VSKCBINJA-
Pomoč mi prihaja od Gospoda.....................3
Beseda, ki daje smisel vsemu
zgodovinskemu dogajanju............................4
Božični dar človeštvu....................................4
Moj pogled na svet.......................................5
Izpod Triglava...............................................6
Praznovanje 200-letnice
podobe Marije Pomagaj......................8
Poslušamo Radio Ognjišče
preko interneta....................................9
Sv. Ciril in Metod Melbourne....................10
Sv. Rafael Sydney.................................14
HASA NSW-Australia Inc..........................19
Življenje pri Slovenskem
društvu Sydney..................................20
Budget in Avis Slovenija.............................23
Iz kluba Triglav - Mounties Group...............24
Iz Kraljičine dežele - QLD...........................28
Lipa Gold Coast..........................................29
Pismo misijonarja Stanka Rozmana...........30
Sveta Družina Adelaide..............................31
Popotovanja mojega delovanja..................33
Mlad avstralski/slovenski kolesar:
Peter Bole Schneider.........................36
Piers Festival 2014.....................................36
Slovensko društvo Jadran..........................37
Pri Slovencih se dobro je in pije.................37
Vlada RS imenovala
več častnih konzulov.........................38
Sporočilo Veleposlaništva
RS v Canberri....................................48
Pismo sveta katoliških laikov Slovenije
slovenskim laikom.............................39
Spet zanimanje za cerkev.........................39
Vaši darovi..................................................40
Ko odložimo ponošeno zemeljsko obleko
in nam nadenejo šlajer večnosti........40
Matica pokojnih za leto 2013......................41
Koncertna turneja 2014..............................44
Sloveniaforyou.com....................................44
Oglasi..................................................45
Sporočila fotografij.................................46
ttii prikuj A, vc( Cjesjjefa
VEDNO BOLJ spoznavam in občutim, podobno kot se je to dogajalo že starozaveznemu pesniku pred tisočletji, da mi vsa pomoč in moč prihaja od Gospoda. Pa je to razodevanje lahko sad novembrske meditacije kje na pokopališču, navdih zahvalne nedelje, ki smo jo obhajali, praznik Kristusa Kralja vesoljstva, novo cerkveno leto z adventom in čudovitim praznovanjem Kristusovega rojstva, silvestrovo, novo leto ali nova razpotja in križpotja našega življenjskega popotovanja tako osebno kot tudi kot občestvo - tukaj v Avstraliji, na Novi Zelandiji, Oceaniji in Aziji, Sloveniji ali kjerkoli po svetu.
Ob menjavi koledarja se tako vtem edinem sedanjem trenutku še bolj spogledujem s preteklostjo, z upanjem in zaupanjem se pripravljam na svoj advent in na sij betlehemske zvezde repatice, ki naznanja Odrešenikov prihod v moj Betlehem.
Betlehemska svetloba sije vsem nam. Naj iščemo Boga ali smo nanj pozabili. Naj tvegamo nov začetek ali si tega ne upamo. Naj se smejemo ali jočemo. Naj verujemo ali dvomimo. Naj upamo ali obupavamo. Naj ljubimo ali sovražimo. Betlehemska svetloba sije vsem nam. Od nas je odvisno, ali se bo v njeni svetlobi naše življenje spremenilo.
Bog daj, da bi se! Da bi se lahko pridružil betlehemskim pastirčkom. Hvala Bogu, nisem sam. Ob meni je toliko dobrih ljudi, angelov in pastirčkov z današnjih betlehemskih poljan, ki pojo in razširjajo Božjo slavo ljudem blage volje.
Naj bo blagoslovljen advent, božič in vsi dnevi novega leta Gospodovega 2014! S temi preprostimi, a iskreno dobrimi željami Vam voščimo in pozdravljamo iz uredništva Misli z vsemi našimi sodelavci in sotrudniki. Že vnaprej hvala za vso Vašo dobroto do naše revije ter do poslanstva slovenskih duhovnikov, pastoralnih, kulturnih in socialnih sodelavcev med Vami. Bog živi!
Urednika: pater Ciril A. Božič in Marija Anžič
beseda, ki daje smisel vsemu zgodovinskemu dogajanju
Anton Strle
\_
Kaj je tista svetloba nad našo temo?
Sloviti teolog Karel Rahner je hotel to povedati v govorici
neredkih izobražencev našega časa:
»Bog je prišel. Tukaj je. In zato je vse drugače, kakor
mislimo.
Čas je iz večnega toka spremenjen v dogajanje, ki z neslišno, enoumno smotrnostjo vodi k čisto določenemu koncu, v katerem bomo mi in svet stali pred razkritim Božjim obličjem. Če pravimo: "Božič je!", potem pravimo "Bog je izgovoril v svet svojo zadnjo, svojo najglobljo, svojo najlepšo besedo v učlovečeni Besedi; besedo, ki ne more biti več preklicana, ker je to končno veljavno Božje dejanje, ker je to Bog sam v svetu. In ta beseda se glasi: Ljubim te, ti, svet, in ti, človek!" To je popolnoma nepričakovana, popolnoma neverjetna beseda. Kajti kako more kdo izreči to besedo, če pozna človeka in svet, grozotna in prazna brezna obeh?
Toda Bog ju pozna bolje kakor mi. In vendar je izrekel to besedo, ko se je sam rodil kot stvar. Ta učlovečena Beseda ljubezni pravi, da mora obstajati združenje iz oči v oči, od srca do srca med večnim Bogom in nami; da je to združenje celo že tukaj (kvečjemu se moremo braniti zoper poljub ljubezni, ki že gori na naših ustnicah). To Besedo je Bog izrekel v rojstvu svojega Sina. In zdaj je le bolj malo časa brezglasna tišina na svetu; in ves hrup, katerega ponosno imenujemo svetovna zgodovina ali lastno življenje, je samo zvijača Ljubezni, ki hoče omogočiti svoboden človekov odgovor na njeno zadnjo besedo.
V	tem dolgo kratkem trenutku Božjega molka, ki se imenuje zgodovina "po Kristusovem rojstvu", naj pride človek na tem svetu še enkrat do besede; in v drhtenju svojega od ljubezni do Boga trepetajočega srca naj Bogu, ki stoji poleg njega kot človek v molčečem čakanju, reče: "Jaz..." Ne, nič naj mu ne reče, temveč naj se molče preda Božji ljubezni, ki je tukaj, ker je Sin rojen.«
BOŽIČNI DAR ČLOVEŠTVU
Bogdan Dolenc
	V_J
Z božičnim praznikom povezujemo kristjani pa tudi mnogi neverujoči veliko lepih spominov in prisrčnih čustev, ki so nam sveta. To so spomini na otroštvo, na dom, na starše, brate in sestre, ki jih morda ni več. Zato so ta večer besede tako neustrezne in nezadostne, ko bi hoteli izraziti vsaj delček tega, kar doživljamo.
Po drugi strani pa smo v nevarnosti, da bi se naš božič skrčil samo na lepa čustva, na neko idiliko, ali, kar je še slabše: da bi mu dali povsem zunanji blesk. Zadnja leta z bolečino opazujemo, da se božiča vedno bolj polaščata porabništvo in njegova preračunljivost. Škoda bi bilo, če bi ostali samo pri tej lupini ali samo zunanjem blesku.
Kljub temu vas vabim, da se ustavimo ob nečem, kar je na prvi pogled bolj zunanje. To je običaj božičnega obdarovanja. Res je tudi to včasih vprašljivo in se lahko izrodi v tekmovanje ali razmetavanje. A pristna vsebina obdarovanja je vendarle nekaj žlahtnega. Ljubezen je tista, ki človeka sili k obdarovanju, saj ne more ostati samo skrito čustvo, ampak se hoče pokazati tudi navzven.
In tu smo že pri jedru božiča. Kristjane ob tem prazniku napolnjuje zavest, da smo obdarjeni. Dar, ki smo ga prejeli, pa ni karkoli, ampak je Bog sam. V tej sveti noči je hotel postati dar za ljudi. Jezus Kristus je pravi in največji božični dar človeštvu.
Celo tisti, ki v njem ne vidijo učlovečenega Boga in Odrešenika, večinoma priznavajo, da je ta človek notranje obogatil in poplemenitil vse rodove. Njegov lik in evangelij spadata med največja bogastva človeštva. Tudi zanje je Jezus s svojo globoko in pristno človečnostjo ter s svojim življenjem, še več, s smrtjo za druge, svetal lik, ki izžareva upanje. Zato naj bi ob vsakem daru in ob vsaki dobroti, ki jo prejemamo v teh dneh, začutili nekaj od tega pra-daru, nekaj tiste Božje ljubezni, ki nam je hotela podariti nič manj kot sebe. Z vsakim darom, naj bo drag ali poceni, podarimo tudi delček sebe.
Tisti, ki skušamo gledati z očmi vere, vemo: ta človek, ki je kot svetla točka upanja sredi temne zgodovine, je hkrati Bog, Božji Sin, Luč od Luči, pravi Bog od pravega Boga. V njem nam je Bog sam razkril in odgrnil svoj obraz.
Božič nam kljub našim dvomom sporoča preprosto gotovost, da Bog je. A ne obstaja kot kakšna neskončno oddaljena sila ali vesoljska energija brez obraza in imena. Ker je hotel pokazati, da ima ime in obraz, si je privzel človeški obraz in človeško srce. Sedaj vemo, kakšen je Bog: takšen, kot ga vidimo v Jezusu; takšen, da je mogel postati otrok; takšen, da more tudi ljubiti in trpeti kot človek sredi ljudi; takšen, da nas more imeti v svojih mislih, se more za nas zanimati in spremljati vsa naša dejanja in nehanja s pogledom, kije hkrati ljubezen. Ta Bog prihaja med nas in želi ostati z nami. Kdor v veri to ve in doživlja, ne pozna zadnjega obupa in tudi ne najgloblje osamljenosti.
V rimskem cesarstvu so okoli zimskega obrata ali solsticija, ko sonce začne spet počasi pridobivati moč, praznovali poganski praznik rojstni dan nepremagljivega sonca. To nepremagljivo Sonce, to neugasljivo luč kristjani prepoznavamo v Otroku iz Betlehema. Vemo in verujemo, da ta luč ne more več ugasniti in umreti, saj ima že v rokah poslednjo zmago. Življenje je močnejše od smrti. Božič je za nas pravi, nepreklicni, neuničljivi zimsko obrat in preobrat človeške zgodovine.
Vsem, ki »dobro v srcu mislite«, želim tega upanja, miru in sreče in vam kličem: Vesel božič!
MOJ POGLED NASVET
Jožica Skulj
Naš svet je delo Boga, kije življenje, ljubezen, resnica, lepota, dobro, pravičnost, modrost, ... Njemu nasprotno pa je smrt, sovraštvo, laž, krivica, neumnost... Bog je stvarnik, ki je ustvaril tudi bitja, ki so svobodna. To pomeni, da se lahko odločajo med dobrim in zlom, za Boga ali proti njemu. S tem je ustvaril bitja, ki se lahko odločijo proti njemu in delajo in živijo v zlu, sovraštvu, krivicah in nespameti. Hkrati pa so ta bitja sposobna, da se svobodno odločijo, da bodo ljubila. Kajti ljubiti ni mogoče na ukaz in prisiljeno. Če hočemo, da res ljubimo, se moramo za to odločiti. Nujni pogoj je torej svoboda. Svobodni smo lahko v slabem in postanemo služabniki zla in s tem njegovi sužnji. Lahko pa smo svobodni v dobrem in se odločimo, da bomo služili dobroti in ljubezni. Za tisto, za kar se odločimo, v tem tudi živimo, tako delamo in tako se počutimo.
V našem življenju se odvija nenehen boj med dobrim in slabim v nas samih. Nenehno so ob nas skušnjave zla, ki nas hočejo zapeljati v zlo. V zlo pasti je čisto enostavno, za to se ni potrebno nič truditi, kajti če nič ne narediš, si že tam. Zlo samo pride. Za dobro se je pa potrebno nenehno truditi. Šele trud je poplačan in šele takrat, ko se potrudimo za dobro, smo tudi poplačani z dobrim, tako da se dobro počutimo. Šele če se trudimo ljubiti, začutimo, da smo ljubljeni od Ljubezni same. Ker pa smo slabotna bitja, ki velikokrat padamo in se spotikamo na svoji življenjski poti, nas Ljubezen sama rešuje in nam pomaga, da najdemo pot k njej. Ker Ljubezen sama noče naše nesreče, hoče le našo privolitev, hoče da se zanjo odločimo. Bolj se zanjo odločamo in bolj prosimo pomoči in usmiljenja in milosti, večjo bomo prejeli.
Bog je svet ustvaril tako, da ga je ustvarjal s svojo besedo; mi smo njegova zamisel. Ker pa so svobodna bitja padla in se odločila, do bodo okušala ne samo dobro, ampak tudi zlo, in ker so zato ta bitja začela trpeti in bila obsojena smrt, kajti v njih ni bilo več virov dobrega, ljubezni in življenja, seje Ljubezen sama odločila, da bo ta bitja rešila. Zato je Ljubezen poslala na svet svojo najlepšo besedo, to je Jezusa. Ta najlepša Beseda je svet rešila tako, da je svetu pokazala, kaj je prava ljubezen. Prava ljubezen pa je, da prostovoljno daruješ vse in potem tudi vse prejmeš. Prostovoljno umreš in s tem prejmeš resnično življenje, ki ne more umreti.
Prispevek Jožice Skulj nam je poslala naša zvesta dopisnica, Jožičina teta, Cilka Žagar.

ANTON VOVK - LUČ VERE ZA NAŠ ČAS.
Frančiškanski marijanski center Slovenije na Brezjah, ki deluje v sklopu Mednarodne marijanske papeške akademije, je Brezjanske pogovore 2013 namenil Božjemu služabniku Antonu Vovku, ki je luč vere za naš čas. Razlog za tak naslov je bila letošnja 50. obletnica smrti škofa, za katerega poteka postopek za razglasitev za blaženega. Poleg tega je Prešernov pranečak, rojen v isti hiši kot pesnik, že kot otrok redno prihajal peš iz Vrbe k Mariji Pomagaj na Brezje. Tudi pozneje, še zlasti kot škof, se je ustavil pri njenem oltarju, če je le bilo mogoče. Predavatelji, med katerimi sta bila tudi vicepostulator in član zgodovinske komisije za Vovkovo beatifikacijo, so na pogovorih 16. novembra razkrivali podobo svetniškega škofa z neomajno vero, s katero je premagal številne preizkušnje. Zgodovinarka dr. Tamara Griesser - Pečar je predstavila čas Vovkove škofovske službe in težke razmere, v katerih je živela takratna Cerkev, saj jo je oblast želela zatreti skupaj z njenim pastirjem. Vicepostulator dr. Blaž Jezeršek je predstavil „rimski pogled" na škofa Vovka, razloge za začetek postopka, priprave nanj in dosedanje korake na poti do oltarja. Mag. Blaž Otrin je v kratkem zgodovinskem eseju osvetlil lik (ne)spornega škofa Vovka, ki je še danes s strani nekaterih deležen posebne obravnave. Dr. Anton Štrukelj je škofa Vovka predstavil kot izrednega pričevalca vere. Predavanja je sklenil nadškofijski arhivar dr. France M. Dolinar z duhovno podobo Božjega služabnika Antona Vovka. Po njegovih besedah nas Vovkov zgled uči, da je vse preizkušnje možno prestati, če bo slovenski katoličan ostal trden v veri, zvest v svojem poklicu, če bo ohranil neomajno zaupanje v božjo Previdnost in vdanost v božjo voljo, če bo iskren v svojih besedah in v svojem delovanju. Predavanjem je sledila razprava, v kateri smo zvedeli, kakšno usodo so doživeli nekateri odgovorni za zažig škofa Vovka. Oglasili so se nekateri, ki so iz njegovih rok prejeli zakrament svete birme in mašniškega posvečenja. Dragocena pričevanja tistih, ki so ga srečevali, smo dopolnjevali z današnjim poznavanjem škofa Vovka in prezirom, ki ga je deležen tudi petdeset let po smrti. BLAŽENI MONALD KOPRSKI. V začetku novembra so se pri nas mudile relikvije blaženega Monalda, frančiškanskega redovnika iz 13. stoletja, ki je bil rojen v zaledju Kopra. V tem mestu je dočakal starost in smrt ter bil pokopan.
Njegove relikvije so leta 1949 odnesli v Italijo, zdaj pa jih hranijo v cerkvi Marije Velike v Trstu. Verniki so relikvije slabo poznanega, a vendar domačega svetnika lahko počastili v koprski stolnici, minoritski cerkvi v Piranu in pri frančiškanih v cerkvi sv. Ane v Kopru, kjer so bile shranjene še nekaj let po drugi svetovni vojni. Enodnevni znanstveni simpozij, ki so ga pripravili v koprski Pretorski palači, je precej pripomogel k temu, da je blaženi Monald vsaj nekaterim postal bolj domač. V svojem času je bil znan kot svet mož in razgledan cerkveni pravnik, ki je poslušal predavanja Antona Padovanskega. Ohranila se je njegova pravna enciklopedija znana kot Summa Monaldina. Na priložnostni razstavi je bil na ogled tudi Monaldov ljubljanski rokopis, ki je med v celoti ohranjenimi prepisi najstarejši. Prepise tega dela, ki so jih uporabljali v najstarejših univerzitetnih središčih kot učbenik, danes med drugim hranijo v Pragi, Oxfordu, New Yorku. Cerkveni pravnik p. Viktor Papež je na simpoziju opozoril, da ohranjeni dokumenti blaženega Monalda kažejo kot svetega človeka, modrega redovnika, graditelja miru, izkušenega pravnika in razpoložljivega v služenju Cerkvi. Bogdan Vidmar pa je opozoril na aktualnost Monalodvega dela, saj v njem obravnava tudi etične norme, ki se nanašajo na ravnanje človeka v družbi. Med zakonskimi določili pa je precej takih, ki se nanašajo na ekonomijo. PEDRO OPEKA V SLOVENIJI. Misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka se je novembra mudil na obisku v domovini svojih staršev, ki so po vojni odšli v Argentino. Par tednov pred njegovim prihodom je pri Celjski Mohorjevi založbi izšla nova knjiga o njem. Gre za delo francoskega pisatelja Pierra Lunela Pustolovščina Pedra Opeke. Slednji že vrsto let spremlja delo slovenskega misijonarja;večkrat ga je obiskal na Madagaskarju in se z njim srečeval tudi v rodni Franciji. Njegova knjiga Pustolovščina Pedra Opeke ponuja recept, kako v današnjem času reševati svet. Misijonarja predstavi kot človeka vere, ki ga nič ni moglo ustaviti v prizadevanjih, da bi postavil na noge
tiste, ki so mu bili zaupani. Ta trka na vest kristjanov, »ki dobro vedo, da je vera brez del mrtva«. Obenem pa sporoča, da za njegovim trdim delom ostajajo tako materialno osupljive stvari kot duhovna zgradba, ki jo tvorijo člani misijonarjevega združenja. Česar koli se združenje, ki ga Opeka imenuje bratstvo - Akamasoa, loti, uspe. Pedro Opeka je obiskal številne kraje po Sloveniji, povsod govoril o svojem delu in opogumljal rojake, naj glede krize ne obupajo. Spregovoril je na Gala koncertu Radia Ognjišče v Cankarjevem domu ob 19. obletnici njegovega delovanja, na Nikodemovem večeru v dvorani Union, na Slovenski akademiji znanost in umetnosti, kjer so mu podelili posebno priznanje Evropska akademije znanosti in umetnosti ... Po njegovih besedah ni recepta, s katerim bi našli novo upanje. Krizo je mogoče premagati s tem, da smo pristni, prepričljivi in iskreni. ALENKA BRATUŠEK DOBILA ZAUPNICO. Predsednica vlade Alenka Bratušek je ob nastopu mandata napovedala, da bo po enem letu preverila podporo. Čeprav bi vlada dopolnila prvo leto mandata šele konec marca, se je že zdaj odločila za zaupnico. Vezala jo je na sprejem proračuna za leto 2014. Čeprav je seja trajala kar dvajset ur, ni bilo presenečenj. Vladni predlog proračuna je bil sprejet brez popravkov, dopolnila opozicije pa v celoti zavrnjena. Alenka Bratušek je bila zadovoljna, saj je s tem sredi novembra dobila zaupnico. Ta ni bila vprašanje, ker je razmerje moči še vedno precej na strani koalicije. Moralni teolog Ivan Štuhec je ob tem omenil, da je iskanje zaupnice na način, da si že vnaprej dogovorjen s koalicijskimi partnerji, nesmiselno. Smiselna bi bila le, če bi voditelji strank dali poslancem na izbiro, da se ti odločajo vsak zase, kakor mu narekuje vest. Če se vrnemo k proračunu, je potrjen tako tisti za prihodnje leto kot tisti za leto 2015. Poslanci opozicije so ob obravnavi opozarjali, da sta nerealna in nista razvojno naravnana, med prihodki pa da ne upoštevata drugega kot nove davke. DOLG DRŽAVE NARAŠČA.
Isti dan, ko je bil sprejet proračun, je finančno ministrstvo dodatno zadolžilo Slovenijo za milijardo in pol. Minister Uroš Čufer je še dan pred tem molčal, ko so ga spraševali, o načrtih za nadaljnje zadolževanje države. Dejal je le, da v začetku naslednjega leta načrtujejo izdajo obveznic na ameriškem trgu, oziroma podobno zadolžitev kot letos spomladi. Takrat se je država zadolžila za dve milijardi in pol. Vlada se ni zadolžila pri evropskem stalnem reševalnem skladu, ampak na prostem trgu, kjer je obrestna mera precej višja. Tako se je odločila tudi zato, ker sklad postavlja ogoje in zahteva namensko porabo denarja, vlada pa očitno želi denar porabiti na način, da ji ne gledajo pod prste.
MINISTER STEPIŠNIK ODSTOPIL.
