilus, Krka) 0, 41,43 v baražu ter Bergant (Patricija A klub Maribor) 0, 40,49. Pri članih je bila prvi dan najboljša Mija Novak (Oskar Hilton Velenje) - 0, 43,64, drugi dan ja Jasmina Kapetan (Lagod,Celje) - 0, 39,60. Zanimivo pa je bilo tudi tekmovanje dvojic v štafetah na višini zaprek 120 cm. Prvi trije pari so zbrali po 32 točk, o vrstnem redu pa je odločil čas. Na najbolj zahtevnem prekurju Ma 130/140 cm je prva trojica opravila brez kazenskih točk, pa čeprav je močno deževalo. Rezultati - štafeta: 1. Kapetan (Lagos, Celje), Kučer (Okser Sun Velenje), Štiftar (Elvira Del Bedesc, Catango Maribor), 3. Kučer (Consattnaza Gotovlje, Pevec (Classiker, Velenje) Ma 130/140 cm: l.Nihelčič (Cicero Salvano, Podvin) 0. k.t. 92,48, 2. Čik Rassun Velenje), 0, 93,11, 3. Smolnikar (Feline Wary Krumperk) 0, 95,64. Sobotno in nedeljsko prireditev si je ogledalo več sto gledalcev, ki so lahko bili s prikazanim tekmovanjem, predvsem mladih konj, zadovoljni. T. Tavčar Vrbanič evropski članski podprvak, Končina 5. na mladinskem EP in 1. svetovnem univerzitetnem prvenstvu, Gajšek 5. na mladinskem EP in še kopica drugih dobrih uvrstitev v tujini in domovini. Z nastopom Matjaža Končine in Gregorja Jančiča na 1. svetovnem univerzitetnem prvenstvu v mestu Lille na severu Francije v začetku julija se je končala najuspešnejša sezona žalskih karateistov doslej. V 23 letih, kolikor obstaja ta klub, so bili doseženi lepi rezultati, vendar tako uspešne sezone do sedaj ne pomnijo. Začelo se je že januarja, ko je Damir Vrbanič napovedal svoj pohod na evropski Rr svetovni vrh na prestižnem tekmovanju "Odprto prvenstvo Pariza" in osvojil 2. mesto. Uspešne nastope sta v februarju dosegla Matjaž Končina in Rok Gajšek z osvojitvijo 5. mesta na mladinskem EP v Atenah. Marca so vsi trije in lani Godler potrdili svojo vrednost na domačem članskem dižavnem prvenstvu v hali Slovan na Kodeljevem, ko je Vrbanič še enkrat potrdil svoj dolgoletni primat v super lahki kategoriji. Gajšek, Končina in Godler pa so osvojili svoje prve tri medalje tudi v članski konkurenci. Kot nekakšno pripravo na člansko EP so žalski karateisti na čelu s svojim predsednikom in trenerjem Karate zveze Slovenije, Silvestrom Maričem, odlično izvedli Mednarodni turnir članskih reprezentanc Avstrije, Hrvaške, BIH, ZR Jugoslavije in Slovenije. Le dober mesec za tem pa se je zgodilo. Prva medalja iz največjih tekmovanj za žalskega karateista. Damir Vrbanič podprvak Evrope. Naenkrat so postali člani kluba z medaljami in vredni pozornosti največjih poznavalcev karateja v Evropi. Uresničile so se sanje mnogih, ki so kadarkoli trenirali ali pa še trenirajo karate v tem klubu. In ne samo to, dobili so še nov motiv in elan za nešteto prepotenih ur v telovadnici, na številnih prireditvah reprezentance Slovenije in na tekmovanjih. Po poteh najboljših so šli tudi najmlajši, ki so na pivenstvu Slovenije v Sežani osvojili kar 5 medalj. Sebastijan Prislan je postal prvak Slovenije, Luka Marič podpivak, Sašo Djordjevič, Robi in Dejan Lukač pa nosilci bronastih medalj. Za nameček pa so še na ekipnem pivenstvu Slovenije osvojili 2. mesto. Viceprvaki so postali tudi kadeti janko in Blaž Skok ter Rok Pader, mladinci Matjaž Končina, Gregor Jančič in Jani Godler. Ti so nastopili tudi v članski konkurenci in osvojili 3. mesto. Kmalu zatem so se v juniju odlično odrezali tudi na odprtem prvenstvu Slovenije v Sevnici, kjer je nastopilo 45o tekmovalcev iz 11 dižavlalčani pa so osvojili kar Z medalj. Gregor lančič je postal prvak v težki kategoriji, kadeti janko in Blaž Skok ter Rok Pader so bili drugi, Matjaž Končina, Dejan Lukač in Uroš Godler pa tretji. Za konec pa sta Končina in Jančič dosegla še 5. in Z mesto na 1. svetovnem univerzitetnem pivenstvu v Lillu v Franciji in s tem zaokrožila bero odličnih uvrstitev. Karate klub Žalec ima 10 vrhunskih športnikov, ki imajo status mednarodnega, perspektivnega ali državnega razreda. S tem so eden najkakovostnejših klubov v Sloveniji. Kljub temu, da je sezona mimo, se že pričenjajo priprave za naslednjo sezono, v kateri bo najpomembnejše 14. svetovno prvenstvo v Riu de Janeitu v Braziliji, kamor bosta odpotovala Vrbanič in Končina in morda še kdo, ter mladinsko EP v Španiji februarja 1999. T. T. Na posnetku Silvo Manč in Damir Vtbanič Športna kultura za