PdŠtnma plačana t gotovini. Leto LXXIL, $t. J6a Ljubljana, torek 14* februarja 1939 Cena Din 1.— SLOfENSKI Lziia jij vsa k dao popoldne izvzemfii aedeije m praznike. — Lnserati do 80 petit vrsi a Din X, do lOo vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3, već JI lnserati petit vrsta Din 4 - Popust po dogovoru, inseratru davek posebej. — »Slovenski Narod« vena mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS CPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — PoStna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Okoli priznanja Francove vlade: Pred odločitvijo v Parizu in Londonu Na svoji današnji seji bo francoska vlada sklepala, kakšno stališče naj zavzame glede na novi razvoj dogodkov v Španiji, da zaščiti francoske interese, dočim bo v tem pogledu odločilna seja angleške vlade jutri Pariz, 14. febr. i. Na današnji seji bo min. svet razpravljal o špan3kem vprašanju v zvez. s poročilom senatorja Leona Berarda, ki mu je bila poverjena naloga, da sondira teren pri generalu Francu. Angleška vlada bo o tem sklepala jutri, vendar pa bo upoštevala stališče francoske vlade. V zvezi s tem je včeraj popoldne zunanji minister Bonnet konferiral z angleškim veleposlanikom Ph ppsom o političnem položaju, dočim je min. predsednik Dala-dier sprejel včeraj zunanjega ministra Bon-neta. kolonijskega ministra Mandela in p: o isednika f nančnega odbora v senatu Caillauxa. V poučenih krog h zatrjujejo, da je tudi v teh razgovorih šlo za splošni politični položaj v zvezi z današnjo sejo francoske vlade. Po najnovejšem razvoju dogodkov v Španiji je postalo negotovo, ali bo francoska vlada že danes kaj defin'livnega sklenila glede imenovanja svojega rednega in stalnega diplomatskega zastopnika v Burgosu. Ko so socialisti izjavili, da se kolektivno pridružujejo parlamentarni levičarski skupini francoskih prijateljev Španije, se je opozicija v francoski zbornici povečala na 200 poslancev. Id so preti prznr.nju gene-rala Franca, če ne pristano na velika in daljnosežna jamstva za špansko neodvisnost in za varnost poli'ičnih na^protnikov v &pan\ii. Vsekakor je poleg tega vpFvaJ na razpoloženje francoske- vlade tudi s'*lep Negrtnovcga kabineta, da se bodo republikanci še nadalje borili. Slej ko prej pa je Francija v tesnh zvezah z Anglijo. Nova Berardova misija Pariz, 14. iebr. a. Vse kaže, da bo vlada na današnji seji sklenila, naj senator Leon Berard ponovno odpotuje v uradni misiji v Burgos. O priliki svojega drugega potovanja v Burgos bo Beraid imel nalogo, proučiti ne samo način ureditve diplomatskih odnošajev med Parizom in Burgo-som, temveč tudi pripraviti ureditev gospodarskih in trgovskih odnošajev med obema državama. Istotako bo Berard razpravljal z vlado generala Franca o vprašanju beguncev. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov, bi imel Leon Berard odpotovati v dveh dneh v Burgos. Tesno sodelovanje Francije in Anglije Pariz, 14. febr. AA. List ^Kepublique« piše, da je Francija vedela za dogodke na Llmorci in da jih je odobrila. Francija bo sklepala skupno z Veliko Britanijo ali se pošljejo v nacionalistično Španijo poslaniki. Francija bo tudi po vojni delala v popolnem sporazumu z Veliko Britanijo, kar pa se tiče bodočega režima v Španiji, se v to stvar ne namerava vmešavati. Vsakdo naj bo gospodar v svoji hiši. Francija je pripravljena nuditi celo svojo pomoč Španiji ne samo v sporazumu z Veliko Britanijo, temveč eploh z vsemi, ki bodo hoteli pokazati dobro voljo za obnovo Španije. Od Španije nimamo ničesar zahtevati, prav tako pa tudi Španija ne more ničesar zahtevati od nas. Naše prijateljstvo mora biti naravno in sicer tem bolj, čim bolj so naši interesi v Maroku deljeni in enaki na Sredozemskem morju ter na velikih pomorskih cestah. »Justice« pravi da se mora letos odločiti us^da Evrope in usoda Francije. To leto bo odločilno za mir ali vojno. Če letos ne bo izbruhnila vojna, se bo začela dolga doba miru, ker je 1. 