Vlado Alenke Bratušek, ki je prisegla marca letos, je pred koncem novembra zapustil drugi minister. Že po nekaj dneh se je moral zaradi črne gradnje posloviti minister za infrastrukturo in okolje Igor Maher. Po osmih mesecih se mu je pridružil še minister Stanko Stepišnik, odgovoren za gospodarski razvoj in tehnologijo. Mediji so pred tedni opozorili, da podjetje Emo Orodjarna, katerega solastnik je minister, sodeluje na razpisih za pridobitev državnih subvencij. Za leto 2013 in 2014 bo družba prejela 348 tisoč evrov. Trenutno kandidira še na enem razpisu ministrstva za gospodarstvo. Potem, ko je opozicija zahtevala odstop ministra Stepišnika, so tudi koalicijski partnerji predsednici vlade namignili, da je čas za slovo. Po pogovoru z njo, se je odločil za odstop. Stepišnik, ki je bil leta 2011 na listi PS izvoljen v državni zbor, se vrača v poslanske klopi. Predsednica vlade se mu je zahvalila za njegovo delo v vladi. Dodala pa je, da je težko biti minister, čigar ministrstvo podeljuje subvencije podjetju, katerega solastnik je minister. Stanko Stepišnik je do volitev vodil EMO Orodjarno, ki so jo že lani preiskovali kriminalisti zaradi suma nenamenske porabe državnih subvencij. MINISTER ČUFER ZAENKRAT OSTAJA. Finančni minister Uroš Čuferje le nekaj ur za odstopom ministra Stepišnika srečno prestal interpelacijo, ki jo je proti njemu vložila poslanska skupina SDS. V njej mu je očitala škodljivo ravnanje ob uvedbi likvidacije Factor banke in Probanke ter zamenjavo neizvršnega direktorja „slabe banke" Andreja Širclja. ŠTEVILO BREZPOSELNIH.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo oktobra v Sloveniji nekaj manj kot 119.000 brezposelnih, ki so se prijavili na njihovih uradih, kar je največ po letošnjem aprilu; merjeno v odstotkih je bila brezposelnost 11,9 odsotna. Brezposelnost se je oktobra povečala predvsem zaradi večjega priliva mladih, ki so končali izobraževanje in so iskali prvo zaposlitev. Teh je bilo skoraj šest tisoč, vseh na novo prijavljenih brezposelnih oktobra pa je bilo nekaj manj kot štirinajst tisoč. Eden glavnih razlogov za tako hitro rast brezposelnosti je izguba študentskega statusa med mladimi. Ekonomisti napovedujejo, da bo brezposelnost še naprej ostala precej visoka. Če bi jo želeli znižati, bi morali imeti gospodarsko rast, ne krčenja. Glede na zadnjih dvanajst mesecev se je znižala le na območju Ptuja in sicer za sedem odstotkov. Približno deset odstotkov pa je višja na območju Ljubljane, Kopra in v Trbovljah. Kot kaže se razmere v prihodnjem letu še ne bodo izboljšale, saj je Evropska komisija Sloveniji napovedala za pol odstotka večjo brezposelnost kot letos. Zaskrbljujoče je, da od leta 2008 kar za 90.000 delovnih mest manj.
povezal z našo akademijo, da bi potrdila pristnost. Nova najdba je drugi izvod enega izmed najpomembnejših Trubarjevih del iz leta 1564. V Cerkovni ordningije Trubar podal svojo vizijo pravne, organizacijske in duhovne oblike protestantske Cerkve na Slovenskem. Njena vrednost je tudi vjezikovni dovršenosti. MONOGRAFIJA O FRANCETU BALANTIČU. Pri založbi Družina je ob 70. obletnici smrti Franceta Balantiča izšla monografija In vendarsiza pevca me izvolil. V njej je France Pibernik zbral obsežno dokumentarno gradivo, od ohranjenih pesnikovih dokumenti in izbranih rokopisov, do pisem in fotografij. (Dolgoletni urednik Misli, p. Bazilij Valentin, je večkrat pripovedoval, da je med vojno del Balantičeve zapuščine - zapiske in pisma - s kolesom prepeljal iz Polhovega Gradca do Ljubljane.) France Pibernik, ki je med drugim izdal zbirko Balantičevih izbranih pesmi Tihi glas piščali in literarno monografijo Temni zaliv Franceta Balantiča, je javnosti predstavil še delo, ki vsebuje najdragocenejše iz obsežnega dokumentarnega gradiva o prezgodaj umrlem pesniku. France Balantič je, kot je preroško napovedal v svoji pesmi, umrl v „ognju groze", v Krajčevi hiši v Grahovem, 24. novembra 1943. Kot je povedal na predstavitvi, seje z Balantičen prvič „srečal" pred koncem vojne in se z njim ukvarjal vsa desetletja po njej. PUČNIK.
Tak je naslov obsežne biografije o Jožetu Pučniku, ki je te dni izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Zgodovinarka in novinarka Rosvita Pesek je želela z njo ohraniti spomin na Jožeta Pučnika, ki je neločljivo povezan s slovensko pomladjo, rojevanjem demokracije in samostojno državo
Slovenijo. Ker to področje raziskuje že nekaj časa, je zbrala papirje, ki so se nabirali v omari, podatke, izjave, spomine nanj in nastala je obsežna knjiga. Po njenih besedah je bil dr. Jože Pučnik strateg, vizionar; videl je tisto, kar mora biti na koncu tunela; njega niso prevzela in motila posamezna drevesa ob poti, on je videl kam mora priti in zanimal gaje ta cilj. O sporočilu knjige oziroma Pučnika za naš čas, pa je avtorica dejala: »Kadar gredo stvari narobe, jih je treba popraviti. Ne glede na to, ali se tej 'stvari' reče komunizem ali demokracija. Noben sistem ni odporen na odklone. In stvari je treba popravljati in se pri tem osebno angažirati vse dotlej, dokler ne gredo prav.« r
PATER CIRIL! Življenje je dar. Po starših Ti je Bog dal ta dragoceni dar, življenje. Odločil si se živeti za druge, tako da svoje življenje razdajaš mnogim ljudem. Tvoje življenje je zato tudi za vse nas velik Božji dar. Ko obhajaš 60 let življenja, Ti hvaležni čestitamo in kličemo še na mnoga leta! Bog naj Ti nakloni še veliko moči in zdravja ter blagoslavlja Tvoja prizadevanja, da bomo skupaj še naprej doživljali Tvojo pristno vedrino, človeško toplino in po Tvoji duhovnosti sv. Frančiška Asiškega bližino.
G. Štefan Krampač, p. David Šrumpf, Marija Anžič in slovenski rojaki
PRAZNOVANJE 200-LETNICE PODOBE MARIJE POMAGAJ za vse Slovence po svetu, Brezje - nedelja, 6. julija 2014, ob 10. uri
Spoštovani Marijini častilci, dragi rojaki, ki živite po širnem svetu! Leto 2014 bo zaznamovano s praznovanjem 200-letnice podobe Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal kranjski slikar Leopold Layer.
Začetki češčenja Marije Pomagaj se povezujejo z začetkom in javnim izražanjem slovenske narodne identitete. Ob Marijinem oltarju na Brezjah najdemo odmeve vseh glavnih dogodkov narodove zgodovine. Intenzivnost povezanosti z Marijo se do danes ni zmanjšala. Marija Pomagaj predstavlja močno in pristno duhovno vez med Slovenci doma in po svetu. Pred njeno podobo je nadškof dr. Alojzij Šuštar posvetil slovenski narod Mariji, pri njej se je ustavil in kot romar molil tudi papež Janez Pavel II.
K slovesnemu praznovanju 200-letnice podobe Marije Pomagaj vabimo tudi vas, dragi rojaki in prijatelji, ki živite po širnem svetu in ki ste z Marijo Pomagaj zelo povezani. Ona vas je vedno spremljala, vas spremlja in vas bo še naprej spremljala. K skupnemu praznovanju vas vabimo v nedeljo,
6. julija 2014, ob 10. uri. Na nedeljo Slovencev po svetu bo slovesno sveto mašo daroval slovenski kardinal, dr. Franc Rode. Frančiškani z Brezij, skupaj z Brezjani, vas vljudno vabimo na skupno praznovanje 200-letnice podobe Marije Pomagaj na Brezjah, v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču. Dobrodošli pri Mariji Pomagaj, Kraljici Slovencev!
Dr. p. Robert Bahčič OFM, rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah
POSLUŠAMO RADIO OGNJIŠČE PREKO INTERNETA
Radio Ognjišče je vstopil v dvajseto leto svojega delovanja. Oddajati je začel 5. junija 1994 iz koprskega studia. Od 28. novembra 1994 pa je v ljubljanskem studiu, ki domuje v Zavodu sv. Stanislava, začel z oddajanjem neprekinjenega 24-urnega programa. Od 15. aprila 1997 mu, kot prvi slovenski radijski postaji, prek interneta lahko prisluhnete kjerkoli po svetu. VAvstraliji ga nekateri poslušajo že več kot petnajst let. Tudi vam lahko predstavlja stik z domovino, domovino staršev in starih staršev; vam prinaša slovensko pesem in besedo, vas vsak dan seznanja z dogodki iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, ... občasno tudi iz drugih krajev Avstralije. Ob poslušanju Radia Ognjišče se lahko pripravljate na praznike, prisluhnete besedi slovenskih škofov; lahko se povežete v molitvi rožnega venca s poslušalci v domovini in drugod po svetu ... Vaši domači, ki znajo ravnati z računalnikom, vam lahko pomagajo, da bo Radio Ognjišče stalni gost v vašem domu.
Poslušanje programa v živo prek interneta Z internetnim brskalnikom se odpravite na radijsko spletno stran http://radio.ognjisce.si
V	desnem stolpcu kliknete na pasico Radio Ognjišče v živo! odpre se novo spletno okence z audio predvajalnikom, ki avtomatsko začne predvajanje našega programa. Med poslušanjem lahko nadaljujete z brskanjem po internetu, le okno s predvajalnikom mora ostati odprto (lahko v ozadju).
Poslušanje posnetkov oddaj
Z internetnim brskalnikom se odpravite na radijsko spletno stran http://radio.ognjisce.si
V	zgornji menujski vrstici kliknete na Audio arhiv. Odpre se novo spletno okno s seznamom vseh oddaj, ki so na voljo za poslušanje. S
klikom miške najprej izberete željen cikel oddaj (npr. Naš gost). Odpre se vam nova stran, kjer je seznam vseh oddaj, ki so na voljo. S klikom na oddajo se odpre predvajalnik in samodejno začne predvajanje oddaje. Med poslušanjem lahko nadaljujete z brskanjem po internetu, le okno s predvajalnikom mora ostati odprto (lahko v ozadju). Posnetki oddaj so v audio arhivu zaradi preglednosti razvrščeni po letih.
LISTENING TO THE PROGRAM ON RADIO OGNJIŠČE FROM SLOVENIA
Open the web browser http://radio.ognjisce.si
On the right hand side of the page you will find Radio Ognjišče v živo! Left click on this box and the program Radio Ognjišče will begin playing. While you are listening to the program, you can continue to browse the
internet, however this web page must remain open.
If you would like to listen to older programs, you can also click on Audio arhiv. This is located in the bar at the top of the page under the logo Radio Ognjišče.	Tone Gorjup, Robert Božič
FRANC PUC je bil rojen 1.10.1952 v Postojni mami Frančiški roj. Poženel in očetu Martinu Pucu. V Avstralijo je prispel leta 1972. Ves čas je živel v Baragovem domu in se s hvaležnostjo spominja p. Bazilija in s. Eme. Leta 1975 je imel nesrečo v Camberwellu, ko se je vračal z dela. Delal je za Cam-berwell Council, kjer so popravljali ceste. Leta 1980 se je vrnil v Slovenijo. Pozneje seje večkrat vračal v Avstralijo. Zadnjikrat je bil tukaj od 6. septembra do 7. novembra 2013. Pravi, da je zadnji slovenski fant patra Bazilija in zapira njegova vrata - njegovo obdobje. Rad prebira Misli in jih podeli tudi s sestrama Marjetko in Frančiško ter tudi z nekaterimi vaščani. Franc je po mamini strani sorodnik patra Filipa Rupnika.
p. Ciril A. Božič OFM, OAM: 0412 555 840 p. David Feliks Šrumpf OFM: 0497 097 783 Marija Anžič: 0499 772 202 Sts. CYRIL & METHODIUS SLOVENIAN MISSION
Baraga House, 19 A'Beckett Street
PO Box 197, KEW VIC 3101
Tel.: (03) 9853 7787; Fax: (03) 9853 6176
E-mail: cirilb@bigpond.com
E-mail: p.david.ofm@gmail.com
MESEC NOVEMBER nas je večkrat popeljal na Božje njive, kjer počiva že toliko naših rojakov, sorodnikov, prijateljev, dobrotnikov. Zadnjo nedeljo v oktobru se že po tradiciji zberemo h kosilu in nato k sveti maši za pokojne člane in prijatelje slovenskega društva PLANICA v Springvale-u. Letos se je zbralo pri maši nad dvesto ljudi - toliko še nikoli. Sledile so molitve na pokopališču Springvale ob 4. uri popoldne. Na sam praznik vseh svetih, 1. novembra, smo molili na pokopališču v Kew; na pokopališču Keilor prvo nedeljo v novembru, 3. novembra 2013, ob 12. uri (opoldne) ter ob 5. uri popoldne na Slovenskem društvu Melbourne v Elthamu. Po molitvah na Keilorju seje zbrala množica spet okoli dvesto ljudi na kosilu na Jadranu. Precej je bilo takšnih, ki si niso vnaprej rezervirali kosila, zato je imel kuhar kar velike skrbi, zato je prav, da si vedno vnaprej rezerviramo mizo. Somaševanje duhovnikov, ki pokopujemo na pokopališču Keilor, je bilo v soboto, 9. novembra 2013, ob 11. uri dopoldne. Pri tej maši se redno zbere nad tisoč ljudi. Zahvala za vse darove in dobroto, ki smo je bili deležni na vseh krajih. Prva nedelja v letošnjem novembru je bila med drugim tudi zahvalna nedelja. Ob zahvali Bogu po Mariji Pomagaj v molitev izročamo vedno tudi zahvalo vam, tolikerim dobrim ljudem, ki z molitvijo, delom, darovi ter neizmerno ljubeznijo in žrtvijo oživljate naš in Božji dom v Kew. Hvala!
V nedeljo, 10. novembra 2013, smo imeli ob 11.30 dopoldne sveto
mašo v dvorani slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu ter nato molitve za pokojne pred njihovo kapelico Marije Pomagaj. Pri maši so poleg zbora sodelovali tudi učenci slovenske šole.
Po sv. maši v St Albansu smo pomolili za pokojne pred kapelico tamkajšnjega društva.
NEDELJA, 17. novembra 2013, je bila nadvse praznična
za naše slovensko verno občestvo v Melbournu. Lahko bi dejali, da smo tudi za 45. jubilej naše cerkve svetih bratov Cirila in Metoda, dobili patra DAVIDA ŠRUMPFA OFM, ki je prispel med nas v petek, 15. novembra 2013, pozno zvečer in le 9 minut pred polnočjo v Baragov dom v Kew.
Prvi pozdrav pred začetkom sv. maše mu je izrekel g. Simon Grilj, podpredsednik pastoralnega sveta:
»Dobro jutro, dober dan vsem! Danes je nadvse praznična nedelja za naše slovensko verno občestvo v Melbournu. Lahko bi dejali, da smo tudi za 45. jubilej naše cerkve svetih bratov Cirila in Metoda, dobili patra DAVIDA ŠRUMPFA. Po dolgih letih tako lahko spet pozdravimo med nami novega patra, ki bo ostal z nami in med nami. Spoštovani pater David: V imenu pastoralnega sveta in našega celotnega občestva, patra Cirila in misijonarke Marije: Prisrčno pozdravljen in dobrodošel med nami! Prepričani smo, da boste čutili, da ste dobrodošli in da ste med rojaki in prijatelji. Želimo Vam lepa leta med nami! Lepo je, da je ob Vas danes tukaj ob sprejemu Vaš sošolec g. Štefan Krampač, rojen v Melbournu, ki je v Avstraliji že dva meseca in je kot potujoči misijonar obiskal rojake po Viktoriji, Južni Avstraliji, NSW, ACT ter Oueenslandu. Ponovno pozdravljen, gospod Štefan!
Naj nam bo vsem prijetno duhovno razpoloženje pri tej sveti maši, med katero bo Indiana Rose oblita s krstno vodo, zato prav lep pozdrav in čestitke tudi mladi družini 0'Dwyerin Černjak.
Vse nas pa naj danes ponovno oblije obnovljena krstna milost!« Lep šopek avstralskih rož mu je izročila zvesta ministrantka Amelia Miklavec.
Med sveto mašo je p. Ciril krstil INDIANO ROSE 0'DWYER. Botra in mlada stara mama je Zorka Černjak, slikarka našega križevega pota, ki smo ga dobili za 45. obletnico cerkve. Po maši je bilo v dvorani DRUŽINSKO KOSILO, ki so ga pripravile članice Društva sv. Eme pod vodstvom predsednice Olge Bogovič. Mnogi so se osebno srečali s p. Davidom in g. Štefanom.
SLOMŠKOVA ŠOLA je imela pouk in že priprave na prihod Miklavža, kijih bo obiskal na 1. adventno nedeljo, 1. decembra, po sveti maši. Pater David se je predstavil bralcem Misli v sliki in besedi že v letošnji številki maj - junij 2013 na straneh 18-19 ter tudi na naslovni strani, ko smo napovedali njegov prihod med nas. Sedaj, ko bo med nami, pa bomo z njim vedno bolj domači. Bogu in njemu hvala, da je tukaj!
GOD SVETE CECILIJE, 22. november, je praznik naših cerkvenih glasbenikov. Iskrena zahvala pevkam, pevcem, organistom, zborovodji Janiki Rutherford v Kew ter Stanki Peršič v Geelongu, ki redno bogatijo naša bogoslužja z lepimi slovenskimi cerkvenimi pesmimi ter tudi sodelujejo pri raznih slovesnostih. Sveto mašo za žive in pokojne člane naših pevskih zborov smo obhajali v petek, 22. novembra 2013.
ADVENTIN BOŽIČ 2013 Prvi dan decembra 2013 je 1. ADVENTNA NEDELJA, začetek novega cerkvenega leta. Po maši bo prihod MIKLAVŽA, ki vsako leto razveseli pridne otroke, učenci Slomškove šole pa mu ob prizadevanju učiteljic in staršev pripravijo lep sprejem. Miklavžev prihod zanje pomeni tudi sklep šolskega leta v Slomškovi šoli.
Torek, 3. decembra 2013: Ob 10.30 dopoldne bo v naši cerkvi v Kew vodil somaševanje izseljenskih duhovnikov nadškof Melbourna dr. Denis J Hart. Vsako leto se zadnjemu delovnemu in študijskemu srečanju izseljenskih duhovnikov, ki delujemo v nadškofiji, pridruži nadškof in najprej darujemo sveto mašo, nato je delovni sestanek, temu pa sledi kosilo. Letos smo vse povabili v naš misijon ter v našo cerkev, ki praznuje 45. obletnico blagoslovitve.
ADVETNO ROMANJE V TA PINU bo v soboto, 7. decembra 2013. V petek, 15. novembra 2013, je minilo pet let od blagoslovitve naše kapelice Svete Družine mozaikom Marije Pomagaj na pročelju na hribčku Ta Pinu v Bacchus Marshu. Zahvala dobrotnikom in vsem, ki lepo skrbite zanjo.
Drugo nedeljo v decembru, 8. decembra 2013, je praznik BREZMADEŽNE. Sveta maša bo v KEW ob 9. uri dopoldne.
GEELONG, HOLY FAMILY, BELL PARK: V tej
cerkvi imamo sveto mašo na drugo nedeljo v mesecu že nad petdeset let in tako bo tudi naprej. V nedeljo, 8. decembra 2013, bo tam sv. maša še ob 11.30 dopoldne. Prvič bo tam maševal p. David Šrumpf, g. Štefan Krampač pa bo med mašo spovedoval. Po novem letu bomo zaradi spremenjenega urnika svetih maš v tisti cerkvi imeli sv. mašo ob 12.15 - torej 15 minut čez poldne. Ob 11.30 dopoldne bi lahko še vedno imeli sveto mašo v cerkvi Holy Spirit v Manifold Heights ali pa v cerkvi Ss Peter and Paul v Geelongu, je povedal tamkajšnji župnik Fr. Gerard Keith, ki bi rad ustregel v najboljši možni meri in ima posluh za izseljenske skupine. Večina rojakov je v pogovorih v nedeljo, 10. novembra 2013, na društvu Ivan Cankar izrazila željo, da ostanemo v cerkvi Holy Family v Bell Parku, ki je nekako tudi naša cerkev že toliko let.
ST. ALBANS: Ob 5. uri popoldne je redno prav tako vsako drugo nedeljo v mesecu sv. maša v cerkvi Sacred Heart v St. Albansu. V nedeljo, 8. decembra, bosta tam na razpolago za sv. spoved p. David in g. Štefan od 4. do 5. ure popoldne. Ob 5. uri bo sveta maša.
TRETJA ADVENTNA NEDELJA, 15. decembra:
Pri sveti maši bomo pričeli z božično devetdnevnico terse poslovili od g. Štefana Krampača, ki bo nato odpotoval proti Kanadi. To nedeljo bosta od 9. ure dalje na razpolago v KEW za sveto spoved p. David in g. Štefan. Družinsko kosilo bodo pripravile članice Društva sv. Eme.
Gospodu Štefanu smo zelo hvaležni za vso pomoč, ki nam jo je nudil tri mesece. Trdno upamo, da ga bomo še imeli med nami! Pa saj je tudi sam zapisal v prejšnjih Mislih: ...kjer mi zibka tekla je, tega kraja jaz pozabim ne... (Misli, september - oktober 2013, strani 5 - 7).
ZAKRAMENT SPRAVE - SV. SPOVED: V letošnjem adventnem času bo zopet povsod dovolj priložnosti za prejem zakramenta sv. spovedi. Pater David in g. Štefan bosta v prvi polovici decembra vedno na razpolago, potem pa bo p. David odšel k rojakom v Adelaido, g. Štefan pa v Kanado. Spovedovanje v cerkvi St. Leo the Great v ALTONI NORTH bo v petek, 13. decembra 2013, od 4.30 do 6. ure zvečer. ČETRTA ADVENTNA NEDELJA, 22. decembra: Sveta maša z božično devetdnevnico bo ob 10.
uri dopoldne. Ob 6. uri zvečer bo sveta maša v MORWELLU.