vsakogar - vsakemu pravi šport Morfološke, motorične in funkcionalne značilnosti športnikov Pri opazovanju vrhunskih športnikov lahko ugotovimo, da imajo športniki različnih panog pogosto podobne morfološke, motorične in funkcionalne značilnosti. Večina panog zahteva veliko telesno višino, majhno količino podkožne tolšče in nadpovprečno razvitost večine motoričnih sposobnosti. Po teh značilnostih lahko panoge razvrstimo v naslednje, bolj ali manj homogene skupine: a) VZDRŽLJIVOSTNI ŠPORTI - tek na (srednje) in dolge proge, smučarski tek, plavanje na dolge proge, veslanje: - zelo velika aerobna pa tudi anaerobna vzdržljivost - višina tekmovalcev in njihova telesna teža se gibljeta v mejah povprečja oz. malo pod njim - pri tekih je pomembna majhna relativna telesna teža - z izjemo teka na srednje in dolge proge zahtevajo znamo moč rok in ramenskega obroča - potrebna je precejšnja, vendar ne zelo velika eksplozivna moč in lokomotorna hitrost - sposobnost koordinacije ni izrazito visoka b) ŠPORTNE IGRE - košarka, odbojka, rokomet, nogomet: - z izjemo nogometa zahtevajo zelo veliko telesno višino - zaželjeni sta znatna moč in robusnost telesne konstrukcije, zlasti pri tistih panogah, kjer prihaja do neposrednega kontakta nasprotnikov (predvsem rokomet košarka in nogomet) - potrebna je zelo velika eksplozivna moč (skoki, meti, udarci) - velika je tudi lokomotorna hitrost, zlasti na kratkih razdaljah (šprinti) c) IGRE Z LOPARJEM - badminton, namizni tenis, tenis - povprečna telesna višina in teža, razmeroma gracilna zgradba - zelo dobre perceptivne sposobnosti in hitrost reakcije - dobra koordinacija gibanja - druge motorične sposobnosti na zmerni ravni - nekoliko odstopa tenis, ki zahteva močnejše, bolj atletske igralce z znamo eksplozivno (skočno močjo in hitrostjo lokomocije) dIŠPORTI Z IZREDNIMI MORFOLOŠKIMI ZAHTEVAMI: športna gimnastika, smučarski skoki, športno plezanje, alpsko smučanje: - majhna telesna višina, zlasti pri športni gimnastiki - majhna telesna teža - zelo majhna količina maščob, velika relativna moč - velika eksplozivna moč (z izjemo športnega plezanja) - dobra kondicija - odstopa alpsko smučanje s povprečno telesno višino in robustno telesno zgradbo e) DRUGI ŠPORTI - druge atletske in plavalne discipline imajo dokaj raznolike zahteve glede opisanih značilnosti Mitja Turnšek, prof. V Športna akademija Šport in počitnice Ob zaključku šolskega leta so na preboldski šoli pripravili veliko športno akademijo.Vsekakor je bil to športni dogodek, kakršnega v tem kraju pod Žvajgo že ni bilo več kot desetletje in pol. Na svoj račun so prišli tako učenci in učenke vseh razredov, saj so se na to zadnje dejanje v šol.letu 1997/98 vneto pripravljali kar nekaj časa. Oddahnili so se učitelji, ki so v to vložili precej energije in časa. Na svoj račun pa so prišli tudi starši in ostali, saj so jim otroci pod mentorstvom svojih učiteljev in učiteljic pripravili res lep in zanimiv poznopopoldanski športni dogodek. Na igriščih ob šoli so se številnim gledalcem predstavili učenci vseh razredov osnovne šole Prebold, kakor tudi učenci in učenke podružnične šole iz Trnave. Po skrbno izdelanem scenariju in povezovalnih besedah moderatorke Ide Završnik ter ob glasbeni spremljavi so se pred očmi prisotnih zvrstili takorekoč vsi športi, ki jim posvečajo pozornost na preboldski osnovni šoli. Mladi so pokazali razne prvine iger z žogo, se predstavili kot navdušeni atleti, gimnas-tičarji in tudi kot pristaši borilnih športov in ritmične gimnastike. Za popestritev pa so poskrbele mlade plesalke in plesalci plesne skupine Calipso, ki deluje na osnovni šoli. Ob koncu prireditve pa so nebo nad igriščem prekrili baloni s pisemci, ki so s pozdravi njihovim vrstnikom igrivo poleteli na pot po Sloveniji in preko njenih meja. Kateri bodo prejemniki njihovih pisemc, pa bodo vsaj nekateri kmalu izvedeli, saj so k pozdravom priložili tudi svoj naslov. Ob zaključku tega zapisa še izjava Marjana Plavčaka, profesorja telesne vzgoje na šoli: "Vesel sem, da smo uspešno izpeljali ta projekt. Zanj smo se izrekli že v začetku šolskega leta. Da je vse skupaj uspelo tako kot je, gre zahvala vsem učiteljem in vodstvu šole, kakor tudi drugim, ki so sodelovali pri tem. Pomen te akademije je večplasten. Poleg tega, da smo z njo obogatili to sobotno