1939 zadnje leto zapostavljenosti velikih demokratskih držav. Zato je treba brez odlašanja mobilizirati vse naše sile in pripraviti vsa sredstva za obrambo našega neba. Pripravljeni smo braniti svoje meje. ^>Figaro« piše o velikih naporih Velike Britanije, da bi se vojaško pripravila. Poleg redne vojske ima že sedaj tako zvano teritorialno vojsko, v katero vstopajo prostovoljci. Ta vojska, ki je bila reor~an;zirana pred kratkim šteje 12 protiletalskih divizij. 12 pehotnih in eno mehaniškn divizijo. To je jedro angleške armade Na vsak način bi se ta vojska povečala, če bi se poctonno uvedla obvezna vojaška službi. S^dania vojska bi se mo^a uoorabiti kot kader za pripravo m^b'i'zacije. Chamberlainova pojasnila o položaju London, 14. febr. w. Labur stični poslanec Henderson je zahteval včeraj v spodnji zbornici od min. predsednika Chamber-laina izjavo, da angleška vlada glede na izpremenjeni vojaški položaj v Španiji ne namerava priznati Francove vlade v Burgosu. Min. predsednik Chamberlain je odgovoril, da mu je glede na neprestano iz-preminjajoči se položaj v S panoji nemogoče dati tako zagotovilo, sporočit5 pa more. da je angleška vlada v stalnih stikih s francosko vlado in da doslej v tej zadevi Se ni bil sprejet noben sklep. Na vprašanje poslanca Hendersona, ali more zagotoviti, da bo vlada vprašala spodnjo zbornco za mnenje preden se bo odločila za izpresmembo svoje politike, je Chamberlain odgovoril, da bo vlada pač morala nositi odgovornost. Laburistična poslanca Henderson in At-tlee sta nato postavila še nadaljnja vprašanja min. predsecin.ku Chamberlain u ( ki pa nanje ni odgovoril. V odgovoru na različna vprašanja o vlogi angleške križarke ^Devonshire« pri predaji Minorce Francovim oblastem, je izjavil Chamberlain. da angleška vlada pri teh pogajanjih ni sodelovala in da zato tudi nima nol>ene odgovornosti. Anglija je posredovala le toliko, da je njena vojna ladja »Devonshire« prepeljala iz Palme v Port Mahon zastopnika nacionalistov, ki se je potem pogajal z republikanskim guvernerjem na Minorci. Zaradi letalskega napada na Port Mahon med po-gnhm:i je Anglija po diplomatski poti protestirala, toda ne v Rimu, kakor bi želeli nekateri poslanci, sodeč po njihovih interpelacijah, nego v Burgosu. Na ta svoj protest je dohila preko svojega diplomatskega zastopnika v Palmi na M'nr.rei od tamkajšnjih nacionalističnih vojaških oblasti odgovor, da jo bil letalski napad izvršen po pomoti. Po»me izi-»vo je podal tudi d! rV.vr.i podtajnik Buttler. Angleški pogoj za priznale Francove vlade London, 14. febr. AA. Sncči jo bila seja privatnega parlamentarnega odbora za Španijo, ki ji lahko prisostvujejo vsi za-interesi: ani člani parlamenta, zaradi česar je bilo zanjo veliko zanimanje. S seje so bile poslane brzojavke predsedniku franco.ke vlade Daladie; u in zunanjemu ministru Bonnetu ter več francoskim narodnim poslancem, kakor tudi predsedniku angleške vlade Cha-nberlainu. Odbor je v teh brzojavkah naglasii, da želijo vse stranke angleškega parlamentu, da se prizna v'ada generala Franea. če izda amnestijo in obljubi umik prostov. ljcev. To stališče angleškega parlament urnega odbora zastopa tudi današnji Times«. Mnenja angleških listov London, 14. febr. AA. Današnji listi se ponovno bavi jo s španskim vprašanjem. jTimesi