SVETI VEČER, torek, 24. decembra 2013: Ob 9. uri zvečer bo slovesna sveta maša svete božične noči ob lepih jaslicah v lurški votlini in s petjem čudovitih slovenskih božičnih pesmi. BOŽIČ, ROJSTVO GOSPODOVO, sreda, 25. decembra 2013: Ob 8. uri zjutraj bo zorna sveta maša božičnega praznika, ob 10. uri dopoldne slovesna praznična maša. SVETI ŠTEFAN, četrtek, 26. decembra: Praznična sveta maša bo ob 8. uri zjutraj. Ob 9. uri bo odhod avtobusa romarjev v Penolo in Adelaido.
ROMANJE V PENOLO IN ADELAIDO bo od 26. do 30. decembra 2013. Odhod bo v četrtek, 26. decembra, po maši, ob 9. uri dopoldne. Dve nočitvi bosta v mestu Mt. Gambier - od tam bomo v petek poromali v Penolo, kjer se nam bodo pridružili rojaki iz Adelaide. V soboto, 28. decembra, se bomo skupaj odpeljali v Adelaido, kjer bo v nedeljo, 29. decembra, na praznik Svete Družine, slovesnost žegnanja v naši slovenski cerkvi Svete Družine na 51 Young Avenue v West Hindmarshu. Slovesnost bo vodil nadškof Adelaide dr. Philip Wilson. V ponedeljek, 30. decembra, bomo potovali nazaj v Melbourne.
Pater DAVID bo v Adelaidi od sobote, 21. decembra 2013, do ponedeljka, 6. januarja 2014.
SILVESTROVO, torek, 31. decembra 2013:
Zahvalna sveta maša Bogu v zahvalo po Mariji Pomagaj za vse milosti leta Gospodovega 2013 bo v Kew ob 10. uri dopoldne.
NOVO LETO, praznik Marije, svete Božje Matere, svetovni dan miru, sreda, 1. januar 2014:
Praznična sveta maša bo ob 10. uri dopoldne.
V BARAGOVI KNJIŽNICI lahko kupite Družinsko pratiko Mohorjeve družbe iz Celja, Marijanske koledarje 2014, božične voščilnice ter DVD lanskega in letošnjega slovenskega mladinskega koncerta iz Brisbana in Canberre.
KRST: INDIANA ROSE O'DWYER, rojena 19.03.2013, Malvern VIC. Mati Karen Kay O'Dwyer roj. Černjak, oče Parke Glenn O'Dwyer. Botra je Zorka Černjak. Sv. Ciril in Metod, Kew, med nedeljsko sveto mašo, 17.11.2013. Čestitke staršem, botri in stari mami - slikarki našega križevega pota v cerkvi in darovalcema Zorki Černjak z možem Volbijem ter stari mami Christine.
ODŠLI SO
VIKTOR MARŠIČ je umrl že marca letos - 27. ali 28.03.2013 na svojem domu v mestu Wagga Wag-ga v NSW, zadet od srčne kapi. V Melbournu ima brata Maria, ki je za svojega brata daroval za sveto mašo. Tako smo zvedeli za smrt rojaka v tem lepem mestu, kjer sva s p. Valerijanom pred desetletji darovala sveto mašo za naše majhno tamkajšnje slovensko občestvo. Viktorje bil rojen 25.01.1930 v vasi Zabavlje pri Kopru. V Avstralijo je prispel leta 1970. Poročil seje z Dragico Marinovič iz Dalmacije. Pokopan je bil v mestu Wagga Wagga. Poleg brata Maria v Melbournu zapušča sestro Miro Gospič v Wagga Wagga ter polbrata Romana v Ankaranu. FRANC PURGAR je umrl 10.10.2013 v bolnišnici v Traralgon v Gippslandu. Rojen je bil 21.02.1938 v vasi Poče. V Avstralijo je prispel v zgodnjih 1960-tih. Poročen je bil z Josephine Gionfriddo. Imela sta hčerko in sinova Franka in Marka, ki sta nekaj časa živela v Baragovem hostelu, je povedal James Lenščak, doma iz Morwella, ki že več let živi v Kew. Franc je prihajal k slovenskim mašam v Morwell. Pokopan je bil 15.10.2013 v Yarramu. FRANC DORNIK je umrl v Box Hill Hospital v Box Hillu VIC 13.10.2013 in bil pokopan 17.10.2013 na pokopališču Springvale. Rojen je bil 05.01.1940 v Hrastniku. Poročen je bil s Filipinko Leanoro in sta imela sinova Stevena in Roberta. Pogrebni obredje bil v cerkvi St. Scholastica's Catholic Church v Burwood u VIC. - Hvala Francu Novaku za sporočilo. RITA KOMIČ je umrla oktobra letos v Melbournu. Pogreb je bil 24.10.2013 na pokopališču Springvale Cemetery. - Hvala Meti Lenarčič za sporočilo. MIRO (Miroslav) BOLE je umrl 02.11.2013 v domu starejših Embracia on the Park v Clarindi VIC. Rojen je bil 20.04.1922 vTomaju kot najmlajši v družini devetih otrok. Kot italijanski vojak seje boril v Albaniji, kjer so ga leta 1943 zajeli Nemci in ga poslali kot vojnega ujetnika v kamp v severno Nemčijo. Leta 1952 seje poročil in potem prispel v Avstralijo. Po ločitvi je zadnjih 35 let življenja preživel z vdovo Mimico Brajdih, doma iz Senožeč (umrla 22.04.2012). Pred tedni je v Parkville Hospital vesel in zadovoljen prejel sv. obhajilo in maziljenje ter pripovedoval o Tomaju. Pogrebna maša je bila v naši cerkvi v Kew 13. novembra 2013. Pokopan je na pokopališču Keilor. Sožalje sinu Raymondu (Rayu) v Viktoriji in hčerki Jenny (v Canberri) z družinama ter sinu Franku (učitelj angleščine v Shanghaiju); Silviji Turf-boer (hčerki Mimice Brajdih), Boletovim ter ostalim sorodnikom.	p. Ciril
p. Darko Znidaršič OFM p. Valerijan Jenko OFM, OAM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Road, PO Box 280 MERRYLANDS NSW 2160
Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 E-mail: darko@pacific.net.au
vaierian@pacific.net.au
ZAHVALNA NEDELJA
Zahvalna nedelja naj bo za nas vse priložnost, da se Bogu zahvalimo in se s hvaležnim srcem ozremo na leto, ki se izteka, na pričakovanja, hrepenenja, sadove zemlje in dela naših rok. Zaman bi kaj iskali, če ne bi Gospod v svoji neskončni previdnosti in ljubezni blagoslavljal naš trud, naša prizadevanja in napore. Tega se še posebej zavedamo tukaj in sedaj, ko smo obeležili štiri desetletja in malo čez pod zvonom sv. Rafaela in praznovali 40-letnico blagoslova naše cerkve. Ko se zbiramo pri sveti maši, se po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu zahvalimo Bogu Očetu za njegovo ljubezen, ki osebno spremlja vsakega od nas, si ga vzame k srcu, ga varuje in tudi po preskušnjah pripravlja za večjo radost in skupnost z brati in sestrami. Na zahvalno nedeljo posebej položimo naš dar na Gospodov oltar, saj od njega »prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo« (Jak 1,17).
Patra Darko in Valerijan se iz srca zahvaljujeva vsem, ki kakorkoli prispevate za rast Božjega kraljestva v naši župniji, ki sega daleč na okrog. Hvaležna sva vsem bolnikom in trpečim, kakor koli preskušanim, ki s svojo molitvijo dopolnjujete, »kar primanjkuje Kristusovim bridkostim za njegovo telo, ki je Cerkev« (Kol 1,24) in vsem, ki nenehno molite za naše občestvo. Samo z molitvijo bomo odprli vsa srca Kristusu, naj bo to molitev pred Najsvetejšim, rožni venec pred mašami, v molitveni skupini, doma v družini ali drugod. Bogu se zahvaljujemo za vse vas, ki darujete svoj čas Cerkvi in našemu farnemu občestvu, hkrati pa vabimo, da se opogumite še drugi. Čas, ki ga boste darovali, ni vržen stran, ampak je čas, ki je darovan za skupno dobro in za rast Božjega kraljestva. Vemo, da so naše moči omejene, da starejši pešajo, toda vsaj nekje še lahko ujamemo zadnji vlak.
Naša cerkev sv. Rafaela je izpolnila štiri desetletja.
Mnogi med nami se še živo spominjate dni, ko ste jo gradili. Brez nas, žive Cerkve, ne bi bilo te cerkve in misijona - verskega in kulturnega središča. Če tega ne bi imeli, bi nam resnično nekaj manjkalo. Pa ne samo manjkalo, ne bi imeli skupnega doma v Bogu, še več, bili bi razpršeni, porazgubljeni, komaj bi kdo vedel za nas in mi drug za drugega. Živo občestvo je Božje in naše delo in hkrati naša skrb, da si podarimo svoje talente.
Naše živo občestvo - in občestva, ki jih patra oskrbujeva - gradijo živo Cerkev do danes. Včasih bolj vneto, drugič manj. V vsakem občestvu so delavci v vinogradu, med katerimi so prvi prenašali težo dneva in vročino, drugi pa so prišli pozneje, kot pripoveduje Jezus v svoji priliki. So pa tudi taki rojaki, ki trdijo, da jih skrb za cerkev in živo Cerkev ne briga, ker je (ju) ne potrebujejo. Toda čas se hitro obrne in to cerkev in Cerkev potrebujejo ob pogrebu, krstu, botrstvu ali ob drugih priložnostih. Naj bo novo cerkveno leto in kasneje koledarsko leto za nas nova možnost in priložnost, da sodelujemo, naredimo kaj več in da držimo skupaj. Ko naredimo kaj dobrega za slovensko krščansko občestvo, se nam to dobro pomnoži in mnogotero povrne. Vsako naše delo je rast Božjega kraljestva med nami.
PRED NAMI JE...
MERRYLANDS - SV. RAFAEL
MIKLAVŽ nas bo obiskal na 1. ADVENTNO
NEDELJO, 1.12., po sv. maši.
Pomagajmo mu pripraviti darila in spodbujajmo naše otroke in drug drugega, da bomo rastli v veri in krepostih. Otroci, vabljeni tudi za angele in parklje! SREČANJE BOLNIKOV IN UPOKOJENCEV bo v četrtek, 5.12. Ob 10.00 dopoldne bo srečanje molitvene skupine, ob 10.30 sv. maša v naši cerkvi, po sv. maši pa kosilo in družabno srečanje v dvorani. Pred sv. mašo boste lahko opravili sv. spoved, patra pa bova med sv. mašo podelila bolniško maziljenje.
Isti dan praznuje naš pater CIRIL svoj 60. rojstni dan.
Dragi naš p. Ciril, ko vstopaš v novo desetletje, naj bo bogato v Bogu, ki mu zvesto služiš, in v dobrih delih. Dobro desetletje si podaril našim občestvom v NSW, ACT, QLD in WA, bil si duša, ustvarjalec in soustvarjalec mnogih pomenljivih
dogodkov nas, Slovencev, naše Cerkve, našega naroda in države, in še danes zvesto
bediš in ostajaš povezan z nami. Ob 60. rojstnem dnevu Te pozdravljamo, kakor nas Ti venomer prisrčno pozdravljaš: »Bog živi!« In mi Ti zdaj odzdravljamo in Ti voščimo:
»Bog Te živi!« p. Darko, p. Valerijan in slovenski rojaki iz Sydneya oz. NSW, ACT, QLD in WA
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA bo pri sv. mašah od 16.12. dalje. Vabljeni v čim večjem številu, da bomo res lahko zapeli »Kralja, ki prihaja, pridite molimo« in druge čudovite speve. Lani nas je bilo prva dva dneva devetdnevnice premalo Slovencev - poleg ljudi drugih narodnosti, ki prihajajo k našemu bogoslužju - in nismo mogli zapeti, samo recitirali smo lahko. BOŽIČNO BOGOSLUŽJE: V torek, 24.12., bo sv. maša ob 8.00 zjutraj. Večerne sv. maše ne bo. SLOVESNA SV. MAŠA POLNOČNICA bo kot običajno OPOLNOČI V NAŠI CERKVI, poje naš mešani zbor. Cerkev bo odprta od 11.00 zvečer dalje. Odpravimo se od doma dovolj zgodaj, da se v redu posedemo in pripravimo na skupno božično praznovanje z božičnico - koncertom božičnih pesmi (ob 11.30 zvečer). Opolnoči bomo blagoslovili jaslice, zapeli Sveto noč in začeli sv. mašo. Druge sv. maše na BOŽIČ: ob 7.00 zjutraj italijanska, ob 8.00 zjutraj slovenska z ljudskim petjem in ob 9.30 dopoldne dvojezična - slovensko - angleška, pojejo Južne zvezde.
ČETRTEK, 26.12.: SV. ŠTEFAN IN NAŠE ŠTEFANOVANJE: Sv. maša bo ob 9.30 dopoldne. Po sv. maši bo ŠTEFANOVANJE v naši dvorani. Božično kosilo ta dan pripravlja delovna skupina B. Slavnostni govornik bo naš veleposlanik dr. Milan Balažic iz Canberre. Za glasbo, ples in veselo razpoloženje bosta poskrbela glasbenika Julie in Jimmy iz ansambla The Masters. TOREK, 31.12.2013: Silvestrovo, drugi sv. večer. Sv. maša bo ob 5.30 popoldne. Zapeli bomo zahvalno pesem za leto Gospodovo 2013.
SREDA, 1.1.2014: NOVO LETO, PRAZNIK BOŽJE MATERE MARIJE, svetovni dan miru. Sv. maša bo samo ob 9.30 dopoldne.
V	JANUARJU bodo bogoslužja kot običajno, le DRUŽINSKA SV. MAŠA v angleščini četrto nedeljo v januarju odpade - sv. maša bo takrat slovenska. Četrto nedeljo v januarju praznujemo tudi AUSTRALIA DAY. V FEBRUARJU pa bo DRUŽINSKA SV. MAŠA 23. februarja in pri njej BLAGOSLOV OTROK in ŠOLSKIH TORB ob začetku šolskega leta.
WOLLONGONG
FIGTREE - CERKEV VSEH SVETIH
Sv. maše so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne: 24.11., 8. in 22.12. NA SV. VEČER, 24.12., BO ZGODNJA BOŽIČNA POLNOČNICA OB 8.00 ZVEČER.
V	JANUARJU bodo sv. maše na novo leto, 1.1., na praznik Gospodovega razglašenja, 5.1., in potem vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne.
CANBERRA - GARRAN - SV. PETER IN PAVEL
Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer v cerkvi sv. Petra in Pavla.
V	novembru smo praznovali našo ŽEGNANJSKO in ZAHVALNO NEDELJO. Pri sv. maši smo se spomnili tudi pokojnih rojakov. V decembru bosta dve sv. maši: v nedeljo, 15.12., in božična 25.12., obakrat ob 6.00 zvečer.
V	novem letu je sv. maša enako vsako 3. nedeljo v mesecu: 19.1., 16.2., 16.3. in na veliko noč, 20.4.
NEWCASTLE - HAMILTON KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA
Božična sv. maša za rojake bo v nedeljo sv. Družine, 29.12., ob 6.00 zvečer v katedrali Srca Jezusovega. Po sv. maši bo srečanje v župnijski dvorani. SPREMEMBA: V novem letu 2014 bodo v Newcastlu samo tri slovenske sv. maše:
-	v nedeljo po veliki noči, 27.4.: 2. velikonočna - bela nedelja in nedelja Božjega usmiljenja;
-	v nedeljo, 31.8.2014: 22. nedelja med letom, 5. v mesecu;
-	v nedeljo, 28.12.2014: nedelja sv. Družine (božična).
ZLATA OBALA IN PLANINKA, QLD
Na pragu spomladi smo poromali v Marian Valley, datum nedeljske sv. maše na Lipi ali na Planinki še ni bil določen. Priložnost se je ponudila v novembru, ko je obiskal naše občestvo na Zlati Obali g. Štefan Krampač SDB, ki je maševal na Klubu Lipa v nedeljo, 10.11., na Fatimskidan pa so poromali v Marian Valley. Božična Božja služba bo v soboto, 4.1.2014, na Zlati Obali na Klubu Lipa ob 4.00 popoldne; v nedeljo,
k nam gost dim in kmalu smo zvedeli za požare najprej v Springwoodu na vznožju Blue Mountains, nato še drugod: v Katoombi, na Central Coastu in celo proti Wollongongu in South Coastu.
V petek, 18.10., po končanih duhovnih vajah, sem pobral na letališču g. Štefana Krampača SDB, kije ostal med nami do četrtka, 24.10. Na misijonsko nedeljo, 20.10., smo obhajali slovesno bogoslužje pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu in zvečer v cerkvi sv. Petra in Pavla v Canberri. Na poti v Canberra in domov sva s Štefanom opazovala, kako so še gasili gozdne požare, ki so se širili na vse strani. Cesta Picton Road proti Wollongongu je bila ves teden zaprta. Naslednjo nedeljo, ko
5.1.2014, pa na Planinki pri Brisbanu ob 10.30 dopoldne. Takrat praznujemo praznik Gospodovega razglašenja.
PERTH - OSBORNE PARK - SV. KIERAN, WA
Vse naše rojake v Perthu in v Zahodni Avstraliji obveščamo, da bo slovenska sv. maša v župnijski cerkvi sv. Kierana v Osborne Parku, Waterloo Street, Tuart Hill, na nedeljo Kristusa Kralja, 24.11.2013, ob 2.00 popoldne.
Po sv. maši bo srečanje v Slovenskem klubu z veleposlanikom Republike Slovenije v Avstraliji dr. Milanom Balažicem. Obvestimo se med seboj in povabimo drug drugega.
MED NAMI JE BILO...
SLOVESNO PRAZNOVANJE 40-LETNICE BLAGOSLOVA NAŠE CERKVE SV. RAFAELA: Vsako leto prinese zdaj temu, zdaj onemu, zdaj nam kakšen častitljiv jubilej. Letos jih imamo kar nekaj. Štirideseta obletnica blagoslova cerkve seje izpolnila že januarja. Ker so takrat počitnice in dopusti, in tudi zaradi drugih obletnic, predvsem bližnje 50-letnice prihoda p. Valerijana v Avstralijo, smo izbrali nedeljo v oktobru. Pater Darko je praznoval srebrni jubilej prvih redovnih zaobljub, naš škof dr. Anthony Fisher OP iz Parramatte, ki smo ga povabili za slovesnost, pa je obeležil 10-letnico škofovske službe prav tako v septembru. Priglasili so se kandidati za pripravo na birmo. Za dan praznovanja smo določili nedeljo, 13.10.2013. Ta dan je Fatimski dan in je pomenljiv za nas tudi zato, ker je papež Frančišek Cerkev in svet posvetil Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.
Slovesne sv. maše, pri kateri je prepeval naš mešani cerkveni pevski zbor, se je udeležilo kakih 300 ljudi. S škofom dr. Anthonyjem Fisherjem sva somaševala p. Darko in p. Valerijan, asistirala sta diakon Joseph Ledang in škofov tajnik g. Andrew Bass, stolni kaplan v Parramatti. Škof Anthony je podelil zakrament sv. birme štirim našim birmancem: Owenu Kocipru, Delti McAnulty, Ethanu McAnultyju in Richardu Slatinšku. Birmance je pripravljala katehistinja Klara Brcar. Ob koncu sv. maše smo zapeli zahvalno pesem, birmanci in starši pa so se zahvalili katehistinji. Oltar so okrasile Sonja Fisher, Vesna Lukežič Poč, ki je izdelala številko 40 iz rdečih nageljnov ter venec za spominsko ploščo, in Evelyn Slatinšek, mati birmanca Richarda, kije izdelala čudovite rdeče zastavice z napisi - sedmimi darovi Svetega Duha. Po sv. maši smo se zbrali h kosilu v naši dvorani. Kosilo je skuhala delovna skupina A, pomagali so še drugi rojaki. Škof Anthony se je tudi sam zahvalil vsem nam in zaželel Božjega blagoslova. Ob koncu smo razrezali jubilejno torto, dobrote naših gospodinj pa so bile spet izvrstne. Bog povrni vsem, ki ste pripomogli, daje bilo naše praznovanje nepozabno. Isti dan zvečer sva g. škof Anthony in p. Darko odšla na duhovne vaje v St. Joseph's Centre, Baulkham Hills. Zbralo se nas je 20. V četrtek, 17.10., ko smo bili še tam, je popoldne močan veter zanesel
sem šel maševat v Figtree, sem že vozil po njej, dim pa je še vedno prekrival nebo.
Ob koncu meseca smo doživeli še eno presenečenje: obiskal nas je misijonar Pedro Opeka, duhovnik lazarist, Slovenec iz Argentine. Rojen je bil v Buenos Airesu staršema, ki prihajata iz Velikih Lašč oziroma Begunj pri Cerknici, duhovnik je postal leta 1975 in že skoraj 40 let misijonari na Madagaskarju. V Avstralijo je prišel za kratek čas, samo za dva tedna, na povabilo francoske skupnosti, ki jo duhovno oskrbuje poljski duhovnik Jan Chrzczonovvicz iz Hurstvilla. Misijonar Pedro je bil v Avstraliji že pred dvemi leti, ko so ga prav tako povabili Francozi, vendar smo se lahko slišali samo po telefonu v Sydneyu in Melbournu, kjer je bil na obisku pri p. Cirilu in Mariji tudi njegov sobrat dr. Drago K. Ocvirk. Takrat sem Pedru dejal: »Ko prideš naslednjič v Avstralijo, ne pozabi na nas, Slovence!« Nepričakovano se je ponudila priložnost, ko meje g. Jan obvestil o njegovem obisku v začetku oktobra. Povabil nas je na dobrodelno prireditev in večerjo,
ki so jo pripravili Francozi v župnijski dvorani župnije vseh svetih v Liverpoolu, vendar sva se patra opravičila. Seveda ni šlo brez dolgega iskanja in »barantanja«, kdaj bi prišel misijonar k nam v Merrylands, saj naši ljudje najlažje pridejo ob nedeljah. Pa ni šlo, saj sta misijonar in gostitelj imela kratek čas in zapolnjen program. Bomo potrpeli, smo dejali, in določili zadnji dan oktobra, ko smo se zbrali pri srečanju molitvene skupine in dopoldanski sv. maši. Prišlo nas je kakih 50 in misijonar Pedro, ki je vodil somaševanje in pridigal, nas je res navdušil. V svoji homiliji seje zahvalil za bratski sprejem in dejal, daje velika sreča na tako oddaljeni celini srečati Slovence, ker so ti ohranili vero, ljubezen do Boga, Cerkve, naroda in domovine, in predstavil svoje misijonsko delo na Akamasoa, kjer ljudje živijo v zelo veliki revščini. Samo z Božjo Previdnostjo in vztrajno molitvijo in delom premagujejo nemogoče razmere in ustvarjajo naselja in razmere za delo in človeka vredno življenje.