popoldne in pokazali množičnost športa, kot tudi kaj se otroci naučijo v času osemletnega šolanja na športnem področju, so bili s to prireditvijo obeleženi tudi naši uspehi, ki smo jih dosegli v minulem šolskem letu. Predvsem smo ponosni na četrto mesto deklet v odbojki v državi in pa na 3.mesto v atletiki, ki smo ga osvojili na državnem prvenstvu. Danes pa smo proglasili tudi najboljšega športnika in športnico naše šole. To sta postala Maša Uranjek in Marko Hribar." D. Naragiav JULIJ 1998 Šport Savinjčan Najboljša navijaška skupina Hmelj boysi Na 7 redni skupščini NK Vransko so člani obravnavali dosedanje delo kluba in razrešili dosedanji upravni in nadzorni odbor kluba. Za novega predsednika NK Vransko so izvolili Franca Sušnika, ki bo v kratkem imenoval novi upravni odbor kluba. V novem nadzornem odboru pa so Franc Rančigaj, Silvo Košiča in Vlado jelen. Na 7. memorialnem turnirju v spomin dolgoletna športna delavca in funkcionarja NK Vransko Franja Pozniča in Janeza Lapuha je bila nogometna tekma. Okrepljena vrsta NK Vransko z nogometaši Žalca je premagala ekipo Svobode Kisovec z rezultatom 3 : 1. • •• V spomin na igralca Sergeja Tanjška iz Podvrha pri Braslovčah, ki je lani v 23.letu starosti umrl v prometni nesreči, je bila odigrana memo-rialna tekma med ekipo Vranskega in Publikuma iz Celja in se končala neodločeno (0:0). • •• Občičnskega turnirja v malem nogometu za dečke letnik 1983 in mlajše, ki je bil na Vranskem, so se udeležile štiri ekipe. Zmagali so mladi nogometaši Žalca pred Vranskim, Marija Reko in Trnavo. T. T. Medkrajevna liga v malem nogometu Ponovno najboljši Zlatorogovci Prav v času, ko so oči ljubiteljev nogometa bile uprte v Francijo in tamkajšnji največji nogometni spektakel, so na nogometnem igrišču v Matkah slovesno zaključili tudi medkrajevno ligo v malem nogometu. Že petič zapovrstjo so bili najboljši nogometaši Športnega društva Marija Reka. Zmagovalna ekipa Zlatoroga Iz ŠD Marija Reke Od leve stojijo: Bernard Tratnik (kapetan), Toni Vesolak, Tomaž Pristavec, Marjan Kos, Franci Tratnik in Viki Stergar, čepijo: Franci Pristavec, Robi Verstovšek, Iztok Hribar, Aljoša Hribar, Vojko Slemenšek in Anton Učakar. Na fotografiji ni Sebastjana Hribarja Andraž - 20. julija so v prostorih doma krajanov priredili odprti šahovski turnir za posameznike za pokal ANDRAŽ 1998 ob prazniku dneva državnosti in krajevnem prazniku krajevne skupnosti. Nastopilo je 12 šahlstov iz različnih krajevnih skupnosti iz občine Žalec Zmagal je veteran Stane Skok iz Prebolda (10 točk) pred Stefanom Šincekom s Polzele (9 točk) ter domačinom lanezom Podkrajškom iz Andraža (8 točk). Po tem srečanju so odigrali na 6 deskah se šahovski dvoboj med veterani in mladimi. Po dobri igri so zmagali veterani z 8 4 v sledeči postavi: Stane Skok, lanez Podkrajšek, Zdravko Zaleznik, lože Grobelnik, Danilo Vošnjak in Franc Podlesnik. Zal« v okviru delavskih športnih iger za občino Žalec je Športna zveza Žalec priredila ekipni šahovski turnir. Sodelovalo je šest najboljših ekip iz žalske občine.lgrale so tudi tri ženske ekipe. Po zaslugi Staneta Skoka, Francija Škorjanca In Ivana Pevnlka so v zadnjem kolu premagali Somit Griže (3:1) in tako v medsebojnem srečanju in zmagi postali občinski prvaki za leto 1998. Vrstni red: 1. Gostišče Božič Šempeter, ekipo so sestavljali Stane Skok, hran Pevnik, Franci Škorjanc in |ože Grobelnik; 2. Somit Griže, 3. Pekama Rotar, 4. Tovarna nogavic Polzela, 5. TKS Žalec. Z zadnjim mestom so se morali zadovoljiti As Šport Iz Šempetra. Pri ženskah pa-so postale občinske prvakinje Tovarne nogavic Polzela - v ekipi so bile: Biserka Novak in Dita Cizej 2. mesto je osvojila ekipa Savinjske trgovske družbe Žalec In 3. mesto Pekama Roter iz Šentruperta. Tri najboljše ekipe pa bodo na prihodnji slavnostni seji prejele pokale Športne zveze Žalec Gotorrij« - v prosotrih Mestne skupnosti so 26. junija priredili že drugi spominski šahovski posamezni nagradni turnir za šahista - nogometaša jožeta Štormana. Nastopili so šahisti iz krajevnih skupnosti iz občine Žalec Zmagovalec je bil MK Dušan Brinovec Iz Žalca pred Stanetom Skokom iz Prebolda In Mitjem 'Uriskom,st Iz Griž Griže - konec meseca julija so v dvorani doma Svobode odigrali četrti šahovski turnir v pospešenem šahu. Nastopilo je 18 udeležencev iz