V dvorani smo poklepetali ob pecivu, kavi, čaju in celo razprodali knjige, ki smo jih že lani dobili po posredovanju g. Alfreda Brežnika AM, bivšega častnega generalnega konzula. Za misijonarja smo zbrali velik dar, posamezniki so se oglašali še potem. Tudi p. Ciril in Marija sta poslala ček-darove, ki so jih rojaki zbrali in poslali na uredništvo Misli.
Komaj se je začel zadnji teden oktobra, že sem dobil nov telefonski klic. Gospod Jan mi je sporočil, da se jima je spremenil načrt in da lahko pride misijonar k nam v nedeljo, 3.11., ko obhajamo sv. mašo v Rookwoodu in molimo za naše pokojne. Takoj smo bili »za« in smo se v četrtek, ko smo se srečali v Merrylandsu, dogovorili, da sta Fredi in Jeni Brežnik pripeljala misijonarja in smo skupaj somaševali v kapeli Kristusovega vstajenja v Mavzoleju. Misijonar Pedro je po obhajilu nagovoril polnoštevilno občestvo, p. Darko pa je prevajal v angleščino. Po sv. maši smo blagoslovili grobove, nato smo se s Fredijem in Jeni odpeljali na kosilo na Slovensko društvo Sydney. ZAHVALNO NEDELJO obhajamo pri nas teden kasneje, 10.11. Na Slovenskem društvu Sydney so popoldne martinovali, v WOLLONGONGU pa smo obhajali slovesno žegnanje, 30-letnico blagoslova naše cerkve
vseh svetih in 50-letnico delovanja p. Valerijana med nami. Sv. mašo je tam vodil domači škof msgr. Peter Ingham, ki je blagoslovil dve novi sveči v barvah slovenske zastave. Sveči je priskrbel naš zvesti mežnar in organist Andrew Žičkar, izdelale so ju sestre redovnice v opatiji Jamberoo. Škof Peter se je v homiliji zahvalil Bogu in nam, Slovencem, za prehojeno pot v luči vere, za živahno versko življenje in kulturno delovanje, ki je vtisnilo pečat praktično vsa desetletja, kar obhajamo bogoslužja in ustvarjamo živo Cerkev tukaj oz. v škofiji Wollongong, ki je bila ustanovljena leta 1951. Slovenski patri in rojaki so obhajali bogoslužja najprej v katedrali sv. Frančiška Ksaverija, nato v kapeli Villa Maria in sedaj v svoji cerkvi vseh svetih. - Po sv. maši smo se zbrali k
Church and Centre at Figtree on Sunday 10 November 2013 to celebrate the 30th anniversary of the blessing of the church. I was delighted to be able to be with you and your people, along with Fr Valerian. The community gathering and meal after Mass was most enjoyable. Congratulations to you and your committee for what you have been able to build up from the living stones (1 Peter 2:5) that are the Church. Your community brings its own gifts of faith, hope and love into our multicultural diocese. Every blessing and best wish"
Gratefully yours, Bishop Peter Ingham
Čez dobro leto bomo, če bo Bog dal, spet obhajali žegnanje s škofom Petrom, saj bo prihodnje leto obhajal svojo zlato mašo. SV. KRST
ZARAMISHAHALL, rojena 14.3.2009, in BENJAMIN RUDOLF HALL, rojen 23.2.2012, Balmain, NSW. Oče Adam Hali, mati Rebeka, r. Rudolf. Botra sta bila Blanka in Charles Sabey. Figtree, slovenska cerkev vseh svetih, 27.10.2013.
POROKA
LEON GRLJ, 27, sin Lea Antona in Nives, rojene Muha, in MIRNA ISMAIL, 23, hči Hassana in Salam, r. Ghossin. Priči sta bili Robert Grlj in Georgina Andreou. Merrylands - Sv. Rafael, 26.10.2013.
NAŠI POKOJNI
VERONIKA ROBAR, r. MLINARIC je umrla v St. Hedwig's Village vBlacktownu v sredo, 23.10.2013 zjutraj. Luč sveta je zagledala 14.12.1921 v Čadramski vasi vžupniji Poljčane. Po poklicu je bila šivilja. Dne 11.7.1937 sta se poročila z Jakobom Robarjem. Vzakonu se jima je rodilo 8 otrok. Povojni je družina prispela v Avstralijo. Veronika zapušča sina Johna z ženo Thereso, hčerki Jožico Twrdy in Marijo Cavoto, sina Maksa z ženo Jožico, sina Jakoba Jacka z ženo Leonie, sina Jožefa z ženo Robyn, 13 vnukov, 23 pravnukov in 2 prapravnuka, dva bratranca in njuni družini vAvstraliji ter nečake in družine v Sloveniji. Mož Jakob je umrl leta 1984. Zadnjih sedem let je mama Veronika preživela v domu počitka St. Hedwig's Village, kjer sva jo patra tudi obiskovala in je prejela zakramente. Sv. mašo za Veroniko smo obhajali pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu 29.10.2013, nato je bila pokojnica upepeljena v Pinegrove-u.
p. Darko in p. Valerijan
skupni večerji v dvorani in enako kot v Merrylandsu po vseh dobrotah pridnih kuharic razrezali torto. Škof msgr. Peter Ingham je 18.11. poslal naslednjo zahvalo:
"Dear Fr Darko, Thank you so much for your generous appreciation of my visit to the Slovenian Catholic
HASA NSW - AUSTRALIA Inc
Martha Magajna
LETNI OBČNI ZBOR
SLOVENSKIH ARHIVOV
Klub Triglav, 9. november 2013
Slovenska arhivska
organizacija HASA NSW -Australia Inc je imela svoj redni letni občni zbor v
soboto, 9. novembra 2013 v klubu Triglav. Zbrali smo se vsi dolgoletni delavci in sodelavci HASA NSW, ki smo bili originalno imenovani v odbor HASA	Odbor HASA
kot zastopniki slovenskih organizacij, ustanoviteljev slovenskih arhivov pred skoraj desetimi leti. Nekateri od teh delavcev aktivno sodelujejo pri zbiranju arhivskega gradiva, drugi pa sodelujejo po potrebi z delom, podporo, nasveti ali s finančno pomočjo, kar je vsekakor zelo potrebno, saj poleg prispevkov organizacij in nekaterih privatnih dobrotnikov nimamo lastnih dohodkov. Največjo podporo dobivamo iz Slovenije od Urada za Slovence po svetu, ki nas poskuša podpreti po naših potrebah in njihovih možnostih, sledi pa jim ZRC SAZU, organizacija , ki je bila skupaj z Uradom največji pobudnik ustanovitve naših arhivov. Slovenske organizacije v NSW pomagajo vsaka po svojih možnostih, z zavestjo, kako pomembna je ohranitev zapisov zgodovine slovenskih priseljencev v novi domovini.
Poleg tradicionalnega zbiranja gradiva v mapah in omarah se je od preteklega leta dalje delo arhivov moderniziralo s tem, da so bili sprejeti programi in aparature za računalniško zapisovanje gradiva in povezovanje z drugimi zainteresiranimi arhivskimi središči, kot so Arhiv Slovenije, Arhiv Avstralije in mogoče tudi drugi kraji sveta, ker se nahaja večje število izseljencev slovenske narodnosti. Ob teh novih modernih programih se je pokazala potreba po sodelavcih z boljšim poznavanjem računalništva, kot pa ga imamo na razpolago delavci iz starejših generacij in doslej nam je uspelo najti dva iz mlajše generacije, Perino Keen in Gary Brown, ki sta sposobna za tako delo.
Upravni odbor HASA NSW bi lahko delili v ožji odbor, ki ga po nujnosti delovanja predstavljajo bolj aktivni sodelavci arhiva, ki tudi dejansko zbirajo
NSW Australia Inc - občni zbor 9.11.2013.
gradivo, medtem ko so v širšem odboru sodelavci, ki prihajajo v arhive po potrebi in njihovih možnostih. V letošnji odbor so bili predlagani in izvoljeni sledeči: predsednica Martha Magajna, podpredsednik p. Darko Žnidaršič, tajnica Marija Grosman, blagajničarka Perina Keen. Poleg tega ožjega odbora so v odboru še odborniki brez posebnih administrativnih nalog. To so: MihelcaŠušteršič, Zora Johnson, Gary Brown in Florjan Auser. Enako ožji odbor, kot tudi člani širšega odbora, si delijo delo zbiranja gradiva, priprave, opis in vlaganje v fizični arhiv, medtem, ko drugi sodelavci delujejo v digitalnem oddelku, ki prenaša fizično gradivo v računalnike. Imamo tudi srečo, da je eden od novih odbornikov tudi Florjan Auser, ki je bil do sedaj samo tehnični svetovalec odbora, sedaj pa bo aktivni arhivski delavec, posebno na področju digitalnega oddelka.
Izven odbora, vendar nič manj pomemben, je tudi dolgoletni patron HASA NSW, bivši častni generalni konzul Republike Slovenije, Alfred Brežnik, ki je sicer zaključil svoje konzulsko delo, je pa še vedno pripravljen nuditi pomoč in podporo HASA na strokovnem in finančnem področju, za kar smo mu nad vse hvaležni. Sestanka se ni udeležila dosedanja strokovna svetovalka Olga Lah, ker je na potovanju izven Avstralije, vendar upamo in pričakujemo, da bo še nadalje pomagala arhivom v isti vlogi, posebno pri izvajanju posebnih projektov. Ob koncu sestanka se je odbor še posebej zahvalil vsem, ki so v preteklem letu podprli in pomagali pri preureditvi prostorov HASA NSW za nove naloge digitalizacije gradiva, posebno Lojzetu in Richardu Slatinšku, ki sta po zelo zmerni ceni predelala in
uredila pisarno in arhiv, Henriju Stariha za električne in elektronske napeljave, Florjanu Auserju za njegovo pripravljenost in strokovno delo, brez katerega bi z aparaturami imeli velike probleme in težave, Mariji in Milanu Grosman, ki sta lastnoročno in brezplačno prebarvala prostore HASA po opravljenih napeljavah in drugih delih in ne nazadnje dosedanji blagajničarki Mihelci Šušteršič, kije poleg svojega rednega dela računovodstva v verskem središču Merrylands skoraj deset let urejala račune in blagajniške posle v HASA in ki je sedaj to delo predala v mlajše roke Perine Keen. Zahvala je šla tudi vsem organizacijam in posameznikom za njihovo pomoč in podporo pri našem delu.
Novi odbor se je zbral teden kasneje, da bi napravili delovni načrt za naslednje leto, kar bo med drugim vsebovalo tudi načrtovanje proslave desete obletnice ustanovitve HASA NSW, ki bo sredi leta 2014 v dvorani verskega središča Merylands, kar bo časovno sovpadalo tudi z deseto obletnico vstopa Republike Slovenije v Evropsko skupnost. V ta namen nameravamo ustanoviti poseben pododbor, v katerem bi delovali tudi posamezni občasni sodelavci, ki so že večkrat pomagali pri posebnih projektih, kot so take proslave. Proslava bo imela hkrati tudi dan odprtih vrat v HASA NSW, kjer si bodo ljudje lahko ogledali, kaj vse je HASA NSW AUSTRALIA Inc napravila v preteklih desetih letih.
ŽIVLJENJE PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY
Štefan Šernek, predsednik SDS
KONCERT V CANBERRI
Prvo soboto v mesecu oktobru (5. oktobra 2013) je bil mladinski koncert v Canberri, na katerega smo skupaj s p. Darkom organizirali prevoz. Bilo je zelo lepo. Škoda, da je za nas v NSW končan ta koncert. Zdi se mi, da bomo Slovenci v Avstraliji pogrešali naše koncerte in srečanja. Radi rečemo, vsega je enkrat konec. Na koncertu sta se srečala dva predsednika najstarejših slovenskih klubov: Slovenskega društva Melbourne in Slovenskega društva Sydney. Ko sem slišal, da je predsednica Slovenskega društva Melbourne zelo mlada in aktivna, sem se seveda moral ojunačiti, da sem se ji predstavil. Podala sva si roke in zaželela drug drugemu vse najboljše. Jaz kot stari mož in ona tako
mlada ženska. Čestital sem ji, da je predsednica društva in kako lepo je, da tako mlada predsednica vodi najstarejše Slovensko društvo Melbourne. Iskrene čestitke!
OKTOBERFEST
V nedeljo popoldne, 13. oktobra 2013, smo imeli v Slovenskem društvu Sydney oktoberfest. Začel se je ob dveh popoldne in trajal do šestih zvečer. Ansambel Alpski odmevi je poskrbel za poskočne polke in valčke. Navzoči so bili zelo zadovoljni in veseli. Tudi naša kuhinja se je dobro odrezala. Na voljo je bila odlična hrana: prekajene svinjske krače s kislim zeljem, zrezki, vratovina in kranjske klobase. Po dobrem kosilu smo si grla oprali s slovenskim in nemškim pivom, ki ga je bilo v izobilju.
MARTINOVA NEDELJA
V nedeljo popoldne, 10. novembra 2013, smo obhajali Martinovo nedeljo. Zbralo se je presenetljivo veliko - 13 pridelovalcev domačega vina. Začeli smo ob dveh popoldne s pokušino vin. Postregli smo še s sirom in jetsbiskvets. Nagrade so bile tri in sicer denarne. Prišel je čas, da smo se morali odločiti, katero vino je letos najboljše. Prva nagrada je pripadla Vladotu Simčiču -primorskemu rojaku ($50), drugo in tretjo pa je dobil Tone Špiclin - prekmurski rojak ($30 in $20). Predsednik Štefan Šernek se je nato zahvalil vsem pridelovalcem vina za njihovo sodelovanje in izrazil željo, da se zopet srečamo drugo leto. Za ples in dobro voljo je poskrbel z valčki, polkami in drugimi sodobnimi plesi ansambel The Masters. Bilo je zelo lepo. Zbralo se nas je okrog 150 članov. Zaključili smo ob šestih zvečer.
OBISKI NA SDS
V	nedeljo popoldne, 20. oktobra 2013, nas je obiskal v spremstvu p. Darka župnik Štefan Krampač, ki je doma iz Prekmurja (Gornja Bistrica, župnija Črenšovci). V Slovenskem društvu Sydney smo mu izrazili dobrodošlico. Veseli smo bili njegovega obiska, saj imamo nekaj družin iz črensovske župnije in to je tudi moja rojstna vas in župnija. Po dobrem kosilu in žlahtni kapljici smo poklepetali po prekmursko (goučali). Našemu rojaku Štefanu je bilo pri nas zelo všeč.
Prav tako nas je obiskal misijonar Pedro Opeka
in sicer v nedeljo popoldne, 3. novembra 2013. V Slovensko društvo Sydney sta ga pripeljala gospod in gospa Brežnik. Lepo smo vse sprejeli in jim postregli z domačo hrano in okusnim vinom. Ko sem misijonarja vprašal, kako se počuti vAvstraliji in v našem društvu, mi je odgovoril, da izgleda tako, kot da je prišel na drugi svet in da take domače hrane ni imel že deset let, od takrat, ko je bil v Sloveniji. Ob koncu smo ga še obdarili s skromnim darom za njegove revne ljudi na Madagaskarju. Zaželeli smo mu vse dobro pri njegovem delu. Zahvaljujem se g. Frediju Brežniku, da ga je pripeljal v društvo.
LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA
V	nedeljo, 17. novembra 2013, smo imeli 44. generalni sestanek Slovenskega društva Sydney. Začeli smo ob treh popoldne v naši dvorani in ne v kakšni tuji dvorani, kot to počnejo drugi. Zbralo se nas je 113 članov, ki imamo pravico voliti odbor. Nobenih težav nismo imeli, ker so vsi dosedanji odborniki ponovno
Za ples in dobro voljo bo poskrbel ansambel Alpski odmevi. Kuhinja bo odprta od dvanajste ure naprej. V nedeljo, 22. decembra 2013, bo člansko kosilo za vse člane (zastonj). Začetek ob 12.30. Za ples in dobro voljo bo poskrbel ansambel The Masters (od 14.00 do 18.00). Rezervacije so potrebne zaradi priprave hrane (tel. 9756 1658). SILVESTROVO, 31. december 2013: Ples se bo začel v torek zvečer ob 8. uri in bo trajal do dveh zjutraj (2014). Igral bo ansambel Alpski odmevi. Kuhinja bo odprta od sedme ure zvečer. Večerja s tremi obroki stane za člane $55, za nečlane $65 - vstopnina je vključena v ceno. Potrebne so rezervacije (tel. 9756 1658). Rezervirajte čimprej, da ne bo prepozno.
kandidirali in se odločili, da bodo v vodstvu Slovenskega društva Sydney še nadaljnih 12 mesecev. Odbor je torej ostal isti: predsednik Štefan Šernek, podpredsednik Vlado Cheh, tajnica Lin Pušenjak, blagajničarka Fanika Zafošnik, članska upraviteljica Erika Žižek, nabaviteljica in organizatorka v dvorani Ana Šernek, za kulturo in prireditve Zora Johnston, Si licence klub holder Mirko
Kolač, upravitelj internetne spletne strani McAnulty, za pomoč v baru in klubu Jože Nemeš.
Tako bo torej naše Slovensko društvo Sydney mirno plulo z našo barčičo v boljšo prihodnost. Odbor SDS se je odločil, da bo dal restavracijo v najem profesionalnim kuharjem. Odločili so se, da bodo zgradili novo restavracijo, ki bo dvakrat večja, kot je sedanja. Sprejela bo lahko okrog 300 ljudi. Stroške bodo krili sami. Načrti so sedaj na občini, ki jih mora potrditi in odobriti. Potem bodo takoj začeli z delom. Drugič bom kaj več napisal o teh zadevah.
PLESI IN PRIREDITVE Ples 24. novembra 2013, začetek ob dveh popoldne in traja do šestih zvečer. Za ples in dobro voljo je poskrbel ansambel Thirolian Echoes. Kuhinja je bila odprta od dvanajste ure naprej. MIKLAVŽEVANJE bo v nedeljo, 8. decembra 2013. Začetek ob dveh popoldne. Miklavž bo prišel ob treh popoldne. Vse otroke bo obdarilo Slovensko društvo Sydney. Svoja darila prinesite eno uro prej.
VESELE IN BLAGOSLOVLJENE božične praznike ter srečno novo leto 2014, da bi vam prineslo veliko sreče, zdravja in Božjega blagoslova. Vam iz srca želijo vsi odborniki in predsednik Slovenskega društva Sydney, Štefan Šernek.
Vsem slovenskim katoliškim središčem v Avstraliji, Slovenski ambasadi v Canberri, vsem slovenskim klubom in organizacijam po Avstraliji ter vsem Slovencem, ki bivajo v Avstraliji, vošči Odbor SDS. Kmalu se vidimo v letu 2014!
ovenijo z avjtomobili
SfaliM^^xx
tMesto Maribor v ¡prazničnem vzdušju
f\ \ I Buflget in Avis Slovenija, žefitj^ avstralskim Slovencem vesele bložične in novoletne praznike! Na&vldenje v.letu 2014 v Sloveniji!
. --	Srečna vožnjo!
I Discover Slovenia with us
et.si
Telefon:+ 386 4164 4626 Email: info@budgdt.fii
Vic try hardet.
+38640 860 9631
www.avis.si
IZ KLUBA TRIGLAV - MOUNTIES GROUP
Martha Magajna
trtglav ;
mountiesgroup
PRVO NEDELJO V NOVEMBRU
Prvo nedeljo v mesecu je običajno družinski dan,ko se na dvorišču postavi gumijasti grad za
manjše otroke, zraven pa še ograjeni prostor z različnimi mladimi domačimi živalmi, kot so kozlički, zajčki, jagnjeta, piščanci in drugi. Otroci, ki v današnjih časih nimajo priložnosti, da bi videli ali celo pobožali domače živali, so bili zelo navdušeni nad to priložnostjo. Nekateri pa so tudi zajahali malega konjička ali ponija, kakor jih rečejo v angleškem jeziku.
OKTOBERFEST
Iz tradicionalnega festivala piva v mesecu oktobru, ki izvira iz Nemčije, so se v klubih evropskih dežel širom Avstralije razvila podobna praznovanja. Tudi v klubu Triglav smo pripravili srednje-evropski jedilnik s pečenicami, svinjsko pečenko in drugimi dobrotami, ob zvokih polk in valčkov imenitnega ansambla »Alpski odmevi«. Organizirali smo tudi tekmovanje poznavalcev piva, ki so morali z zavezanimi očmi uganiti, katero pivo pijejo. Zmagala sta Emil Fabjančič in Karlo Lenarčič, ki sta za nagrado dobila litrske vrčke za pivo. Klub Triglav je tako pripraven za zabavo otrok, da skoraj ni prireditve, kjer ne bi bilo prisotnih tudi večje število družin z otroki. Za oktoberfest so jim muzikantje na njihovo veliko veselje dovolili, da so pomagali pri igranju.
Zmagovalca v poznavanju piva: Emil Fabjančič in Karlo Lenarčič s predsednikom Petrom Kropejem,
MELBOURNE CUP
V začetku meseca novembra smo se zbrali v klubu, da bi v družbi prijateljev spremljali slavne konjske dirke »Melbourne Cup«. Priznati moram, da je bolj zabavno primerjati, kakšen klobuk si bo nadela katera od lepo oblečenih obiskovalk, kot pa konji sami, o katerih večina od nas bolj malo ve. Po skupnem kosilu je bil izbran najbolj zanimiv klobuk, medtem ko je bila Zora Johnson izžbrebana za dobitnico nagradnega »Hamperja«. Potem je bila na vrsti slavna dirka, kjer smo ugotovili, koliko je katera od nas dobila na »sweep stavi« za skromne vsote denarja, ki smo jih bile pripravljene staviti na posameznega konja.
MARTINOVANJE
Za svetega Martina dan, kose po slovenski tradiciji spremeni mošt v vino, seje v klubu Triglav zbralo precejšne število pridelovalcev vina, ki se še vedno držijo te lepe slovenske tradicije. Petnajst steklenic domačega vina je prispelo do mize vinskega strokovnjaka Collina Mossa, ki je že več let strokovni sodnik in ocenjuje kvaliteto domačih vin. Za pokušino je bilo največ rdečih vin, manjše število pa tudi belih. Po pokončani presoji strokovnjaka so imeli vsi navzoči priložnost pokusiti vsa razstavljena vina in po lastni presoji glasovati, katero vino se jim zdi najboljše. To težko delo jim je bilo olajšano z velikimi pladnji sira, grozdja, orehov in krekerjev. Tako so lažje ocenjevali pijačo. Nagrade za najboljše vino so prejeli: Po strokovni oceni za rdeče vino: 1. mesto Izidor Karbič, 2. mesto Karlo Samsa in 3. mesto Rocco Romeo. Bela vina: 1. mesto Saverio Borsellino, 2. mesto Joseph Vozila, 3. mesto Salvatore Loproto.
Nagrado publike za najbolj popularno vino je dobil Vinko Samsa.
BALI N AR JI TRIGLAVA
Na baliniščih Triglava je vedno več balinarjev vseh narodnosti, po dvakrat na teden, vmes pa se triglavski balinarji tudi pogosto odzovejo na vabila sosednjih hrvaških, istrijanskih in italijanskih klubov. V soboto, 14. decembra 2013, bo od 8.30 zjutraj dalje medklubsko tekmovanje za Cankarjev pokal, na katerega so vabljeni vsi balinarji slovenskih klubov v NSW. Običajno je to tekmovanje v nedeljo, vendar je družabni urnik v decembru za vse klube tako poln, da bo za vse najboljše, če se tekmovanje s skupnim kosilom in večerjo
odigra na soboto. Tekmovanje je na programu Triglava že več desetletij, vse odkar je bil decembra 1976 odkrit spomenik največjemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju. Na tekmovanju se vedno zberejo poleg balinarjev Triglava tudi tekmovalci iz SD Sydney, Planice iz Wollongonga in včasih tudi iz Slovensko - avstralskega kluba Canberra. Upamo, da bodo tudi letos prišli v velikem številu. Predsednik organizacije "Special Olympics" in mladi balinarji te skupine so se zahvalili balinarskemu trenerju Kluba Triglav Lojzetu Magajna za njegovo pomoč, ko jim pomaga pri pripravi balinišč in pri treniranju vsak tretji petek v mesecu na baliniščih kluba Triglav.
PODELITEV PRIZNANJ ZASLUŽNIM SLOVENCEM LETA V KLUBU TRIGLAV V LETU 2013 Slovenian Outstanding Volunteer for St Raphaels Slovenian Mission Merrylands: KRISTINA CAR, rojena Kuhelj, je bila rojena 6.10.1940 v Gornjem Križu pri Žužemberku v slovenski pokrajini Dolenjski. V mestecu Žužemberk je opravila osnovno šolo in nižjo gimnazijo. V Ljubljani je končala vajeniško šolo in se izučila za šiviljo. V Ljubljani se je tudi zaposlila in tam spoznala bodočega moža Jožeta Car, po rodu Hrvata iz kraja Griče pri Ozalju na Hrvaškem. Leta 1965 sta se poročila. Rodila sta se jima dva otroka: sin Jože leta 1966 in nato sin Mario leta 1967. Mož Jože je leta 1969 odšel za kruhom v Avstralijo in leta 1970 je prišla za njim tudi Kristina z otrokoma. Z letalsko družbo JAT so prispeli direktno v Sydney, kjer so najprej stanovali v Regents Parku v garaži pri moževih sorodnikih. Kristina si je kmalu našla zaposlitev, šivanje v tovarni pohištva Fairland Furniture. Mučilo jo je domotožje in neznanje angleščine, vendar so se kmalu seznanili z drugimi slovenskimi družinami in začeli obiskovati staro cerkvico v Merrylandsu. Prav v tem času se je začela slovenska služba Božja. Kristina je vključila otroke v Slomškovo šolo in otroški pevski zbor v Verskem središču. Z drugimi materami in družinami je sodelovala pri različnih prireditvah. Pekle so pecivo, pripravljale hrano in na predlog patra Valerijana je tedanja sestra Mirjam Horvat tudi naučila Kristino voziti avto. To ji je olajšalo življenje. Kristina se je vključila v eno od delovnih skupin, ki jo je takrat vodila Tončka Stariha. Z njo so bile Marija Kužnik, Teja Bavčar in druge. S to delovno skupino so matere spremljale otroški pevski zborček na nastope doma, v Canberra, Melbourne in drugam. Skrbele so za oskrbo in prehrano otrok in za vse različne prireditve doma, ko se je gradila cerkev, dvorana in drugo. Z leti so se članice začele starati in odstopati zaradi slabega zdravja. Nekatere so umrle. Pred osmimi leti je Kristina prevzela vodstvo prve delovne skupine in pomagala tudi ob drugih priložnostih, kadar je bilo potrebno. V zadnjem času je morala zaradi moževega slabega zdravja nekoliko omejiti svoje delo, vendar še vedno pomaga, kadar more. V slovenski skupnosti je dobro znana in cenjena. Vsi ji želimo vse najboljše, posebno zdravja v prihodnosti. Hvala, Kristina, za vse, kar si dobrega napravila za nas.
Slovenian Outstanding Senior Citizen St Raphael Slovenian Mission Merrylands: PAULA FABIAN se je rodila 29. junija 1933 kot sedmi od osmih otrok v naselju Bate pri Gorici. 14. oktobra 1958 je iz Genove z ladjo Neptunia prispela v Sydney, kot „proxy bride" - poročena v Sloveniji z osebo, ki je nadomeščala ženina Slavka Fabiana. 27. decembra 1958 se je v Sydneyu po avstralskem zakonu ponovno poročila s Slavkom Fabianom in si ustvarila dom pri moževem očetu na farmi v Mona Vale. V zakonu sta se rodila hčerka in sin. Delo na farmi je bilo zelo težko,
John Dean, podpredsednik in blagajnik Kluba Mounties, je izročil priznanje Pauli Fabian, starejši prostovoljki leta za versko središče Merrylands.
Joshua, Michael Frost in Lojze Magajna.
Mihelca Šušteršič, zastopnica Slovenskega katoliškega misijona sv. Rafaela Merrylands, je izročila priznanje Kristini Car, prostovoljki leta verskega središča Merrylands.
zaslužek skromen, poleg tega je bolehal mož za posledicami vojne. Po nekaj desetletjih trdega dela je družina farmo razdelila na gradbene parcele. Med lepimi in modernimi stanovanjskimi hišami spominja na družino le kratka, zaprta ulica, saj se imenuje Fabian Plače. Paula živi danes s svojim sinom v eni od teh hiš. Fabianovi so se hitro spoznali z drugimi Slovenci in se začeli udeleževati svetih maš in prireditev v Paddingtonu ter kasneje v Merrylandsu. Paulina hčerka se je od mladih nog učila igrati klavir in je bila ena od nastopajočih na prvem slovenskem mladinskem koncertu. Ti koncerti še dandanes povezujejo
slovenske talente širom Avstralije. Paula je bila zelo dejavna v slovenski skupnosti. Predvsem je skozi vsa leta skrbela za redno pripravo stojnic v Merrylandsu in za garažne prodaje pri cerkvi. Vedno je prinesla rože za prodajo in za okrasitev cerkve. Vsa leta je rada priskočila na pomoč tudi pri drugih delih. Pri osemdesetih letih, ki jih je praznovala v mesecu juniju 2013, je sicer omejena zaradi oddaljenosti in zaradi zdravja od Merrylandsa, vendar še vedno redno prihaja v našo cerkev sv. Rafaela ali pa v svojo farno cerkev, kjer živi. Tudi tam prav tako pomaga, če je pomoč potrebna. Njeno delo in požrtvovalnost sta lep vzgled vsem nam v slovenski skupnosti.
DRUŽABNI PROGRAM KLUBA TRIGLAV ZA DECEMBER 2013 IN JANUAR 2014
NEDELJA, 15. DECEMBER:
MIKLAVŽEVANJE - KIDS FESTIVAL - pričetek 12.30 pop.
Vstop prost: Pripeljite družino v Triglav klub za božično zabavo in igre. KAJ SE BO DOGAJALO? Pečenice na žaru (za otroke),
Miklavž bo obdaril vse otroke, Jumping Castle, Kids Disco, Face Painting & Magician Show.
Starši, prinesite Miklavžu darila za vaše otroke, oddajte jih pri recepciji kluba. Rezervacije pri recepciji kluba na (02) 9426 1000.
TOREK 31. DECEMBER: SILVESTROVANJE - EXTRAVAGANZA
VSTOP PROST!
Praznični jedilnik na razpolago od 6. ure zvečer. Zabavni program - in party games. Za ples igrajo »The Masters« od 8. ure zvečer dalje. Rezervacije pri recepciji kluba na (02) 9426 1000 ali pri Marthi Magajna (02) 9609 6057.
SOBOTA, 14. DECEMBER:
MEDKLUBSKO BALINARSKO TEKMOVANJE ZA CANKARJEV POKAL - začetek 8. uri zjutraj.
Povabljeni vsi slovenski klubi iz NSW. Vstopnina je $20 (vključena sta kosilo in večerja). Redno balinanje vse preostale nedelje in vsako sredo. Zadnje tekmovanje leta v nedeljo, 22. decembra 2013.
V novem letu 2014 se redno balinanje začne v sredo, 8. januarja in v nedeljo, 12. januarja.
NAJ TA LUC SVETI SVETLO IN KREPKO, MOČNO IN TOPLO!
Dovolj svetlo, da bodo ob njej zbledeli moji strahovi. Dovolj krepko, da bom jasno spoznal svoje težave. Dovolj močno, da bo od vseh strani osvetlila moje probleme. Dovolj toplo, da bo dala novo moč mali iskri upanja v meni.
Iz Kraljičine dežele - Queenslanda
Mirko Cuderman
Na društvu Planinka se ob prazniku vseh rajnih že tri desetletja redno zbiramo pri znamenju Marije Pomagaj (fotografija zgoraj). Tudi letos se nas je lepo število zbralo ob Marijini kapelici, kot jo tako radi imenujemo. Tam smo zmolili rožni venec za vse pokojne sodelavce, katerih imena so vklesana na tablah, kakor tudi za vse naše rajne prijatelje in sorodnike tukaj in v domovini.
Ivanka Hrvatin mi je sporočila novico o smrti NORE VATOVEC, žene njenega bratranca Toneta Vatovca, doma iz Male Loče pri Podgradu. Tone je prišel v Avstralijo leta 1962. Poročil jih je pater Bazilij leta 1965. Pokojna Nora je bila rojena 15.11.1945 v Kilmore v Viktoriji. Umrla je 8. oktobra 2013 v Brisbanu. Pogrebno sveto mašo je opravil Fr. Gerald McMorrow v Pinnaroo Chapel Albany Creek. Na tamkajšnjem pokopališču je tudi pokopana. Naj v miru počiva. V sredo 13. novembra pa nas je obiskal g. Štefan Krampač (fotografija zgoraj). V društvu Lipa je daroval sveto mašo za tamkajšnje rojake. Jože in Marta Gjereksta gostu nudila prevoz in prenočišče in sta ga tudi pripeljala v Marijino dolino. Gospod seje udeležil praznovanja Fatimske Marije, kjer je somaševal v Marijinem svetišču. Po maši smo se zbrali pri skupnem kosilu, kjer smo naredili nekaj posnetkov. Gospod Štefan je bil vesel naše kapelice in pohvalil vse tiste, ki so kakorkoli pripomogli pri gradnji slovenske kapele. Nove podobice Marije Pomagaj s sliko mozaika, ki ga je naredil mojster Lojze Jerič, so na razpolago vsem romarjem v kapelici. Podobice je dal delati Jože Gjerek.
Na dolgoletno vabilo iz severnega dela Kraljičine dežele sva se z Anico pred dnevi odzvala Mileni Cek in obiskala ta čudovito lepi del Avstralije. Po ogledu raznih turističnih atrakcij smo se v nedeljo 17. novembra srečali z Mileno pri maši v njeni farni cerkvi sv. Tomaža v Mareebi. Tam sva bila izredno lepo presenečena nad vljudnostjo faranov in njihovega župnika Fr. Michael Belonio. Milena je dobro poznana in priljubljena v tamkajšnji skupnosti. Tam sva imela priliko srečati še nekaj drugih rojakov in prijateljev, ki se odlikujejo po prijaznosti in gostoljubnosti. Na domu Milene Cek sva se srečala in spoznala z Malči in Ovenom, kakor tudi z Fabiajanom in Judy Petruša. O življenju in uspehih rojakov, ki živijo vtem oddaljenem delu Avstralije slovenska skupnost ve zelo malo. Mene to poglavje o življenju in njihovih uspehih zanima, zato sem bil presenečen, ko sem poslušal njihove življenjske zgodbe. Fabijan Petruša je že leta 1958
kot trinajstletni fant prišel v Avstralijo. Na svoji veliki farmi v Dimbulah je dolga leta gojil tobak, dokler je bilo dovoljeno. Potem je kot pionir v tem kraju začel pridelovati tea tree oil. Potrebno je bilo veliko dela in investicij za destilacijo novega pridelka. Bilje uspešnež na svojem področju. Njemu so sledili vsi drugi farmarji v tamkajšnjem okolju. Sedaj je s svojo ženo Judy v pokoju. Veliko potujeta in Slovenija je pogosto obiskana, ker tam so dobri ljudje; je še dostavil Fabijan.
Velik uspešnež na tem delu Avstralije, kjer gojijo sladkorno trstiko, je tudi Martin Cek. Tudi on je začel z novim načinom poljedelstva in bil za svoje uspešno delo odlikovan. Toda o tem Vam bo Milena sama lahko kaj več poročala. Slovenija v svetu ima veliko sposobnih ljudi, za katere uspehe splošna javnost zelo malo ve.
Toliko za enkrat iz sončne Kraljičine dežele. Lep pozdrav vsem!
LIPA-GOLD COAST
Fanika Knap
Po dolgem času se spet oglašam. Rada bi vam sporočila, da smo 27. oktobra 2013 v cerkvi Sacred Heart na Gold Coast obhajali sv. mašo vseh narodov. Sveto mašo je daroval monsignor Peter Maneely, ki nas je pozdravil tudi v imenu gospoda škofa. Slovence v narodni noši s slovensko zastavo so zastopali Jože Gjerek, Marica Pal in Jana Čeh. Slovenci smo imeli tudi svojo stojnico. Zelo popularne so kranjske klobase in slovenski čaj (kuhano vino). Veliko je bilo tudi peciva. Zbralo se nas je kar dosti Slovencev, tako da je bilo prijetno tudi zaradi tega.
Naj še povem, da smo 8. septembra 2013 obhajali očetovski dan. Ob tej priložnosti smo izbrali očeta leta. Izbran je bil JANI PAL. Navzočih je bilo tudi nekaj mladih, kar je znamenje, da otroci spoštujejo svoje očete. Praznovanje je bilo za vse prijeten dogodek. Lepe pozdrave vsem!
Se še spominjate? Pred šestdesetimi leti smo prišli v Avstralijo na ladji TOSCANA.
Tretjo nedeljo v februarju, 16.02.2014, organiziramo srečanje vseh, ki smo skupaj potovali leta 1954.
Povabljeni, da obudimo spomine na naše •'.ačetke v novi domovini.
VABI LOJ - c JERiČ
pismo misijonarja patra stanka rozmana
Draga Marija!
Že dlje časa se spravljam k pisanju, a vedno kaj vmes pride. Danes, na nedeljo Kristusa Kralja, pa cel dan nismo imeli elektrike, dela pa je bilo veliko: v Kasungu in na podružnici Thondolo, kjer je cerkev posvečena Kristusu Kralju. Sedaj pri svečah pišem, v kompjutorju je še nekaj elektrike. Ko le-ta spet pride, Ti pa pošljem napisano.
Ne bom dolg, saj imaš dosti dela in bolj malo za branje. To vidim tudi sam. Kljub temu preberem skoraj vse, kar napišete v Mislih. Tako sem z vami povezan. Strani so tudi poslikane, tako da vas lahko vidim. Škoda, ker je Avstralija malo izven poti in je precej daleč. Mi boš oporekla, da temu ni tako, saj se Ti prepelješ kot blisk iz enega konca sveta na drugega. Sva se menila, da bi kaj napisal tudi za Misli. Ali poslal sliko. Dela je veliko, tudi slik ni malo. Sem bil pa zdravstveno precej dol. Dal sem si nalogo, da dam doktorjem priložnost, da najdejo vzrok slabemu počutju in težave pri koncentriranju. Večkrat sem šel na splošni pregled. Niso našli nič kaj vznemirjajočega. Dokler nisem prišel v roke specialistki za srce. Le-ta je ugotovila, da je s srcem v glavnem vse v redu, le ena zaklopka je malo otrdela. Pozorna je pa postala na izvid malo povišanega sladkorja v krvi. Vzela je povprečje treh mesecev in ugotovljeno je bilo, da je raven sladkorja previsok. Dala mi je zdravila in nasvet, naj bom izbirčen pri hrani. Ko sem se slabo počutil, sem pojedel malo sadja ali zelenjave. Pri vodi ne skoparim. Počutje seje zboljševalo, teža je šla dol. Shujševalno mi je bila priporočila (sama je zelo suha) in dodala, da to seveda ni lahko. No, nisem imel izbire: ali dieta ali slabo počutje. Izbral sem prvo varianto. Misli se mi več ne trgajo, kot poprej, hodim lažje, celo spim bolje. Sem se redno zbujal ponoči po nekajkrat.
Sedaj moram vztrajati z novo vrsto prehrane, malo ekspirementirati in čakati boljšega rezultata. Moj Nangomski arhiv je še vedno zapakiran. Prav Jože Grošelj me je vzpodbujal, da bi se spravil k pisanju. Sedaj bi se lahko, tako čutim. Za začetek bi začel s prevodom njegove knjige v angleščino. Kaj misliš?
Na koncu bi se pa rad priporočil za mašne intence. Nam jih je zmanjkalo. Se priporočam. Naša skupnost se je povečala. Septembra se nam je pridružil še en poljski pater, ki nam pomaga v pastorali. Tako smo sedaj trije. In še Lojze priskoči na pomoč. Decembra pričakujemo malawijskega patra Simon Makuru. Bil je rektor semenišča v Harare, odšel je za leto dni predavat v Tokio, sedaj se vrača "domov". Pomagal bo pri organiziranju začetka gimnazije in poučeval v semenišču v Kachebere. Stanoval bo pa pri nas in to kar v moji bivši sobi.
Življenje je dinamično. Gledamo naprej, z upanjem. Tako nam priporoča tudi novi papež Frančišek. Daje nam tudi osebni zgled. Pozdrav p. Cirilu. Se nisva nič slišala, si nič pisala. No, Misli nas povezujejo. Bilo bi pa dobro, če bi kakšno rekli. Medtem je umrl moj prijatelj in sotrpin pri vojakih v Štipu, g. Edi Eberl. Bil je župnik v Cirilovi rojstni župniji, če se prav spominjam.
Pozdrav vsem bralcem Misli ter vsem misijonskim dobrotnikom ter vse dobro in blagoslovljeno za božič in novo leto 2014. p. Stanko Rozman DJ, Malawi, Afrika
/I/ELCOA/IE TO
SLOVENIAN MISSION
p. David Šrumpf OFM 51 Young Avenue West Hindmarsh SA 5007
Novi poštni naslov: PO Box 156, WELLAND SA 5007 Mobitel: 0497 097 783 E-mail naslov: slomission.adelaide@gmail.com
NA PRAZNIK KRISTUSA KRALJA VESOLJSTVA, zadnjo nedeljo v cerkvenem letu, 24. novembra 2013, je p. Ciril slovenskemu občestvu v Adelaidi predstavil in pozdravil patra DAVIDA ŠRUMPFA OFM, ki je prispel v Melbourne v petek, 15. novembra 2013 zvečer. Na prvo adventno nedeljo pa mu je v imenu adelaidske skupnosti izrekel pozdrav in dobrodošlico Ivan Legiša.
V	letošnjem decembru in za novo leto bo med rojaki v Adelaidi pater David. Se bova pa verjetno v prihodnje nekoliko izmenjavala p. David in p. Ciril, kolikor bo mogoče, kar bo to dobro tako za Melbourne kot za Adelaido ter našo celotno pastoralno ekipo.
V	torek, 26. novembra, sva se srečala z generalnim vikarjem adelaidske nadškofije dr. Philipom Marshallom (nadškof Wilson je bil na zasedanju avstralske škofovske konference). V četrtek, 28. novembra, smo imeli srečanje vsi izseljenski duhovniki in pastoralni sodelavci nadškofije, zato se je pridružila za dva dni še laična misijonarka Marija Anžič in smo skupaj še urejevali nekatere uradne zadeve. Pater David je že dobil tudi vozniško dovoljenje Južne Avstralije. V sredo zvečer smo bili gostje Rosemary Poklar na slovenskem programu radia 5 EBI.
ZAHVALA vsem za sodelovanje v cerkvi s petjem, igranjem, branjem, pobiranjem in štetjem darov, za razna obnovitvena dela v cerkvi in pri hiši, za delo na vrtu okrog cerkve, pred hišo, za čiščenje, krašenje in vsa dela gospodinj v dvoranici ter možakarjev pod vodstvom Toneta Jesenka v baru. Za čiščenje in krašenje cerkve sta se priglasili Iva Kresevič in Angela Dodič. Plačilo za delo iz fonda, ki ste ga letos zbrali za čiščenje cerkve, namenjata kot svoj dar za misijone.