vse Slovenije. Po pričakovanju je zmagal mojster Vladimir Ivačič iz Domžal, drugo mesto je osvojil RDE mojster Dani Vombek iz Griž odlično tretje mesto pa je pripadlo domačinu Radovanu Krajncu. Najboljši mladinec je bil Boštjan Šumiga Iz ŠK Žalec, ki je osvojil solidno 9. mesto. Polzela - šahisti, ki so vsako nedeljo šahirali so zaključili spomladanski del tekmovanja mesečnih šahovskih turnirjev. Zmagala sta Marjan Vitanc in Štefan Sinček ter Branko Setnikar. lože Grobelnik Košarkarska zveza Slovenije je objavila še zadnje uradne podatke o minulem prvenstvu v 1-A in B. ligi. Najuspešnejši strelec prvenstva je postal Mileta Lisica (Pivovarna Laško), ki je dosegel v prvenstvu 576 točk, Goran jagodnik (Kovinotehna Savinjska Polzela pa je s 435 koši pristal na šestem mestu. Za najboljšo navijaško skupino je Košarkarska zveza proglasila polzelske Hmelj boyse, laški Green bottles so takoj za njimi, med tem ko so Olimpijini privrženci Green dragonski tretji. V pregledu najbolj nediscipliniranih ekip in posameznikov je tekmovalno leto s krepko prednostjo končala novemeška Krka, ki si je uspela nabrati 13 tehničnih napak, na petem mestu pa je Kovinotehna Savinjska Polzela, ki si je prislužila 5 tehničnih napak. Najbolj neukrotljiv je s 6 tehničnimi napakami Matjaž Smodiš. V skupini petih košarkar- Medkrajevno nogometno ligo za sezono 1997/98 so zaključili s turnirjem in družabnim srečanjem. V tovrstni nogometni ligi tekmujejo ekipe iz krajevnih skupnosti Prebold, Šešče in Šempeter. Liga ima že dolgoletno tradicijo in je od leta 1986 prerasla v resno in zelo dobro organizirano tekmovanje, ki se ga ne bi sramovali niti na višjih nogometnih tek-movanjih.Kot že rečeno, je prvo mesto osvojila ekiipa Zlatoroga iz Športnega društva Marija Reka, ki je osvojila kar 52 ročk. Za njimi so se s 40 točkami uvrstili nogometaši ekipe Prebolda. Točko manj in tretje mesto so si priborili člani ekipe iz Kaplje vasi. Sledijo ekipe: Latkova vas -starejši (36 ročk), Roje (27), NK Nika sv. Lovrenc (21), Latkova vas - mlajši (15), Šešče (12), Matke (11) in Filjalka Dolenja vas (3). Na zaključnem srečanju so podelili tudi pokal za najboljšega strelca lige. Prvo mesto si je z 48 goli prislužil Tomaž Pristavec, sledita pa mu Vojko Slemenšek s 24 goli in S.Korun z 22 goli. Prva dva sta iz Ekipe Zlatoroga, tretji pa iz ekipe Kaplje vasi. Ekipa Zlatoroga je letos že drugič zapovrstjo osvojila prehodni pokal, s tem da enega že ima v trajni lasti od let 1996. Kot pravi kapetan ekipe Bernard Tratnik je za dosedanje uspehe najbolj zaslužen Vojko Slemenšek, ki je gonilna sila celotne ekipe. Tega uspeha pa seveda ne bi bilo, če ne bi bilo tudi vseh ostalih igralcev, ki so s svojo požrtvovalnostjo in resnim pristopom omogočili zmagovalne izide tekem. Pomemben del pa so po njegovem mnenju tudi navijači, ki ekipo spremljajo in vzpodbujajo na vseh tekmah. Sedaj je poletje, jeseni pa se začenja vse znova če bodo tudi v novi sezoni skupaj sedanji nogometaši Zlatoroga, se zna zgoditi, da bodo še drugič prejeli pokal v trajno last. Kar pa zna biti nekoliko težje, saj so tudi druge ekipe, še posebno Prebold, vedno močnejše. D.Naraglav jev in trenerjev, ki jih je zveza kazensko posadila na tribuno, je tudi košarkar Veljko Petranovič. Polzelski Hmelj boysi pa so letošnji zaključek sezone pripravili košarkarsko noč z ansamblom Ptujskih pet, ki je po zaslugi delovnih članov te navijaške skupine dobro uspela. T. Tavčar Del navijaške skupine polzelskih Hmelj boysov. Kolesarski vzpon Letuš - Dobrovlje 13. julija je Kolesarski klub Žalec organiziral 6. kolesarski vzpon Letuš - Dobrovlje. Prijavilo se je 114 tekmovalcev. Prvi je pripeljal na cilj Milan Hribar iz Lukovice z najboljšim časom 16 minut 20 sekund. Med najboljšimi domačini je v kategoriji 60 let dosegel Franc Kekec iz Griž s časom 25 minut 8 sekund; v kategoriji od 41 do 50 let Ivo Kekec iz Letuša; 3. mesto s časom 25 minut 38 sekund in v kategoriji od 21 do 30 let Jure Pražnikar iz Prebolda; 3. mesto s časom 17 minut 33 sekund. V ženski kategoriji nad 25 let je dosegela 3. mesto Katja jurjovec iz Petrovč s časom 30 minut 02 sekundi. K dobri izpeljavi te prireditve pa so prispevali naslednji: SO Žalec, Policijska postaja Žalec, Cestno podjetje PE Latkova vas, KS Braslovče, Radio Goldi, Savinjska TV Žalec, OŠ Žalec in Savinjski občan. Donatorske prispevke, hrano in nagrade so prispevali: SIPRO Žalec, pekarna Uduč in Brglez, trgovina RR Žalec, Savinjska trgovska družba, Chemo Celje, Trapic Caffe, trgovina in servis Novak Žalec, radio servis Zupanc, elektro Krašovec in elektro Križnik, TT Prebold, pasja štacuna Žalec, picerija Mama - mia, gostišče Konjiček Gotovlje, drogerija Charli Žalec, frizerstvo Zupanc Žalec, videoteka Hugo, market Eni in Mimoza Žalec.Zahvaljujemo pa se tudi gostišču Anice Janžovnik ter vsem ostalim, ki so delali na sami prireditvi. Kolesarski klub Žalec RAZ TANČIC IN POLNA LUNA - nadaljevanje iz prejšnje številke Do vstopa je dobrih 15 minut. Vstopiš kar s planinske poti, ki povezuje kočo Velo in pa kočo Pradidal. Tu dohitiva nemško navezo, ki se ravno navezuje. Ker je stena lahka in bogata s čvrstimi oprimki, še nekaj časa plezava nenavezana. Bolj ko se bližava razu, bolj je strmo. Potrebno se je bilo navezati in malce umiriti mojo zagnanost. Ju sta naju Nemca dohitela. Vitki je bil precej uren in spreten pri plezanju. Z Binetom sva si bila edina, da malce pospešiva. Pivi del je bil razmeroma lahek in nama je to kar lepo uspevalo. Držala sva primerno razdaljo, verjetno zaradi mraza, ki te je na stojišču kar dobro ohladil. Ko je smer pripeljala na raz, je postalo plezanje še lepše. Oprimkov in stopov je bilo v Izobilju. Težavnost okoli 4 stopnje ali malo čez, počutje pa za 10. V tej svoji vnemi sem postal malce raztresen in nisem pravočasno zavil okoli raza. Raz se mi je postavil popolnoma pokonci in klinov je | j zmanjkalo. Prečim na desno do luske, kjer je bil zabit klin. Zaslišim dva Italijana, ki I sta se pogovarjala za razom. Ko vidim, kje sta, sem spoznal, da sem se malce zaplezal. Potrebno bo cel raztežaj (40 m) sestopiti in nato zaviti okoli raza. Nekje na j polovici srečam drugega Nemca, ki pa je bil malce bolj “obilen". Kljub opozorilu j pleza naprej in se mi smeje. Kasneje pa mu to vrnem na podoben način, ko spoz-na, da smo se zaplezali. Pri sebi sem sklenil, da bom naslednjič, ko bom plezal to ■ smer, narisal veliko puščico na desno, za vse tiste, ki ne poznajo smeri. Priplezam j do kamina, ki je ozko grlo te smeri. Med tem časom, ko sem videl prvega v navezi, j pa do takrat, ko sem dohitel zadnjega, se vodeči Italijan skoraj ni premaknil. S skra- j jniml napori se vleče skozi ozek kamin. Pokličem Bineta, da mi sledi. Ko je pri meni, mi pove, da vitek Nemec ni moški temveč ženska, le da glas In postava se malce razlikuje od naše - moje predstave o ženskah. Sedaj nisem sposoben razmišljati o spolu, kajti pred mano je ključno mesto smeri. Opazujem zadnjega Italijana, kako se muči z nahrbtnikom. Pomislim na mojega soplezalca, kako bo še njega oviral velik KARIM0R - ALPINIST. Italijanovi podplati mi zginejo pred očmi, sedaj sem jaz na vrsti. Ker je ta raztežaj kar dobro nabit, mi je to v psihično oporo. Zagozdim se v kaminu in le počasi napredujem. Vpenjam vse, kar dosežem, ¿kasneje pa prepon-, jam v višje ležeče kline. Kamnin me ogreje'tako, da ptežanje postane vs^fidlj tekoče. Tudi nad kaminom so še vedno težave spodnje pete stopnje. Ravno toliko; da lahko maksimalno uživam v strmini, ki je nekje žetnalce previsna. Dobri oprimki In stopi pa to strmino nekoliko omilijo. Vrv se končuje, ko priplezam do stojišča, ki je pravo orlovsko gnezdo. |e nekakšna votlinica,' ki jo ravno takrat obsije sonce. Udobno se namestim in pokličem Bineta. Z Italijanom se zapletem v pogovor. Tudi on uživa v čudovitem plezanju. Pove mi, da je doma iz Verone in končuje študij ekonomije. Pleza pa že preko 10 let. Medtem ko midva klepetava v polomljeni angleščini, pa se moj prijatelj muči v kaminu. Preklinja nahrbtnik. Dolomite, sebe in verjetno še mene. Vse to mi pove, ko je pri meni. Ta dolomitski krst je kar hud, pa tudi moj pred mnogimi leti ni bil bistveno drugačen. Ko se vse postavi pokonci Iin ko izpostavljenost postane malce drugačna, kot smo je vajeni v apnencu, iz njega kar vre, kot Iz vulkana, ki pa se počasi le unese. Sedaj je pred mano najlepši del smeri. Smer je speljana dobesedno po razu. Ko sem plezal, sem imel občutek, da sem na nebeški lestvi. Poganjal sem se od oprimka do oprimka. Sonce se je izmenično odkrivalo in zakrivalo, strmina pa ni popuščala. Napravila sva nekaj posnetkov, ki