Veliko navdušenja ste pokazali. Naj bo tako tudi v prihodnje. Iskrena zahvala vsem, še posebej pa Danilu Kreseviču JP, ki je sam ali s sodelavci opravil mnoga dela ter Ani Brand za delo na vrtu in prav tako Johnu Macsai-ju.
SPORED SV. MAŠ V ADELAIDI: V nedeljo, 22. decembra, in ponedeljek, 23.decembra, ob 10. uri dopoldne. Na SVETI VEČER, torek, 24. decembra 2013, ob 9. uri zvečer. Na BOŽIČ, v sredo, 25. decembra 2013, ob 10. uri dopoldne, na praznik sv. Štefana ob 8. uri zjutraj.
V	nedeljo, na praznik SVETE DRUŽINE, 29. decembra 2013, bo slovesnost žegnanja.
Na Silvestrovo, 31. decembra 2013, ob 10.00.
Na novega leta dan, v sredo, 1. januarja 2014, na prvi petek
3. januarja, v nedeljo, 5. in v ponedeljek, 6. januarja 2014,
igosemarv Poklar na radiu]
Branko in Danilo Kresevič ter Vinko Lipovac so strokovno olepšali ozadje križa v cerkvi.
bodo sv. maše ob 10. uri dopoldne. Potem pa zopet 26. januarja in 2. februarja 2014. Pred mašami in po vseh mašah bo vedno priložnost za zakrament sv. spovedi, samo pokličite patra Davida; prav tako bo z veseljem obiskal bolnike in ostarele, le dogovorite se z njim.
REDNO BODO SVETE MAŠE V ADELAIDI VSAKO PRVO IN ZADNJO NEDELJO V MESECU: Pater bo prispel v Adelaido v soboto pred zadnjo nedeljo v mesecu ter bo ostal tu ves teden do ponedeljka po prvi nedelji v naslednjem mesecu. Poleg teh rednih obiskov bo pater prišel v Adelaido tudi za vse večje praznike in seveda za izredne priložnosti, ko ga boste želeli (krsti, poroke, pogrebi).
Novi poštni naslov:
Slovenian Mission, PO Box 156, WELLAND SA 5007. Novi E-mail naslov za Adelaido je:
slomission.adelaide@gmail.com
Za telefonski pogovor je potrebno klicati v Melbourne - v Kew na številko 03 - 9853 7787 ali na mobitel p. Cirila 0412 555 840, mobitel p. Davida 0497 097 783 ali mobitel Marije na 0499 77 22 02.
ROMANJE V PENOLO bo od 26. do 28. decembra 2013.
Odhod, če bo dovolj prijavljenih, bo izpred cerkve v četrtek,
26. decembra, ob 9. uri dopoldne. Ob 8. uri bo sv. maša praznika sv. Štefana. Dve nočitvi bosta v mestu Mt. Gambier - od tam bomo v petek poromali v Penolo, skupaj z rojaki iz Melbourna. V soboto, 28. decembra, se bomo skupaj odpeljali v Adelaido.
V nedeljo, 29. decembra 2013, na praznik Svete Družine, bo slovesnost žegnanja v naši slovenski cerkvi Svete Družine na 51 Young Avenue v West Hindmarshu ob 30-letnici naše cerkve. Slovesnost bo vodil nadškof Adelaide dr. Philip Wilson. Vsi rojaki in prijatelji slovenske skupnosti lepo povabljeni, saj nadškof Wilson zelo ceni vse naše delo
Rojaki iz Melbourna bodo v ponedeljek, 30. decembra, potovali nazaj v Melbourne. Vabimo vas, da se tudi odločite za romanje v Penolo. V petek, 27. decembra 2013, bomo tam v župnijski cerkvi darovali sveto mašo ob 10.30 dopoldne (Portland Street) in si potem seveda ogledali Mary MacKillop Penola Centre, p. Ciril, p. David, Marija Anžič
LEPO POZDRAVLJENI, DRAGI SLOVENSKI ROJAKI V ADELAIDI!
Že ob odhodu patra Janeza v Slovenijo ste bili obveščeni, da dobi pater Ciril pomoč, da bo lahko ob delu doma, v Kew, skrbel tudi za slovensko skupnost v Adelaidi. Postopek za pridobitev avstralske vize je vzel svoj čas in v petek, 15. novembra 2013, sem v poznih večernih urah končno prispel v Melbourne - v Kew. Božja previdnost je v tem času poskrbela za vas tudi po mojem sošolcu, salezijancu g. Štefanu Krampaču, ki je bil v tem času nekaj krat med vami. Vesel sem bil tega najinega srečanja tukaj, v njegovi rodni deželi. Na kratko sem se predstavil in povedal o svojem dosedanjem delu že v Mislih (maj - junij 2013, strani 18-19), sedaj pa je moj pogled usmerjen v prihodnost. Verjamem in upam, da bo moje delovanje med vami blagoslovljeno in v blagor vsem: tako vam, kot tudi meni, da bo tudi naša skupnost oz. družina postajala vedno bolj sveta.Pred odhodom iz Slovenije sem obiskal tudi p. Janeza, ki vas vse prav lepo pozdravlja in z molitvijo spremlja življenje te vaše oziroma odslej naše skupnosti.
p. David Šrumpf OFM
POPOTOVANJA MOJEGA DELOVANJA
Štefan Krampač SDB
V	zadnjem času mojega bivanja v Avstraliji, meseca oktobra in novembra, sem bil veliko na poti. Hvaležen sem vsem, ki ste mi omogočili potovanje, me spremljali in me sprejeli v svojo sredo. Veliko stvari sem doživel, zato bi rad delil z vami nekaj vtisov in opisal nekatera doživetja.
Takoj drugo nedeljo (29.9.2013) mojega bivanja v Avstraliji sem se z misijonarko Marijo napotil v Adelaide. Pater Ciril je imel pred tem pogreb in je bil že tam. Spoznaval sem razmere v cerkvi in hiši, dobil navodila glede ključev. Z Danilom Kresevičem smo si ogledovali, kaj vse bi bilo potrebno postoriti v cerkvi, okrog cerkve in hiše. Takoj smo se lotili dela. Najprej smo razgrnili rdečo preprogo, ki so jo običajno dali za poroke. Verjetno je škoda, da bi bila samo za poroke. Vsi smo se strinjali, da bi morali na nek način poudariti znamenje križa in sv. Frančiška Asiškega, ki se nahaja v ospredju prezbiterija. Predlog je bil, da bi za križ in silhueto sv. Frančiška dali rdečo podlago. Predlog so v naslednjih dneh možje izredno hitro uresničili. Nedelja seje začela tako, da sva se z Marijo odpeljala k sestram vdom ostarelih, kamorježe p. Janez hodil nekaj let maševat. Moral sem premagati kar veliko tremo, kajti prvič sem maševal v angleškem jeziku.
V	slovenski cerkvi Svete družine se je pri sveti maši ob 10. uri zbralo lepo število vernikov - okrog 130. Za pozdrav so mi po 23 letih zopet zapeli pesem Novomašnik bod' pozdravljen. Po vsej verjetnosti so se pevci spraševali, če ne bi bilo primerneje zapeti Srebrnomašnik bod' pozdravljen, ker je bližje srebrna maša kot pa nova maša. Pri maši so lepo sodelovali s petjem in branjem. Po maši pa smo se zbrali v dvorani, kjer so postregli s kavo in pecivom. Z nekaterimi možmi pa smo se zatekli v posebej samo nam namenjeni in rezervirani kot. Kmalu so se navzoči dogovorili, da bi bilo lepo, da imajo enkrat na mesec skupno kosilo. Sporazumeli so se in dogovorili, kdo bo kaj prevzel pri prvem skupnem kosilu. Popoldne sva z Marijo vse zaprla, zaklenila in se odpravila na letališče ter se vrnila v Melbourne. Ta dva dneva sta bila kot usposabljanje, da bom naslednjič lahko sam poskrbel za vse. Res je bilo tako. Zadnjo soboto v oktobru (26.10.2013) sem zopet bil v Adelaidi. Misijonarka Marija me je uvedla v vožnjo avta - glavna skrb je bila seveda, ali bom znal voziti po levi strani cestišča. Potem sva poskrbela za hrano, da v naslednjih dneh ne bi
preveč stradal. Napolnila sva hladilnik in priskrbela zadostne zaloge. Še enkrat sem dobil navodila za naslednje dni in v nedeljo sem res ostal sam. Tudi tokrat se je pri maši zbralo več kot sto ljudi. Žetakoj prvidan samostojnega bivanjaso me prisrčno sprejeli in začel sem doživljati dobroto mnogih ljudi. Iva in Danilo Kresevič sta mi onemogočila, da bi si že takoj prvi dan kuhal sam koslilo, zato sta me povabila k sebi na kosilo. Danilo je vse dni urejal okolico cerkve in hiše, torej nisem prav nič sameval. Za rože, ki krasijo okolico, je skrbela gospa Ana Brand. Plevel je bilo treba odstraniti in zaliti rože ter okrasno zelenje, kajti te dni je bilo kar toplo. Naokoli je pogledala tudi gospa Angela Dodič. Družina Bole - Schneider mi je kar dva dni posvetila in žrtvovala čas. Razkazali so mi nekatere znamenitosti mesta in predvsem okolice. Ko smo se vračali iz Hahndorfa, smo se podali tudi na Mount Lofty, od koder smo imeli lep razgled po mestu Adelaide. Z zanimanjem sem spoznal tudi veselje njihovega sina Petra, ki se ukvarja s kolesarjenjem. Nekaj časa sem preživel na njegovem treningu in v petek popoldne bil navzoč tudi na tekmovanju, kjer se je Peter zelo dobro odrezal.
V teh dneh sem preživel nekaj časa tudi s svojima bratrancema Štefanom in Erikom. Njuna mama Paula Kreslin je umrla letos 4. aprila v Adelaidi (rojena je bila 17.01.1924 blizu Graza v Avstriji). S pomočjo interneta sem našel pokopališče in mesto, kjer sta pokopana stric in teta. Podal sem se tik pred praznikom vseh svetih na pokopališče in pomolil na grobu strica, botra Štefana Kreslina in njegove žene Pavle. Ta obisk pokopališča mi je dal misliti! Moji sorodniki, bližnji, prijatelji ... so se znašli na raznih koncih sveta in tudi njihovo zadnje bivališče je tako daleč od doma. Ali je pomembno, kje je tisto zadnje mesto, mesto počitka, kjer čakamo vstajenja? Tisti pravi dom, kjer bomo vsi skupaj, je namreč vsem enako blizu in daleč, pa naj smo razkropljeni na raznih kontinentih. Vendar dejstvo, da stojim pred grobom človeka, ki je moj stric in ima večino sorodnikov daleč doma v Sloveniji, mi daje občutek otožnosti, obenem pa se zavedam, da sem z njim lahko povezan v molitvi, dokler ne bomo v polnosti združeni pri Bogu. Ali bo name, ko bom tudi nekje pokopan, kdo pomislil, zame pomolil? Kje bo kraj mojega zadnjega počitka? Ali ni pomembno, da ima vsak človek tudi ta kraj in da
zanj vedo vsaj bližnji, da se lahko tam zaustavijo in hvaležno mislijo na njega, ki je tam pokopan. Res se bomo povrnili v prah, ampak ne morem sprejeti tega, da bi moj prah bil neznano kje, ali pa kar vsepovsod...
Pri grobu sem začutil tisto sporočilo naše Slomškove pesmi, da smo v nebesih doma, da je naš pravi dom v nebesih. Seveda nas prevzame otožnost ob dejstvu, da počivajo naši dragi tako daleč od svojega zemeljskega doma, v tujini, vendar v molitvi najdemo tolažbo. Vera nam zagotavlja, da smo povezani že sedaj, še bolj pa nas bo nekoč povezal Bog, ko bomo ob njem doživljali skupnost, občestvo bratov in sester.
S to mislijo in v duhovni povezanosti s svojimi dragimi sem obhajal praznik vseh svetih in vernih duš. Resnično, naše življenje je večno. Tudi resnična ljubezen nikoli ne mine, je večna. Obisk groba nas spodbuja, da se nenehno hvaležno spominjamo in izražamo na različne načine svojo ljubezen svojim rajnim. Tudi lepo število ljudi pri sveti maši na vse svete in verne duše je v nas utrdilo prepričanje, da smo povezani v veri drug z drugim, tudi z našimi rajnimi.
V soboto popoldne sem preživel pri družini Simona Horvata. Zbralo se nas je lepo število Prekmurcev. Se ve, da smo uživali ob značilno dobri prekmurski hrani. Dobra kapljica nam je razvezala jezike, da je zazvenela ne le čudovita prekmurska govorica, ampak se je oglasila tudi pesem. Čeprav daleč od domovine smo se počutili čisto po domače.
Nedelja, 3. novembra 2013, je v Adelaidi bila v znamenju hvaležnosti in ljubezni do misijonarjev, ki se trudijo za oznanjevanje evangelija po mnogih krajih sveta. Ta nedelja je bila zahvalna nedelja. Po maši je bila loterija in izkupiček smo namenili misijonarjem, da jim bo v pomoč pri njihovem delu. Na ta način smo izrazili, da smo vsi ena velika družina, ki se trudi, da bi mnogi spoznali Boga in doživeli njegovo ljubezen. Zbrana sredstva so gotovo znamenje naše zahvale za delo misijonarjev in čutenja z vsemi brati in sestrami po svetu. Po kosilu z Angelo Dodič in Ano Brand smo se podali še v slovenski klub. Predsednik Ivan Cafuta mi je razkazal velike prostore kluba, pogasila sva žejo in že je bil čas za polet nazaj v Melbourne.
Seveda nisem izpustil pri svojem popotovanju največjega mesta v Avstraliji: od 18. do 24. oktobra sem preživel v Sydneyu pri patru Darku in Valerijanu. Temperatura se je tiste dni povzpela tudi do 38°C. Poleg gostoljubnosti patrov sem doživljal dobroto in prijaznost mojih sovaščanov iz Gornje Bistrice in Trnja. S patroma sem bil gost pri družinah Špiclin, Godec in Trstenjak. Podal sem se tudi v center mesta in si ogledal glavne znamenitosti. Zadnji dan smo praznovali rojstni dan gospe Zorke Johnson.
Kraljičina dežela - Queensland
V	soboto, 9. novembra 2013, sem se podal v Queensland, na Gold Coast. Že ob odhodu iz Slovenije mi je domači župnik Ivan Kranjc priporočil, da bi obiskal Jožeta in Marto Gjerek. Jože izhaja namreč iz moje sosednje vasi v Prekmurju, z Dolnje Bistrice. Vesel sem, da sem lahko pri njima preživel nekaj čudovitih dni in se jima prav prisrčno zahvaljujem.
V	nedeljo smo se pri maši v slovenskem klubu Lipa spomnili naših rajnih sorodnikov in prijateljev. Maša je bila po srečanju odbornikov kluba in po kosilu. Zbralo se je malo več kot dvajset ljudi. Vsi so se potrudili, daje bila maša slovesno in lepo doživetje. Pri maši so vsi sodelovali z ubranim petjem in branjem svetopisemskih odlomkov. Po maši smo se še zaustavili in poklepetali ob kavici in dobrem pecivu. Predsednik kluba Jani Pal se mi je zahvalil za obisk, da sem daroval v klubu sveto mašo in mi je v spomin izročil darilo.
Naslednje dni sem užival gostoljublje Jožeta in Marte, ki sta me popeljala po bližnji okolici, kjer smo si ogledali lepote mesta in čudovite obale. Prvi dan
smo se podali v Sea World, kjer nam je čas zelo hitro minil. Ogledali smo si tudi čudovite predstave s tjulnji in delfini. Med sprehodom smo se zaustavljali ob lepo urejenih življenjskih okoljih različnih morskih živali: severnega medveda, pingvinov, morskih psov, pelikanov in mnogih drugih manjših živali. Ko so nas začele boleti noge, smo se še zapeljali z vlakom in žičnico ter si tako ogledali od zgoraj čudovito urejen park. Martina sestrična Pavla Vohar nas je povabila na večerjo, kjer smo se ob dobri hrani z vso družino zadržali v prijetnem klepetu in debati. Naslednji dan smo se podali v Brisbane. Uživali smo ob lepem vremenu in lepo urejeni obali reke. Nato smo se popeljali z ladjo, prevoznim sredstvom, ki se imenuje CityCat. Sprehodili smo se po središču mesta, kjer smo imeli dobro kosilo. Vrnili smo se na Zlato obalo. Zvečer pa smo se zapeljali še po bližnji okolici, da smo videli, kako izgleda v večernem mraku.
Sreda, 13. november 2013: V Marijini dolini je vsakega 13. v mesecu molitveni shod ob spominu Fatimske Matere Božje. Jože je s svojim sinom najprej poskrbel, da je bila slovenska kapela očiščena in okolica pometena ter urejena že pred mašo. Preden se je začela maša (ob 11. uri) sem si že nekoliko ogledal kapele različnih narodov, po maši pa še bolj podrobno. Pri kosilu smo ugotovili, da je bilo v množici različnih narodov tudi deset Slovencev. Po kosilu smo se pridružili molitvam. Tokrat ni bilo procesije kot običajno, ker je bilo vreme preveč nestanovitno. Zbrani Slovenci smo naredili še skupno fotografijo in se podali vsak na svoj konec. Z Jožetom in Marto pa smo naredili še obhod med kapelicami.
Moje popotovanje se bliža h koncu. V rojstnem mestu, Melbourne, sem s p. Cirilom in misijonarko Marijo bil na raznih koncih mesta in sicer ob različnih priložnostih:
na obiskih (prijateljev, bolnikov), praznovanjih, pogrebih, izletih (otok Phillip Island). Veliko časa so mi namenili sorodniki (družina Žalik) in prijatelji (družine Dominko, Mikac, Horvat, Žemljic, Kohek, Kerec, Veedetz, Jerič, Bratina, Bucaj,...). Zadnjo nedeljo v novembru sva z Marijo potovala v Wodongo, kjer so bile ob 6. uri zvečer molitve za pokojne na pokopališču ter nato sveta maša v cerkvi St. Augustine's. Med zadnjimi večjimi podvigi pa je gotovo bil naslednji dan, ponedeljek, 25. novembra 2013, ko sva se z misijonarko Marijo podala na najvišji vrh Avstralije. V Sloveniji pravijo, da če hočeš biti pravi Slovenec, moraš vsaj enkrat biti na Triglavu - to sem uresničil kar nekajkrat. Kaj vem, morda sedaj lahko rečem, da sem še bolj Avstralec, ker sem osvojil najvišji vrh Avstralije: Mount Kosciuszko (2228 metrov). Hvaležen sem patrom frančiškanom v Avstraliji, misijonarki Mariji in vsem, ki sem vas srečeval v teh mesecih. Iskreno se vam zahvaljujem. Omogočili ste mi, da sem doživel veliko lepega in smel prebivati med vami. Hvaležno se vas bom spominjal v molitvah. Mogoče se bomo še kdaj srečali, morda v Sloveniji ob vašem obisku... Hvala za vso dobroto in prijaznost! Bližajo se božični in novoletni prazniki. Želim vam vesele in blagoslovljene praznike ter vse dobro v novem letu 2014. Naj vas še posebej v prazničnih dneh spremlja misel: Rodilo se je Dete, majhen otrok, veliki Bog. Prihaja kot nebogljeno dete, da bi se ga nihče ne bal. Oklenimo se Besede, ki je postala človek, da bi mi postali Božji.
V bornih jaslih - Vsemogočni -Ti daj v uri nam polnočni, najti pravo pot v svetlobo, da iz teme v lepšo dobo s Tvojo stopimo svetlobo!
(Ljubka Šorli)
Mlad avstralski / slovenski kolesar: _Peter Bole-Schneider
Peter Bole-Schneider se je rodil v mestu Adelaide in je odraščal v slovenski skupnosti. Dvanajst let je igral nogomet, potem pa se je odločil za kolesarjenje. Še posebej se je za kolesarjenje navdušil takrat, ko je njegov bratranec Grega Bole prišel tekmovat na „Tour Down Under", v Južno Avstralijo, s skupino „Lampre ISD". Takrat so sta se prvič srečala. Avgusta 2012 je bil Peter povabljen v mladinsko razvojno ekipo „ROSSO ITALIA".
Peter je prvič tekmoval 8. septembra 2012 v Victoria Park, Adelaide, na začetku Critérium sezone. Novembra je napredoval v višji razred kolesarskih tekmovalcev. 1. decembra je dosegel prvo mesto „Critérium" dirke v Regency Park v Južni Avstraliji. Zaradi uspehov je bil spet povišan v višji razred na Boxing Day. Potem pa so se sponzorji mladinski razvojni ekipi in njihovim polomljenim kolesom (zaradi tovarniških napak) odpovedali. Tovarna koles ni povrnila škode in zato so izgubili navdušenje. Marca 2013 so Petra in druge člane njegove ekipe povabili
piers festival 2014
MULTIKULTURNI FESTIVAL NA POMOLIH V PORT MELBOURNU - 2014
Multicultural Arts Victoria (MAV) organizira od leta 2012 multikulturni festival v Port Melbournu, kjer so pristajale ladje z imigranti po drugi svetovni vojni.
V letu 2014 bo festival na Princes Pier. Festival bo 25. januarja 2014, od 12. ure do 9.30 zvečer. Zaključil se bo z ognjemetom , kar bo višek praznovanja na večer pred Dnevom Avstralije.
Festival bo prikazal bogato zgodovino priseljenstva in poudarjal ¡migracijo -kot pravijo organizatorji pri Multicultural Arts Victoria: celebrating migration.
Koliko vas je prispelo na Station Pier ali pa na Princes Pier?
Festival bo odseval zgodovino obeh pomolov v pristanišču že od dobe
zlatokopov in zlate mrzlice do povojne ¡migracije. Vstopnine ni. Videli boste lahko razstave različnih mednarodnih ročnih del, poskusili različno hrano, se veselili ob plesih, poslušali zgodbe imigrantov, pevske zbore in si ogledali posebne razstave zgodovinskih fotografij.
Na festival januarja 2014 je bilo povabljeno tudi Slovensko društvo Melbourne. Pripravljamo bogato razstavo dokumentarnih fotografij, računalniško predstavitev, panoje o slovenski ¡migraciji in o nastanku ter delovanju Slovenskega društva Melbourne, kot najstarejšega slovenskega društva v Avstraliji. Za slovensko razstavo so odgovorne: Draga Gelt, Lili Eggleston-Tomažič, Dragica in Virgilij Gomizelj, Vivien Katsoulotos, Anica Markič, Manca Ogrizek in Anica Kodila. Slovenska razstava bo v Gate House.