bodo za zimske dni, ko nam bodo opešale moči in ko korak ne bo več tako prožen in gotov. Priplezava do drugega težkega mesta, na nekakšen stolp. Tu je treba prestopiti v gladko steno In nadaljevati po razu. Kar nekaj časa porabim, da se odločim za prestop. Vpnem se in poizkusim v tej gladki steni. Prvič mi ne. uspe čez manjši previs, Spustim se malo nižje in se malce spočijem ter ponovno poskusim. Tokrat ml uspe in okoli ušesa napeljem zanko In se vpnem. Sedaj postane stena že malce bolj razčlenjena, prehodi bolj jasni. Klinov ni ravno v Izobilju, tako da kdaj pa kdaj zataknem zafič, za boljše počutje. Stojišča pa so zelo solidno urejena. Vršni greben je precej razbit. Stisk rok na vrhu je za vsakega od naju priznanje. Vesela sva, da sva splezala to čudovito smer kljub težavam v smeri, ki pa so že pozabljene. Vpiševa se v novo nastavljeno knjigo, kot druga naveza. Obvezno je tudi fotografiranje, nato pa se spraviva nad dobrote Iz nahrbtnika. Kdaj pa kdaj se pokaže vrh SASS MAORA, ki slavi s svojo 1000 metrsko steno. Na žalost ta pada v drugo dolino, kot sva namenjena. Daleč spodaj pa je San Martino In najina kobilica. Na vrh priplezata še Nemca. Ko se znebita čelad, vidim, da. gre res za žensko bitje. Sedaj se mi šele razveže jezik da ga komaj brzdam. Skupaj sestopimo do VVinklerjevega kamina, kjer se pričenjajo spusti. Prvi spust je kar zračen. Nemčeva dvojna vrv na precej olajša spuste. Na sedlu sestop zavije v grapo, ki nas potem skoraj pripelje do koče Velo. V koči si malce priveževa duši in napolniva prazni malhi. Nemca nama povesta, da bo I sledil dan slabega vremena, nato pa se bo vreme zopet izboljšalo. Odločiva se, da j še ta večer sestopiva do avta in da ne plačujeva dragih prenočišč. Preden se spus-| tiva v dolino, še enkrat pogledam najin raz, k mi je nudil toliko lepega plezanja. Franci Horvat I_______________ '__________________________________;___________ Novice in NK Vransko Obleka za Leticijo iz Prebolda Pa naj še kdo reče, da so Savinjčani škrti Najpomembnejše so ideje. Najboljše se navadno porodijo povsem nepričakovano, človeka pogosto izmučijo pri njihovem uresničevanju, a mu zato nudijo tudi veliko veselja. To dobro ve modna kreator-ka Vesna Škodnik Gabrovec, ki je svoje prve kreatorske korake naredila v Preboldu, kjer še danes dobi največ idej. Pri kreiranju oblek se skuša kar najbolj vživeti v osebo, ki jo bo nosila, in njena intuicija je verjetno kriva, da se je lotila na videz povsem neuresničljive ideje: podariti Leticii Calderon, televizijski Esmeraldi, obleko z modnimi dodatki. Teden dni od ideje do srečanja z Leticijo, kljub medijskim šefom in natrpanem urniku njenega obiska v Sloveniji, je zadnji podvig te Savinjčanke. Leticija v podarjeni obleki z Vesno. Vesna reklame za svoje delo ne potrebuje, saj so med njenimi strankami tako znana imena, kot je Simona Vodopivec. Tudi Papillon Celje, Tiping Maribor in Steklarna Rogaška Slatina, ki so prispevali blago, modne dodatke in kristalno šatuljico za darilo Leticii Calderon, ne. A kjer se deli- ta veselje in sreča, ki ju je Leticia Slovencem očitno podarila veliko, je Vesna rada zraven. Esmeraldo je začela spremljati, ko so ji rekli, naj si vendar pogleda, kako dobro igra neka mehiška igralka preprosto slepo deklico. 0 Esmeraldi so govorili otroci, starejši ljudje, celo moške je začela zanimati ta telenovela. Otroci vedno pokažejo prava čustva, ne gledajo na mate- rialne dobrine. Kako bi bila Leticia lepa, če bi nosila tvojo obleko, so Vesni rekle deklice. Ko je izvedela, da igralka prihaja v Slovenijo, je prav na dan slovenske državnosti dozorela odločitev, da jo obdari v imenu vseh Slovencev. Najtežji del posla je bil prepričati odgovorne pri POP TV, organizatorjih obiska, da ji dovolijo srečanje z Leticijo in obdaritev. Tudi to je uspelo, čeprav so se bali kakšne zamere svojih oglaševalcev. Ampak kot rečeno na začetku: pomembna je ideja, lahko bi se je lotil kdor koli. Tudi Vesna je nato začela razmišljati najprej o zeleni obleki. A ker je Leticija najbrž že sita obvezne zelene barve oblek, s katerimi predstavlja lik Esme-_ ralde, se je odločila za biserno belo barvo in precej bolj bogat slog. Sedemdelna obleka je primerna za večerne in bolj vsakdanje priložnosti. Vesna Leticije ni videla vse do srečanja, ko ji je že izdelano