Helena Leber bo za ta dan organizirala avtobus, ki bo odpeljal iz Kew, če bo dovolj zanimanja. Sporočite Heleni Leber, če bi se radi pridružili skupnemu ogledu in praznovanju, tako boste izvedeli še več podrobnosti. Vabljeni!
Frances Urbas-Johnson, predsednica Slovenskega društva Melbourne in Odbor SDM
med člane kolesarske ekipe „McNeil Logistics". Od takrat je Peter imel veliko tekmovanj. Veliko je treniral in postal je še boljši kolesar. Zaveda se, da mora še več trenirati, da bo lahko napredoval v višje razrede kolesarjenja. Povabili so ga, da je treniral skupaj s petkratnim dobitnikom paraolimpijske zlate medalje „Kieran Modra". Vključen je bil v para program, da bo treniral za vodilnega v tandemu kolesarjev s prizadetim vidom. Če bo dovolj napredoval, bo lahko prihodnje leto tekmoval na državnih prvenstvih.
Petra čaka še veliko tekem ter želi in upa, da bo lahko nekoč tekmoval tudi v Sloveniji. Zato pričakuje tudi našo podporo in upa, da bo našel tudi nove sponzorje.
Peter pravi: »Hvala vsem, ki ste me podpirali doslej. Posebej sem hvaležen svoji noni in mami, ki sta mi pomagali, da sem lahko začel kolesariti v svoji prvi ekipi. Mama tudi zbira sredstva za našo ekipo in kot fotografinja spremlja naše delo. Poleg tega ureja spletno stran kolesarske ekipe „Cycling Links Friends". Na ta način smo povezani tudi s kolesarji v Sloveniji. Starši me tudi finančno podpirajo in vozijo na tekmovanja. Še enkrat: Hvala vsem!« Peter Bole-Schneider, Adelaide SA
SLOVENSKO DRUŠTVO JADRAN
Marija Iskra
Kakor vsako leto smo tudi letos ob 1.
novembru (Vsi sveti) po molitvah za naše rajne na pokopališču Keilor pri slovenskem klubu ,Jadran', pripravili kosilo. Udeležilo se ga je lepo število rojakov, približno kakšnih 200. Med njimi sta bila tudi naš pater Ciril Božič in laična misijonarka Marija Anžič. Taka udeležba je velika spodbuda in tudi uspeh za Jadranove kuharje. Kuhinjo so letos prevzeli člani druge generacije. Čestitamo jim in želimo veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Kuharja sta Peter Natlačen in njegova partnerka Ana. Tokrat jima je pomagala tudi Floriana Hirzinger, peka krofov pa je delo Drage Vadnjal, pomočnica ji je bila Zlata Vitez. Kuhanje kave pa je dolžnost Dore Zadel. Tokrat je bilo potrebno skuhati ogromno kave (kapučino), zato je imela Dora še dve pomočnici prostovoljki: Marico Surina in Zlato Vitez. Delo v baru so prevzeli Alojz Kumar, John Hirzinger in Valentin Brecelj.
5. novembra je bilo praznovanje pokala ob konjskih dirkah (Melbourne Cup Day). Pričeli smo z balinarskim tekmovanjem, potem je bilo ob 12.30 kosilo. Dan smo popestrili s stavami na konje in seveda s parado s klobuki. Za najlepše klobuke so bile podeljene tri nagrade, ki so jih prejele: 1. mesto Marija Leban, 2. mesto Anica Poklar, 3. mesto Zlata Vitez.
Pri Slovencih se dobro je in pije
Poznate »Mr & Mrs Howell«?
Ste že slišali zanju? Verjetno ne. Morda še niti ne veste, da se tako imenuje aprila letos odprta restavracija na Sydney Road v Brunswicku -gotovo pa poznate njenega ustanovitelja, lastnika in glavnega kuharja. To je sin znane družine Srečka in Majde Brožič, Mark Brožič. Restavracija je po pisanju kulinaričnih poznavalcev in kolumnistov sila imenitna. Ne samo, da se v njej dobro je in pije - že doživetje ambienta samega je enkratno. Mark ni nov v tem svojem poslu, saj ima v kuhinji že dvajsetletne izkušnje. Tudi z vodenjem in upravljanjem ima izkušnje, ko je bil še glavni
--- kuhar in tudi partner v prejšnji restavraciji v Albert
Parku. Sedaj nas vabi v to svojo novo restavracijo, kjer bomo doživeli, po zagotavljanju kritikov in ocenjevalcev, nepozaben ambient ter odlično hrano in pijačo. Morda se ne čutimo tako sila imenitni in ne vem kakšni gurmani, da bi spadali v tako odlično restavracijo. Nič hudega! Načelo pri njem je: »Jej in pij po svoje!« Preko menija se lahko sprehodimo po njegovem vrtu, po farmi, po morju,... Preselimo se na Mediteran, pa v Azijo in v Mehiko in spet na Vzhod ter tako naprej; preselimo se za nekaj let ali za nekaj desetletij tudi v preteklost ali celo v prihodnost. Krožniki so pri njem vseeno dovolj veliki, da prepotujemo svet in se dobro najemo. Ocenjevalce skrbi edino to, da se po takšni izkušnji ne bomo več hoteli vrniti v naš vsakdan. Če so ocenjevalci zapisali, da se bomo v restavraciji počutili kot na obisku pri prijatelju, velja to za nas še posebej, saj bomo lahko postreženi celo s sušenimi mesninami njegovega očeta Srečka, ki smo jih bili verjetno že večkrat deležni. Veseli smo, da mu je uspelo in prepričan sem, da bo našega obiska še posebej vesel. Čeprav bo ta zapis gotovo prebral tudi sam, pa mu vseeno povejte, da ste tudi vi o njegovi restavraciji prebrali - v Mislih...
p. David Šrumpf
VLADA RS IMENOVALA VEČ ČASTNIH KONZULOV
Novi konzulati v Aucklandu, Adelaidi in v ruskem Novosibirsku. Imenovan je tudi novi častni konzul v Sydneyju.
Ljubljana, 23. oktobra 2013 - Vlada RS je sprejela sklepe o odprtju konzulatov v Aucklandu na Novi Zelandiji, v avstralskem mestu Adelaide ter v ruskem Novosibirsku ter imenovala častne konzule. Imenovala je tudi novega častnega konzula v Sydneyu, so sporočili z urada vlade za komuniciranje (Ukom).
Za častnega konzula v Aucklandu je bil imenovan Robert Plešnik, ugleden in aktiven član slovenske skupnosti v Aucklandu ter uspešen podjetnik, kije bil rojen v Sloveniji. Konzularno območje bo obsegalo celotno ozemlje Nove Zelandije, kjer živi približno 300 slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. Novi častni konzul v Sydneyju bo postal Anthony Tomažin, prav tako aktiven član tamkajšnje slovenske skupnosti in podjetnik tako v Avstraliji kot v Sloveniji. Slovenski konzulat v Sydneyju deluje od leta 1992, ves ta čas pa ga je vodil častni generalni konzul Alfred Brežnik.
Ker se v zadnjem času v slovenski skupnosti porajajo vprašanja o novih častnih konzulih Republike Slovenije v Avstraliji, želimo z Veleposlaništva Republike Slovenije v Canberri sporočiti, da v tem trenutku še ne moremo dajati podrobnih javnih izjav, saj postopki imenovanja še niso zaključeni. Dejstvo je, da je slovenska vlada pred kratkim na predlog Veleposlaništva imenovala štiri nove častne konzule (Melbourne, Sydney, Adelaide in Auckland / NZ), kar pomeni, daje postopek zaključen na slovenski strani. Potem so ta imenovanja poslana še na avstralsko stran, kjer ima avstralska vlada do 3 mesece časa, da poda soglasje (strinjanje) z imenovano osebo. V skladu z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih so v tem razdobju treh mesecev vse informacije okrog kandidatov še vedno zaupne. Ko bomo na Veleposlaništvu od Ministrstva za zunanje zadeve in trgovine Avstralije (DFAT) dobili obvestilo o soglasju, bomo lahko javno objavili imena kandidatov in vse ostale podatke, povezane z ustanovitvijo novih konzulatov (naslov, uradne ure, kontakti itd.). Kot rečeno, so omenjeni postopki še v teku, k njim pa se bo v kratkem pridružil še Brisbane. Kljub temu pa lahko z veseljem sporočimo, da smo pred dnevi na Veleposlaništvo dobili agreman za novega častnega konzula Republike Slovenije v Viktoriji s sedežem v Melbournu. Novi častni konzul Republike Slovenije v Melbournu je Derry Maddison, ki v povezavi s
Vlada |c danes sprejela sklep o odprtju še enega konzulata vAvstraliji, in sicer v Adelaidi, kjer tudi živi relativno velika in dobro organizirana slovenska skupnost, pripomogel pa naj bi tudi h krepitvi gospodarske diplomacije. Za častnega konzula je bil imenovan Jadran Vatovec, ki je ugleden, aktiven in akademsko ustvarjalen član slovenske skupnosti, so sporočili iz Ukoma. Slovenija je dobila častni konzulat tudi v Sibiriji. Za častno konzulko je vlada imenovala Kive Irino Vladimirovno, lastnico in direktorico investicijsko poslovne skupin 'Forum', kije že sodelovala s slovenskim veleposlaništvom v Moskvi pri različnih gospodarskih aktivnostih.
Je dobra poznavalka slovenskega gospodarstva ter priložnosti za slovenska podjetja v Novosibirski pokrajini in širše, poudarjajo v Ukomu in dodajajo, da v regiji obstaja interes za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo.
De/o.s/ in STA.si, 23. oktobra 2013
slovensko skupnostjo v Viktoriji že pripravlja otvoritev novega konzulata. Melbournu bo po pričakovanju v prvih mesecih prihodnjega leta sledila otvoritev novega konzulata v Sydneyu. Ta zamik med Melbournom in Sydneyem je nastal zaradi tega, ker je po umiku predhodne kandidatke Veleposlaništvo moralo znova začeti nov postopek za častnega konzula v Sydneyu. Ne glede na te okoliščine lahko rečemo, da bo slovenska skupnost v Avstraliji v bližnji prihodnosti prvič v zgodovini dobila častne konzule v vseh največjih središčih svojega bivanja, kar bo v mnogočem približalo in olajšalo dostopnost konzularnih in vseh drugih uslug. Odprtja novih konzulatov bomo skupaj svečano obeležili.
IZ UREDNIŠTVA MISLI ČESTITAMO
novoimenovanim častnim konzulom v Avstraliji in Novi Zelandiji: g. DERRYJU MADDISONU (Melbourne), g. ANTHONYJU TOMAŽINU (Sydney), g. JADRANU VATOVCU (Adelaide), g. ROBERTU PLEŠNIKU (Nova Zelandija). Zaslužnemu častnemu konzulu g. ALFREDU BREŽNIKU AM pa še enkrat iskrena hvala za vse njegovo dosedanje delo, ki ga seveda ne bo mogel nihče preseči.
Ko bomo z Veleposlaništva RS v Canberri prejeli več informacij, vas bomo seveda obvestili.
Čestitke tudi gospe TANYI PLIBERŠEK MP za novo funkcijo namestnice voditelja laboristične stranke.
SPOROČILO VELEPOSLANIŠTVA RS V CANBERRI
Naj sedaj tukaj POZDRAVIMO in zaželimodobrodošlico
tudi novi prvi svetovalki na Veleposlaništvu RS v Canberri, diplomatki mag. JANI GRILC, ki je prispela v Avstralijo 2. septembra 2013 in smo jo srečali že v Canberri na veleposlaništvu ter na 39. slovenskem mladinskem koncertu, kjer je bila s svojima dvema hčerkama.
Po osnovni izobrazbi je pravnica s pravosodnim izpitom. Svoje znanje je nadgradila z magisterijem iz diplomatskih odnosov na Sredozemski diplomatski akademiji na Malti. V Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije je zaposlena od leta 2000 in si je nabrala izkušnje tako iz kadrovskih in pravnih zadev kot s področja bilateralnega političnega sodelovanja tako z evropskimi kot izven-evropskimi državami. Na veleposlaništvu bo primarno zadolžena za konzularne naloge, pri čemer ji bo njeno pravno znanje v pomoč pri reševanju upravnih postopkov. Njena želja je, da
Vsi se zavedamo, da sta se slovenski narod in Cerkev na Slovenskem znašla v nezavidljivi situaciji. Zaradi socialne krize je mnogim krateno osnovno človekovo dostojanstvo, katoličani pa smo vedno bolj izpostavljeni na eni strani zasmehovanju in že kar sistemski diskriminaciji, na drugi pa razdorom in napakam v lastnih vrstah. Iz te hude gospodarske in moralne krize Slovenci žal še ne vidimo izhoda, kar v nas seje kal nezaupanja in strahu pred prihodnostjo ... Toda občestvo je nekaj čudovitega in močnega, kar nam je življenjsko pomembno še posebej v časih hudih preizkušenj. Povezani bomo z Gospodovo pomočjo zmagali tudi takrat, ko vse izgleda brezizhodno. Vemo, da Gospod bdi nad nami in da noben las ne pade z naše glave brez Njegove vednosti. Vemo, daje na obe dlani zapisal tvoje in moje ime, da mu je vedno pred očmi.
Morda je ravno današnji zgodovinski trenutek tisti, ki prinaša vse prave razloge in spodbudo, da kot krščansko občestvo stopimo skupaj in z Božjo pomočjo zmagamo. Marija, kateri je posvečen ves svet, nas v Fatimi spodbuja, da ni nobenega
v času svojega štiriletnega mandata nudi kvalitetne in strankam prijazne storitve, še posebno tukaj živečim slovenskim rojakom. Želi, da se bodo resnično počutili sprejeto in domače ter občutili, da je veleposlaništvo košček domovine, ki jim je sicer zelo oddaljena. Osebno si želi prizadevati za čim boljše delovno in osebno doživetje Avstralije. Verjame, da je Avstralija kot uspešna država Sloveniji v marsičem lahko dober zgled. Obenem meni, da sta tako Avstralija kot Slovenija državi z dobro kvaliteto življenja, ki jo moramo nadgrajevati v smeri trajnostnega razvoja in visoke kvalitete bivanja.
V Avstralijo se je preselila z družino, z možem in dvema mlajšima hčerkama. Po rodu izvira z Gorenjske, in sicer iz Selc v Selški dolini, kasneje pa se je preselila na Trato pri Cerkljah (v bližino letališča Jožeta Pučnika). Je športne in družabne narave ter goji posebno veselje do petja in plesa.
osebnega, narodnega ali mednarodnega problema materialne ali duhovne narave, ki se ga ne da rešiti z molitvijo, postom in žrtvijo. Tako kot je pred tisočletji v spopadu v nemogočih razmerah zmagoval Izrael: »Ko je Mojzes držal roke kvišku, je zmagoval Izrael, ko pa jih je povesil, je zmagoval Amalek« (2 Mz 17,11). Bodimo torej »Mojzesove roke«! V ta namen smo pri Svetu katoliških laikov Slovenije izdali prav posebne podobice z molitvijo za Cerkev na Slovenskem in jih poslali na vse župnije po Sloveniji. Z njimi želimo spodbuditi nov val povezanosti in goreče molitve slovenskih katoličanov. Draga sestra, dragi brat: pridruži se zaupni molitvi za Cerkev na Slovenskem - mnogi bomo molili s teboj! Če je vaš župnik spregledal ali pozabil na pošiljko, ki jo je prejel, ga spomni in spodbudi, naj jih nastavi po cerkvi in pri nedeljskih svetih mašah zbrane povabi k molitvi za Cerkev.
Skupaj, ponižno in z vsem srcem, prosimo Božjega blagoslova in Marijinega varstva.
Svet katoliških laikov Slovenije
■ \
Spet zanimanje za Cerkev
Po letih upadanja Rimokatoliška Cerkev doživlja povečanje zanimanja zanjo, za kar ima zasluge papež Frančišek, ki ponovno polni cerkvene klopi. Katoličani v Melbournu in po svetu se očitno vračajo v cerkve, saj jih navdihuje karizmatičen Argentinec papež Frančišek in njegov osvežujoč pristop k umeščanju Cerkve v sodobni svet. Italijanski »Centre for studies of New Religion« imenuje to »Frančiškov efekt«, saj je katoliška skupnost v Veliki Britaniji, kjer prevladuje Anglikanska Cerkev, porasla za 20 procentov.
Monsinjor Greg Bennet, generalni vikar melbournske nadškofije, pravi, da v Viktoriji ni nič drugače. »Jasno je, da papež Frančišek navdušuje katoliške skupnosti, kot jih navdušuje povsod po svetu. To je nekaj izrednega, kako papež Frančišek nagovarja katoličane in tudi nekatoličane s svojo toplino. Še več, papež Frančišek izziva vse, da bi bilo v našem življenju več sočutja in usmiljenja.«	Herald Sun, 19. november 2013, stran 3
Pismo Sveta katoliških laikov Slovenije slovenskim laikom
vaši darovi
ZA BERNARDOV SKLAD: $250: Alenčica Read. $150: Edvard Molan. $60: Franc Puc. $50: Stan Vrbnjak, družina Skrbiš, Franc Purger, A & E Kovačič, Fred Toplak, Elizabeta Kenda, F & I Kampos, Marija Rogl. $20: Marta Kobe, Anna Kodila, Andrej Grlj, Graciela Nemec, Lojze Šinko, Marijana Mencigar, Jože in Antonia Topolovec, Neva Roeder, Albert Logar, Vinko Erjavec. $25: Frančiška Veber. $10: Marko Zitterschlager, Branko Koblar, Albina Babiš, Francka Kotnik.
ZA MISIJONE: $70: A & M Brne. $50: Ivanka Bajt za afriške misijone - namesto božičnih kartic prijateljem. ZA LAČNE: $50: Marija Stavar. ZA misijonarja PEDRA OPEKA: $1000: NIN. $400: NIN. $200: Jože in Antonia Topolovec. Za p. STANKA ROZMANA: $400: NIN. ZA SALOMONOVE OTOKE (za šolanje novih duhovnikov): Spoštovana Marija in p. Ciril! Danes, 27. oktobra 2013, smo imeli misijonsko loterijo. Farani smo bili zelo radodarni - najprej z darili za loterijo, potem pa za nakup srečk. Nekaj mi jih je tudi darovalo denar; oprostite, ker nisem vzela vašega imena, (saj veste, kdo ste). Zbrali smo $382. Hvala Angeli Dodič za pomoč. $610.30: Naš misijonski šparovček. Nives Kreševič je darovala $50. Skupaj $1042.30. - Lepe pozdrave, Ivanka Kresevič, Adelaide. BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM!
ko odložimo ponošeno zemeljsko obleko in nam nadenejo šlajer večnosti
Besede, ki so naslov tega prispevka, so bile izrečene na enem od zemeljskih slovesov v Solčavi. Prevzele so me, saj z blago prijetnostjo nakazujejo naš večni dom, tam za mejami časa in prostora. Prav tako me je prevzela duhovna oporoka, ki jo je zapisal eden od klenih solčavskih gorjanov. Njegove besede so vredne, da jih sprejmejo za dobro doto ne le njegovi sorodniki, pač pa tudi mi, preostali:
Moje telo naj vzame zemlja, iz katere je vzeto. V spravo za moje grehe naj strohni in zavoljo zasluženja Jezusovega naj vstane poveličano na sodni dan. Mojo dušo naj vzame Jezus Kristus, ki jo je odrešil. Vanj verujem, vanj upam in ga ljubim. Obžalujem iz srca, kar sem ga v življenju žalil.
Zbogom, zemlja - rad zapustim, kar imaš ti. Rad se ločim od premoženja, od časti, od veselja, da bi bil le združen s Stvarnikom.
Zbogom, ljubo sonce. Rad se odrečem, da te ne bom več videl. Moje lepše sonce bo Jezus. Zbogom, dragi farani, prijatelji in znanci. Ljuba mi je bila vaša družba, a pustim vas z lahkim srcem, saj bomo kmalu vsi združeni pri Jezusu v nebesih. Glejte tudi vi na življenje v Božji luči in vrednotite ga z večnega stališča.
Ta svet je za človeka premajhen, da bi mogel utešiti vse njegove želje. Zato ne navezujte nanj svojega srca. Svet je poln prevar, a najhujša je prevara srca. Ostanite zvesti veri, a spoštujte prepričanje vsakega človeka. Ne bojte se nikogar bolj kot samega sebe. V tihih urah se vračajte vase in mislite na poslednje reči. Ob teh mislih sem se spomnil duhovnega gorjana, sedaj že nebeščana, nadškofa Alojzija Šuštarja.