obleko izročila. Čeprav takšna obleka običajno zahteva več pomerjanj, to ni bilo mogoče. In Vesna je opazovala in tuhtala -tako velika je Esmeralda v primerjavi s stolom, avtom, kakšna mera bi bila najbrž prava. Najprej so ji povedali, da je Leticija velika 1,70 metra, pozneje, da je velika le 1,63. To je bil edini podatek, katerega je vedela pri šivanju obleke. Tisto soboto, 4. julija, je zato vso pot v Maribor stiskala pesti in si govorila - samo da ji bo prav. Ko jo je v množici zagledala, jo je premerila od nog do glave in ugotovila: obleka ji bo pristojala. Pravijo, da je najpomembnejši pivi stik s človekom, srečanje z očmi. Vesna je takoj vedela, da je Leticia res preprosta in prisrčna oseba, kakršno poznamo s televizije, ona pa je bila očitno tudi všeč Leticii. Prisrčno jo je objela, ko je slišala, kaj ji poklanja in blago pobožala tudi z obrazom. Takoj je bila pripravljena pomeriti obleko, čeprav so Vesni predstavniki POP-a jasno dali vedeti, da bo to mogče le, če bo Leticia tako hotela. Vesna je tako kot ena redkih, če ne edina, vstopila v sobo, kjer sta zakonca spala. Opozorili so jo, da je igralka bolj sramežljiva. Ker ima obleka korzet, je zato poučila njenega moža, kako se le-ta zaveže. Ko je zagledal svojo ženo, so se mu zasvetile oči in takoj je bil pripravljen pomagati in se naučiti tudi tega opravila. Očitno je, da ima Leticio zelo rad, je povedala Vesna in da si je gotovo želel, da bi bil vsaj nekaj časa sam z njo. A oba sta potrpežljivo prenašala vse obveznosti. Deset minut, ki jih je imela na voljo Vesna, je postalo pol ure, pa še se nista uspeli dogovoriti vse potrebno glede obleke. Poklonila ji je še dve obleki, za kateri je blago prav tako prispeval Papillon, modne dodatke in nakit pa Tiping. Leticia je bila darila zelo vesela. A že je morala naprej, čakali so jo oboževalci. Z Vesno sta se dogovorili, da se še slišita po telefonu, ko se Leticia vrne domov. Ko je spet odhajala iz hotela, je v množici zagledala Vesno. Pomahala ji je in pokazala, da že nosi podarjen nakit. Obleke ves čas obiska ni smela nositi, ker se pač ne sklada s podobo preproste Esmeralde. A to sploh ni pomembno, pravi Vesna, glavno, da ji je uspelo uresničiti svojo idejo, razveseliti Leticijo in s tem tudi njene oboževalce. Dodaja, da je Leticija takšna, kot jo poznamo s televizijskih zaslonov, da pa je bila med obiskom v Sloveniji zelo utrujena. Tudi mož je bil zelo strpen in oba sta se dobro obvladala, kot da sta navajena takšnega navdušenja množic. Pa nista, kajti Leticija v domovini ni tako zelo priljubljena, saj tam televizijske novele snemajo kot po tekočem traku. A ker je topla in prijazna oseba, si po mnenju Vesne zasluži občudovanje. Najbrž bosta še imeli stike. Leticia gotovo ne bo mogla pozabiti takšnega sprejema v Sloveniji, tudi zaradi obleke. K.R., foto: |anko Svilar POOBIAŠČENI SERVISNO PRODAJNI CENTER FELICIA od 1.360.088 SIT OCTAVIA od 1.996.550 SIT - PRODAJA NOVIH VOZIL ■ SERVIS ZA VOZILA ŠKODA ■ ORIGINALNI REZERVNI DELI ■ MONTAŽA DODATNE OPREME ■ MENJAVA VOZIL ■ STARO ZA NOVO • PRODAJA RABUENIH VOZIL ■ KREDITI IN LEASING ■ VOZILA SO TEHNIČNO PREGLEDANA ■ KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE DARILO OB NAKUPU NOVEGA VOZILA ■ AVTORADIO IN... Del. (ds: od ponedeljka do polka od 8.- 12. in 13.-17. ure, ob sobotah od 8.-12. Prisrčen nasmeh MICKA, ALMEKA obv r no-vi preobleki NISSAN PRIMERA, TERKAM} ' «v*'** »bril ugodni krediti do S let. leasitig, \turo za novo, setvi* infofi a\ to-cclje.si http: Vvv tv \v ,a\ to-ccljo? #2^ VOJAŠKI DESETNIK DEL ROfiR. MEST 8 KAČJI GLAS MEVŽA, POPOLNA ZMEDA CHJPLIN. ZENA (ANGL.) OČITNA RESNICA KRAJ PRI VRANSKEM FRAKTURA PIJAČA GRŠKIH ROGOV ANA PAVLOVA SPOJ PRI OBLEK) MESTO V ZAHODNI MAVRETANIJI FRAN ? TINCA BREZ MEZINCA V PRETEP, RAVS FILOZOFI TUJEK V DRŽAVI SLADKA ŽGANA PIJAČA MENIČNO JAMSTVO MESTO V HUD PRETRES "V v IT. FILM. KOMIK NAPOVE- DOVALKA avtor JANEZ OSTANEK PRI DELITVI KART TURNER LETOPIS ■VI.v ANJA RUPEL PECKINPAH PRE- GL MESTA JORDANIJE KROGLA VP7 LJUDSTVA V GANI SPO- DRSLJAJ VERSKA STRUJA ISLAMA V IRANU NALET VOZIL V ZIDU (ŠPANIJA) ALFI VRSTA UGANKE, PRE- METANKA NAUK O UNIFORM. STREŽNIK GERMAN. IRANSKA VALUTA NERODNO DEKLE PEVEC LESKOVAR LISA OCVIRK DRŽAVNIK HOXHA VIS OELECZ OLJKIN PLOD VRHOVNIK VRŠINA TEŽAV TONAH ČEVALO POPEVKAR FIDENCO FR. VER. REFORM. VULKAN NA SICILIJI SPOD. DEL POSODE OCVRTA JED BRENCLJI SAVINJSKA TRGOVSKA ILIA VZHODNA AZIJA PREDMET MESTO V AVSTRAL. V INDIJI SUKANCA DRŽAVA VAZUI, FORMOZA HAIMOS. SESTRA, SPREMENJ. EUGENE SKLEPNA TUJE Ž. IME PESNICA NEGRI KOŠARKAR KARENINA .STIL ČRNSKE GLASBE NEKD.PRODAJALEC NORV. SMUČAR. SKAKALEC JADRAN. MORJE REAGAN > NAPEV POD ELEMENT (ZNAK F) MESO S TREBUHA FILM: LJUBEZENSKI PRIMER ALI TRAGEDIJA USLUŽBENKE PTT REŽIJA DUŠAN MAKAVEJEV IGRA: EVA? V NATRIJ MADZ. ŽIME DEKLEVA KRAU ZAHODNIH SKLAD. JUZHQAM. OLGA DRŽAVA SABEJCEV USTANOVA GR. ČRKA KOSTPOD- LAHTNICA GRAD V APENINIH TRAVN. CVETLICA TIŠINA DREVO LOŠČILO UUBUANI ŽELEZNIK JABOLK IZDE- LOVALEC KRUHA VEČJA PAPIGA REKA V SEVERNI ITALIJI ŽELATINA IZ ALG MESTO NA MADŽARSKEM PRIJETEN VONJ LOJZE SLAK STRAST VRSTA USNJA NEKO. DRŽAVNIK STANE KREGAR POKRAJINA JllAC SP. K PREDUJEM OGNJEN. ZBIRALNIK ALfSKA SMUČARKA m > MRHOVINA VELETOK SODELOV. STRANK S SODIŠČEM \> ZAIMEK LUKA V SLIKARKA REMEC JAP. PIS. SAVINJSKA TRGOVSKA GLAGOL OBLIKA ZDRAVILA GOSTA BOMBAŽNA TKANINA M. IME DETE RUMENA AER08NI ORGANIZMI PRS. KOSU PISATELJ, MIHELIČ JUZNOAM. GR OBLIKA RAZCVETJA NEBESNI SL. IGRAL. STAR STEINBECK. PISATELJ HANSSON SPIS RODIN IRIDIJ l DENARNA ENOTA OLUP KINEMA- TOGRAF CHATEAU- LETECE TELO Z REAKTIV. POGONO ZVIJAČA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve križanke, objavljene v junijski številki Savinjčana: IABOLKO, UDENKAJ,RIBEZ, MARAKUjA, NEKTAR, ANANAS, SAD|E-KI-TECE, VTTAL-MEST1N|E,|ABOLČNI SOK, POMARANČA. Ud žrebanja: 1 .FRANC ANZELC, Braslovče 34 2- MARICA HRIBERNIK, Polzela 222 3- ANDREj ZUPANČIČ, Šalek 9ZVelenje Nagrajenci se zglasite v Vrtalu Mestinje, kjer boste prejeli izdelke iz njihove lastne proizvodnje. Pokrovitelj julijske križanke je SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA ŽAIEC Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke - samo gesla iz označenih polj s puščico, pošljite na naše uredništvo do 10. avgusta 1998. Zanimivosti JULIJ 1998 Cveti dekletu rožmarin Nekaj pa je, kar se pri Slovencih ni spremenilo. Namreč to, da jim ob pogledu na bujno cvetoče balkone in okna še vedno zaigra srce. Kako tudi ne, prelepo je videti hišo v cvetju in vsakdo ve, da je za to potrebno mnogo ljubezni in truda. Če boste hodili mimo tega cvetočega pročelja v Gotovljah vedite, da zanj skrbita in se ob njem veselita Jožica in Ernest Lužar, ki sta sicer doma v Šempetru, tukaj pa imata svojo zidanico. T. Tavčar FOTOGRAFIJA MESECA • FOTOGRAFIJA MESECA DC 9 pristal v Žalcu Mednarodni letalski miting v Levcu je privabil veliko število obiskovalcev, ki so si lahko ogledali marsikaj zanimivega. V Žalcu pa je na Škmdrovem trgu pristal DC 9, kije tudi vzbudil pozornost. Vendar je bil to le model, ki ga je izdelal Marjan Mencinger iz Lesc, zanj porabil 3000 ur in meri pet metrov v dolžino. Iztok Božiček lir " i ' ' t ‘ V• V-^ ; ! ! ' V. i mm • :-•■■■ v- j- '■ mmm _ SMVECJ6 G SEff-N BREZ ZADRŽKOV sag** V Žalcu so kokošnjaki sicer prava redkost in bi lahko bili že skoraj turistična posebnost. Seveda pa je kokošnjak v urbanem naselju lahko še kaj drugega. Tega smo posneli v ozadju Šlandrovega trga. Da ima denacionalizacija dve plati medalje priča tudi ta posnetek. Novi oziroma nekdanji lastnik zemljišča na Vranskem, na katerem stoji avtobusna postaja, je namreč kratko malo postavil oviro in s tem zaprl dostop na postajo. TURISTIČNI OCVIRKI V Šempetru bodo septembra praznovali občinski praznik, ta pa se seveda hitro bliža. Središče kraja z Zadružnim domom pa še vedno daje klavrno, če ne celo zanemarjeno podobo. Poleg malega ribnika ob cesti bode v oči tudi pročelje Zadružnega doma, po reklamah sodeč, pa lastnik ni najbrž v finančnih težavah, zato bi lahko poskrbel za lepšo urejenost tega objekta, kjer domuje tudi kultura. Alije hmeljarski ponos že tako oslabel? Ob Zovneškem jezeru je v teh poletnih dneh precej živahno. V jezeru se hladi vedno več kopalcev, zmajarji se spuščajo z bližnjega hriba, v bližini pa so tudi razvaline Žovneškega gradu, ki ga obnavljajo. Na poti v to, vedno bolj privlačno turistično točko, pa obiskovalca zbode v oči podrta lesena ograja, kije pašniku za ovce služila le eno sezono. Tudi gospodarsko poslopje kmetijskega posestva daje vtis, da gospodarji nimajo najboljšega odnosa do urejenega okolja.