Obiskal sem ga pred zemeljskim slovesom. Njegove misli so pomenljiv odsev njegove osebne skromnosti, miselne prodornosti... - veličine:
Različno dolga je življenjska pot. Nekateri moramo ob njenem koncu prenašati bolezni. Bolezen je čas zorenja in v njej je velikega pomena molitev za vdanost, posebno k Božji Materi Mariji, ki je »pribežališče grešnikov, pomoč kristjanov in zdravje bolnikov«. V bolezni človek doživlja minljivost vsega zemeljskega. Bolezen pomeni še nekaj časa, morda še kak mesec, leto, potem pa me ne bo več in bom kmalu pozabljen. Prav je, da o vsem tem razmišljamo. Vendar ne v obupu, ampak v kesanju in prošnji za odpuščanje in v zaupanju v Božje usmiljenje in Marijino priprošnjo. Ko gre življenje proti koncu, ni mogoče ničesar več spremeniti. Kar je bilo, je bilo. Ostane nam samo, da prosimo odpuščanja Boga in ljudi in da tudi sami odpustimo vsakemu iz srca, brezpogojno. Dobra spoved da bolniku zaupanje v Božje usmiljenje. Treba je moliti in prositi druge za molitev. Tudi v najhujših težavah vse izročati Bogu. Molitev za srečno zadnjo uro je bila včasih zelo razširjena. Vedno znova si moramo ponavljati: veruj, zaupaj, vse izroči Bogu in moli, posebno k Božji Materi Mariji. Imamo tako lepo molitev: »Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tebi priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati. K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen.«
Karel Gržan
MATICA POKOJNIH od novembra 2012 do novembra 2013
JUŽNA AVSTRALIJA PAULA KRESLIN
r. 17.01.1924 blizu G raz a v Avstriji + 04.04.2013 Adelaide IVAN NEVIO ZLATKOVIČ r. 23.11.1934 Vele Mune v Istri + 3.12.2012 Adelaide ŠTEFANIJA VITEZ r. 8.12.1926 Gabrje pri Tolminu + 10.3.2013 Adelaide MARIJAN (MARIO) VALENTINČIČ r. 30.9.1926 Podsabotin pri Gorici + 29.8.2013 Windsor Gardens OLGA OREL r. SLUGA r. 8.7.1932 Štjak pri Sežani + 22.9.2013 Adelaide
NEW SOUTH WALES ANGELO ULJAN
r. 22.9.1933 Zabiče pri Ilirski Bistrici
+ 2.1.2013 Westmead
VIDA HARDI r. MOZETIČ
r. 2.10.1923 Gabrje pri Gorici
+ 15.1.2013 Arncliffe
ALBINA MAVRIC r. KRAJNIK
r. 31.3.1931 Volčanske Rute, Rute
+ 12.2.2013 Waratah
SINATRA GJIKOSKI
r. 7.12.1978 Paddington
+ 12.2.2013 Cronulla
STANISLAV JAKLIČ
r. 28.9.1928 Dole pri Litiji
+ 15.2.2013 Albion Park
JOŽE ŽAGAR
r. 12.2.1929 Šmartno
+ 18.2.2013 Lightning Ridge
VIKTOR MARŠIČ
r. 25.1.1930 Zabavlje pri Kopru
+ 28.3.2013 Wagga Wagga
MARIJA KOS r. KANCUT
r. 8.4.1920 Vedrijan
+ 10.4.2013 Miranda
MIRO KANCILJA
r. 20.6.1948 Kamnik
+ 12.4.2013 Gosford
MIROSLAV TAVČAR
r. 23.1.1943 Dutovlje na Krasu
+ 21.4.2013 Greenwich
Škof msgr. WILLIAM EDWARD MURRAY
r. 16.2.1920 Leichardt
+ 21.4.2013 Randwick
ALOJZ (LOUSI) SLAVKO KELBEL
r. 2.7.1945 Ljubljana
+ 29.4.2013 Liverpool
ERVINO VINKO KRMAC
r. 30.10.1929 Marezige pri Kopru + 23.5.2013 Liverpool DARKO STANIČ r. 3.4.1921 Ukanje + 24.5.2013 Greystanes ERNEST STRŽINA r. 31.1.1924 Jazne nad Cerknim + 27.5.2013 Parramatta JOŽE MUC
r. 1.3.1936 Vidošiči pri Metliki + 17.6.2013 Darlinghurst MARJAN BREZOVNIK r. 5.7.1951 Bočna v Savinjski dolini + 1.7.2013 Luddenham JOŽEF BLAŽIČ
r. 4.4.1922 Nožno v Goriških Brdih + 1.8.2013 Wollongong VLADO BAŠA
r. 17.5.1933 Bubnjarci na Hrvaškem + 2.8.2013 Arncliffe JOŽE RENKO
r. 19.1.1928 Brdce pri Ilirski Bistrici + 4.8.2013 Mona Vale JOŽE - PEPI ŠIŠKOVIČ r. 16.4.1932 Povžane pri Materiji (Kozina) + 19.8.2013 Greystanes GABRIJELA ZADNIK r. ZORC r. 5.1.1924 Kozjane pri Materiji + 29.8.2013 Prairiewood MARIJA MIKLAVČIČ r. VADNJAL r. 31.7.1924 Zagorje pri Pivki + 6.9.2013 Burwood VIKTOR ISTENIČ r. 16.3.1933 Črni vrh nad Idrijo + 11.9.2013 Stanmore VERONIKA ROBAR r. MLINARIC r. 14.12.1921 Čadramska vas (Poljčane) + 22.10.2013 Blacktown
VICTORIA
FRANC KRAJNC
r. 23.7.1919 Rogoza pri Mariboru + 21.8.2011 Wangaratta MAKSIMILIJAN (MAX) PLEVNIK r. 6.10.1938 Lovrenc na Pohorju + 19.8.2012 Altona North JOŽE HUNJADI r. ?
+ 24.10.2012 Avondale Heights STANISLAV (STANKO) KOBAL
r. 10.1.1931 Vipava + 10.11.2012 Wangaratta
ANGELA MARIA (JULIE) KALC r. FARRUGIA
r. 8.1.1922 Vitora na Malti + 27.11.2012 Boronia STEPHANIJA LUTZ r. 21.12.1935 Kranj + december 2012 Dandenong MILAN STANIČ
r. 17.8.1926 Brestovica na Krasu +24.12.2012 Mildura VIDA VOJVODA r. GUSTINČIČ r. 29.5.1933 Tatre v Brkinih + 28.12.2012 Avondale Heights KATARINA KOSIČ r. KOVAČEVIČ r. ? Kočevje
+ 28.12.2012 Melbourne PAVLINE POVH r. KNIPE
r. 4.9.1942 + 1.1.2013
EDVARD EDI LEČNIK
r. 2.11.2013 Beograd + 2.1.2013 Box Hill ALBINA JAKSETIČ r. BRNE r. 25.4.1932 Zabiče pri Ilirski Bistrici + 9.1.2013 Sunshine MARIJA BRČIČ r. ROGUTIČ r. 22.2.1960 Rijeka
+ 13.1.2013 Royal Melbourne Hospital MILKA GOMBAČ r. TOMEC r. 12.4.1931 Padovo pri Osilnici + 17.1.2013 Hallam VIVIANA MARIJA NOVAK r. 3.4.1920
+ 24.1.2013 Wangaratta
MIMI (MARIJA) MEJAČ r. ČERNIVC
r. 29.3.1920 Besnica
+ 25.1.2013 Balwyn North
NOREEN ROBERTS r. LIVINGSTONE
r. 2.3.1937 Footscray
+ 27.1.2013 Prahran
ANTON (TONE) KALC
r. 15.1.1925 Podgraje pri Ilirski Bistrici
+ 13.2.2013 Vermont
MARIELLA COMAR r. URAN
r. 14.2.1966 Footscray
+ 14.2.2013 Melbourne
DRAGO POLH
r. 15.5.1934 Harije pri Ilirski Bistrici + 16.2.2013 Werribee JOSEPH MARIO VOGRIG r. 1.10.1938 Bairnsdale v Gippslandu + 25.1.2013 Beaconsfield AUGUST (GUSTI) GLAVNIK r. 13.7.1933 Razkrižje + 20.2.2013 Geelong MICHELLE CEVEC r. GRAY r. 19.5.1964 Brisbane + 18.3.2013 Melbourne
ROMAN URŠIČ
r. 24.2.1912 Kozaršče pri Tolminu
+ 21.3.2013 Yarraville
ANGELA LIKAR r. ROJC
r. 12.11.1928 Tabor nad Dornberkom
+ 26.3.2013 Footscray
KAROLINA DRAGICA FILIPIČ r. HRVATIN
r. 14.2.1928 Movraž pri Kopru
+ 27.3.2013 Kew
VIKTOR MARSIČ
r. 25.01.1930 Zabavlje pri Kopru
+ 28.03.2013 VVagga VVagga
FRANC JANEŽIČ
r. 5.11.1927 Stična na Dolenjskem
+ 17.4.2013 Melbourne
MARIJA (MARICA) STEPANČIČ r. MAUROVIČ
r. 25.11.1943 Kasčerga v Istri
+ 29.4.2013 Footscray
ALMA SDRAULIG r. GARIUP
r. 12.10.1927 Topolo -Topolove pri Vidmu (Udine)
+ 16.5.2013 Kew
MILAN ISKRA
r. 22.4.1936 Novokračine pri Ilirski Bistrici
+ 20.5.2013 Keilor East
KARL RAZBORŠEK
r. 13.11.1932 Francija (živel v Trbovljah)
+ 22.5.2013 Pascoe Vale
MARIJA (MIMI) JAGER r. ŽIBERT
r. 2.7.1927 Brezje na Dolenjskem
+ 16.5.2013 Clunes pri Ballaratu
MARIJA BOELČKEY r. POLANC
r. 23.11.1921 Črnuče pri Ljubljani
+ 29.5.2013 Ashvvood
MIRKO FREDERICK URŠIČ
r. 3.3.1929 Dutovlje
+22.5.2013 Moreland
BERNARDA (NARDA) ZADEL r. ČUŠ
r. 15.8.1938 Podbreže pri Ilirski Bistrici
+ 11.6.2013 Footscray
JERNEJ PODBEVŠEK
r. 26.9.1946 Ljubljana
+ 21.6.2013 Frankstone
JANEZ LAH
r. 17.9.1930 Štrukljeva vas na Notranjskem
+ 28.6.2013 Kew
EDDIE ROY VOGRIG
r. 1.8.1946 Bairnsdale
+ 14.7.2013 Melbourne
STOJAN BRNE
r. 5.12.1955 Zabiče pri Ilirski Bistrici + 22.7.2013 Hoppers Crossing KRISTINA SLAVEC r. KALISTER r. 26.10.1939 Juršče +26.7.2013 Keilor East JOSEPHINE (JOŽA) HVALA r. PERENIČ r. 28.2.1918 Klenik pri Postojni + 28.7.2013 Melbourne
KRISTINA JANEZIC r. VEKAR
r. 19.12.1930 Koče pri Postojni + 25.8.2013 Prahran FRANČIŠKAŠKRBIČ r. PETERNEL
r. 12.2.1938 Lajše pri Škofji Loki + 13.9.2013 Footscray
MAGDALENA (LINA) ISLINK r. TRUBSWETTER
r. 7.5.1926 v Nemčiji
+ 17.9.2013 Richmond
STIVAN (ŠTEFAN) FRANC BERGOČ
r. 13.2.1963 Melbourne + 17.9.2013 Clayton
JEANETTE (GINA) POSTREGNA r. VOGRIG
r. 28.8.1950 Bairnsdale v Gippslandu
+ 24.9.2013 Yarrawonga
ANA NEMEC r. GERKEŠ
r. 5.3.1928 Gomilice pri Turnišču
+ 26.9.2013 Geelong
FRANC PURGAR
r. 21.02.1938 Poče
+ 10.10.2013 Traralgon
FRANC DORNIK
r. 05.01.1940 Hrastnik
+ 13.10.2013 Box Hill
RITA KOMIČ
r. ?
+ oktober 2013
MIRO (MIROSLAV) BOLE
r. 20.04.1922 Tomaj + 02.11.2013 Clarinda
DARINKA (EDORINA) ČERVINSKI roj. STANIČ
r. 12.03.1934 Brestovica pri Komnu + 13.11.2013 Geelong
QUEENSLAND DARINKA MARTINA STRUGAR r. PLUT
r. 28.10.1926 Vranoviče v Beli Krajini + 12.9.2012 Brisbane IVANKA ŠTAVAR r. TOMŠIČ r. 16.6.1937 Bač pri Knežaku + 14.1.2013 Brisbane MILAN HLUPČIČ r. 20.12.1942 Vina Gora + 9.5.2013 Brisbane GIOVANNI - IVAN HAREJ r. 27.2.1925 Dornberg + 10.6.2013 Tully ALOJZIJA GOSAK r. 2.7.1929 Krašci pri Pertoči + 23.6.2013 Yeppoon STANISLAV BELE r. 16.11.1924 Selce pri Postojni + 21.8.2013 Toowonng MATTHEW WAYNE CREEVEY r. 22.11.1985 Brisbane? + 22.9.2013 Brisbane
TASMANIJA
MIRAN HORVAT
+ 19.4.2012 Tasmanija
NOVA ZELANDIJA MAJDA PALJK r. POPOVIČ
r. 4.4.1945 Velike Žablje pri Ajdovščini + 26.6.2012 Hamilton v Novi Zelandiji SLOVENIJA
IVANKA SILAK
r. 29.7.1910 Maribor + 26.10.2012 Šempeter pri Gorici
DARINKA (EDORINA) ČERVINSKI roj. STANIČ
je umrla 13.11.2013 na svojem domu v Geelongu. Rojena je bila 12.03.1934 v kraju Brestovica pri Komnu na Krasu v družini šestih otrok. V kampu v Italiji je spoznala Ukrajinca Wasylija Červinski, s katerim sta skupaj prišla v Avstralijo in se tu leta 1954 poročila. Wasylij je umrl pred tremi leti. Darinka je bila žena močne vere, predana družini in slovenski skupnosti, dolgoletna pevka cerkvenega pevskega zbora v Geelongu in je prepevala še v letošnjem novembru, ko smo darovali sveto mašo v dvorani društva Ivan Cankar za njenega pokojnega brata Milana ter moža Wasylija in potem molili za pokojne pred kapelico Marije Pomagaj. Njeni sopevci iz zbora pa so ji peli pri pogrebni maši, pri grobu in še v slovenskem domu. Sožalje hčerkama Štefki in Sofiji ter njunima družinama, sestrama in ostalim sorodnikom.
Hvala Emi Bole Kosmina in Lidiji Čušin.
BOLE MIRO, sorodnik naš. Vsemogočni Bog je poklical Vas. Bili ste dobri oče ter stari oče; za Vami družina joče. Ostali bodo lepi spomini v Vaši ljubljeni družini. Vsi bomo za Vami sledili, v vsemirju se združili. Počivajte v večnem miru.
Neva Roeder
ZAHVALA
Družina Bole se zahvaljuje vsem, ki ste se udeležili pogrebne maše in pogreba na pokopališču Keilor. Posebna zahvala p. Cirilu Božiču OFM OAM. Hvala za izraze sožalja, cvetje in darove za sv. maše.
Danila in Jože Štolfa
koncertna turneja JANUAR IN FEBRUAR 2014
25.01.2014 Slovensko društvo Planica, 26.01.2014 Slovensko društvo Jadran, 27.01.2014 društvo Ivan Cankar Geelong, 31.01.2014 Canberra, 01.02.2014 v Sydneyu na ladji, 02.02.2014 v Slovenskem društvu Sydney.
07.02.2014 se bomo družili v mestu Brisbane, kjer bomo skupaj praznovali in se veselili ob 60. obletnici kluba Planinka. Srčno vabljeni v čim večjem številu, da skupaj praznujemo tako častitljiv jubilej.
Zadnja dva koncerta, na katera vas prav tako srčno vabimo, pa bosta 09.02.2014 v mestu Adelaide in 17.02.2014 v Perthu. Kot po navadi, bodo naši koncerti trajali vse do jutranjih ur.
Uvodni, uradni del bo trajal približno 40 minut, potem pa se bomo do jutranjih ur veselili, peli, plesali in se zabavali ob zvokih narodne glasbe in harmonike.
Za pokušino pa bomo za vas zapeli in zaigrali tudi kakšno novejšo slovensko pesem. Vsi toplo vabljeni, da se udeležite naših koncertov po Avstraliji.
Marica, Hajni, Klemen, Mitja, Primož
PRIREDITVENA AGENCIJA ŠPIK; Manca Špik s.p., Mail: info@mancaspik.si Web page: www.mancaspik.si; Facebook: www.facebook.com/MancaSpik; Twitter: www.twitter.com/SpikManca; You Tube: www.youtube.com/SpikManca
Sloveniaforyou.com
Živjo to all the Franciscan Fathers and everyone else at Misli! We are husband and wife running the information website for Slovenia at www.sloveniaforyou.com It has been a big year for enquiries to Slovenia and now we are looking to 2014! We were wondering if we could get a mention in any upcoming editions of Misli Magazine. People might be planning their holidays to Slovenia now and we can help with tours, accommodation, car rental, transfers, ferry etc and just general information. Here is our article if you wish to print it:
Sloveniaforyou.com is the No1 Independent Tourism Website for Slovenia and they welcome you to contact them to discuss any plans you have for your upcoming holiday to Slovenia. They can advise on tours, car rental, transfers, accommodation, ferries and any other general enquiries. They have also expanded into nearby areas (Venice, Salzburg, Vienna and Budapest) so please contact them if you need advice on your holiday itinerary. Hvala in lep pozdrav!
Greg and Ronalee Kodrič Sloveniaforyou.com Information Travel Service
Holiday Planning Advisory Service | Tours | Ferry | Accommodation | Transfers || Car Rental |
Information Email: info@sloveniaforyou.com Web: www.sloveniaforyou.com Facebook: http://www.facebook.com/pages/Slovenia-for-you/359504198265
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Telefon: (+61) 02 6290 0000 Fax: (+61) 02 6290 0619 e-mail: vca@gov.si http://canberra.veleposlanistvo.si/
Veleposlanik: dr. Milan Balažic Konzularne zadeve: mag. Jana Grilc
Embassy of the Republic of Slovenia 26 Akame Circuit, O' Malley ACT 2606 PO Box 284, Civic Square CANBERRA ACT 2608
SLOVENSKO SOCIALNO SKRBSTVO IN INFORMACIJSKI URAD Inc.
19 A'Beckett Street KEW VIC 3101
Telefon/Fax: 03 9853 7600 E-mail: slovwelfare@bigpond.com internetna stran: www.slovenianwelfare.ora.au Urad je odprt vsako 1., 3. in 4. nedeljo od 11.00 do 12.00 ure in vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 10.00 do 12.00 ure, če se za četrtek predhodno dogovorite po telefonu na 9795 7687.
cityHOteL
z □ o s
füll luilcl BniaicJait o* iraatinl 'to [o1
mest luna?« t sumnut Iiixar.fi
CQNVCNUOW CFN[RC
wiftf. tyiwn
DiHHiLny fs.ieMDty pets wck™c
ikw Heal LH 15IE$tJNC£ fare safety Dcposct ros fitrc iikr MtHdL
sloveNia
teL.i + 586 1 234 9 ijo fax-. + }86 1 234 9 140 wwW.crtyHOteLsi info @ctty HOteLsi
0 E □ H n n
HOspitaLity in tHe
Vinu: Hoteli LtD
nalrnjitinova ij
U'XWO L.i LuLjaNa
Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact:
KONFIDENT Pty. Ltd. STAN KRNEL
dental prosthetist
specialising in dentures and mouthguards 391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133
Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, z zaupanjem pokličite za prvo brezplačno posvetovanje.
STANKO KRNEL
zobni tehnik specialist
za umetno zobovje in zaščitne proteze
TOBIN BROTHERS
FUNERALS
/
816 Doncaster Road, Doncaster Telephone (03) 9840 1155 Branch Manager - Leigh Fisher For 24 hour service and enquiries please telephone our Funeral Advice Line (03) 9373 7000
www.tobi NBROTH ers .com .alt
Our new exciting Zorto's Bistro at The Qrrong Hotel is now open!
Come & try our variely of classic pub & restaurant meals plus our specialities:
Tradilionaf Hungarian Goulash, KassJer with sauerkraut & bread dumplings, Kransky with mash & sauerkraut plus best in lawn Apple Strudel-a 600 year old retipef
709 High St Armadale Vic
PH: 9509 3242
IŠČEMO, POIZVEDUJEMO GABRIJELA (ELA) roj. GLAZAR poročena ROGAN
Pred 55-timi leti sta bili dobri prijateljici s Pepo Kunek roj. SANABOR, ki bi rada zvedela, kje sedaj živi. Po poroki leta 1959 ali 1960 je Gabrijela šla iz Melbourna v Sydney. Vsako informacijo bomo posredovali gospe Pepi Kunek.
SPOROČILA FOTOGRAFIJ NASLOVNA STRAN ZGORAJ: S polno luno razsvetljena decemberska noč nad slovenskimi planinami. NASLOVNA STRAN SPODAJ: Žive jaslice v Kew za božič 2012. NOTRANJA STRAN OVITKA - STRAN 2: Victoria Police Chief Commissioner Ken D. LayAPM je 26.08.2013 odlikoval patra Cirila za njegovo 10 - letno delo v policiji države Viktorije.
V Kew je bila krščena v nedeljo, 17.11.2013 INDIANA ROSE O'DWYER.
Lenti Lenko in Katarina Vrisk sta organista v Kew.
OLIVIA PASE (na sredini v prvi vrsti) je 10.11.2013 prejela prvo
sveto obhajilo v cerkvi St. Joseph's Parish Malvern.
ALEX BRATINAz ženo Lydijo in družino na praznovanju 60.
rojstnega dne.
Sprejem patra DAVIDA FELIKSA ŠRUMPFA v Kew, 17.11.2013. ZADNJA STRAN OVITKA - STRAN 48:
Sprejem Miklavža v Kew, 01.12.2013. Družinski slavji:
IVAN in AFRATREBŠE sta letos obhajala vsak svoj 80. rojstni
dan v krogu svoje družine in prav tako LOJZE JERIČ. Afri, cerkveni pevki v Kew in umetniku mozaikov Lojzetu naše iskrene čestitke. Gospod Štefan Krampač med rojaki po sveti maši v VVodongi, 24.11.2013.
Družina Justine Bole Schneider v gorenjski narodni noši vAdelaidi.
NAŠA REVIJA MISLI BO V LETU 2014 STOPILA V 63. LETO
Naslov Slovenskega misijona sv. Cirila in Metoda in uredništva revije MISLI v Melbournu je: 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101.
Revijo MISLI si lahko naročite in jo boste prejemali redno Letna naročnina je $50, letalsko po svetu $100 in se plačuje v naprej. Poštni naslov je: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101
po
pošti.
Misli Thmjkts - Božje in človeške ~ Hisli Tkou^kts
Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič OFM OAM, Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Urednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew | Naročnina in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: Florijan Auser, Mirko Cuderman, Tone Gorjup, Marija Grosman, Marija Iskra, Fanika Knap, Jože Košorok, Martha Magajna, Štefan Sernek, Cilka Žagar. | Skupina prostovoljcev v Kew, ki pripravi Misli za na pošto. | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@bigpond.com | Naročnina za leto 2014 je 50 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko, 100 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji
Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101 Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street. BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na intemetu: Florijan Auser http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. ISSN 1443-8364
[sodelav.cil
OdborSD
Slovesnost praznovanja 30. obletnice blagoslova cerkve vseh svetih v Figtree