smatra, da je veČina članov angleškega kabineta za priznanje vlade generala Franca brez pogojev, ker bi pogojno priznanje dajalo republikancem samo moč za nadaljnje borbe. Laburistični listi sma-traja. da kabinet na jutrišnji seji še ne bo sklepal o vprašanju priznanja španske vlade. »Ne\vs ChronicleDaily MaiK tolmači včerajšnje izjave Chamberlaina v spodnjem domu tako, da bo angleška vlada vodila v Španiji realistično politiko ter priznala vla- do generala Franca. ~.Daily Express naglasa, da se angleški trgovski krogi že sedaj pripravljajo za obnovo trgovskih odnošajev z nacionalno Španijo ter svobodno konkurenco z drugimi državami. Irsko priznanje Francove vlade Burgos, 14. febr. AA. Minister za zunanje zadeve Jordana je sprejel predstavnike Irske, Urugvaja in Anglije. O teh sprejemih ni bilo izdano nobeno uradno obvestilo, vendar pa smatrajo v političnih krogih, da je predstavnik Irske sporočil sklep svoje vlade, da prizna de jure vlado generala Franca. 4O0C0OO beguncev iz Španije V zadnjih dneh jih je pribežalo iz Katalonije v Francijo zopet do 40.000 Pariz, 14. febr. AA. število beguncev, ki so v zadnjih treh tednih prekoračili francosko mejo. cenijo na 350 do 400 tisoč. Okoli 140.000 jih je bilo poslanih v razne francoske pokrajine. 40.0GO pa vinjenih v nacionalno Španijo. Okoli 170.000 beguncev je v koncentracijskih taboriščih v pokrajini vzhodrih Pirer.ejev. V zadnjih dveh dneh je prekoračilo mejo ?.0 do 40 tisoč begun-» cev. Ogromne žrtve vojne Pariz, 14. febr. i. Državljanska vojna v Španiji, ki je zahtevala že nad poldrug milijon človeških žrtev in pahnila v bedo i:i nrsrečo na milijone ljudi, je po do-sedanji cenitvi povzročila že 60 milijard j frankov škode. Smrtne ebsr^dbe republikancev v Barceloni Barcelona. 14. febr. A A. Vojno sodišče je obsodilo na smrt Salazarja Venturo, predsednika narodnega sodišča. Manuela F?@!i£osko*ia9&s&slti[ soor zaradi Hainaiia Japonska vlada izjav otok Hainan snurco iz Pariz, 14. febr. o. Okupacija Hainana pomeni za Francijo indirektno ogražanje njenega kolonijskega imperija in so tukajšnji krogi mnenja, da predstavlja manever proti Francij. in demokratskim s.lam. Službeno so Japonci na francoski protest izjavili, aa je nj hova vojska le začasno zavzela otok in da spada okupacija v okvir vojaških ukrepov, ki re tičejo nastopa japonskih vojnih sil proti južni Kitajski nso pa name:avala kakorkoli prekršiti fr^ncesko-k:taiske konvencije niti f i-anoosko-japoo-ske pogodbe. Kljub temu se franco~k; politični krogi s takim tolmačenjem okupacije Hainana ceslej niso mogli zadovoljni. Okupacijo proglašojo tuli za prekrš tev obljub, ki jih je dala Japonska v zadnjem poletju francoskemu in r.n to vsekakor pomenilo flagrantno prekršitrv poooclb in koncentracijo japonskih vojnih sil na področju ki spaoa v sfero frrnco-kh žTvljenjskfli Interesov. Tako ugotavlja >Temps-. sploh pa so francoski krogi ir.H' nia. da Janonci tokrat najbrže niso hoteli o Tre žiti interesov voies;l. ker je niihov po'oža^" preveč kočljiv, da bi smeli tvegat: nove zerle'Jjaje na Daljnem vzhodu. Angleška demarsa v Tokiju Tckio, 14. febr. AA. Angleški veleposlanik je obiskal japonskega zunanjeca ministra Arito ter mu predal noto svoje vlade, podobno noti. ki jo je izročil včeraj francoski veleposlanik zaradi zasedbe otoka Hainana Japonske izjave Tokio. 14. febr. i. Na francosko demar-šo zaradi zasedbe otoka Hainan je japonska vlada odgovorila, da je ^a^pfJIa otok samo začasno in da ga ne misli anektirati. Tokijo. 14. febr. a. Zastoordk zunanjega" ministrstva je iziav:l poročevalcem listov o zasedbi otoka Knina na. da je iaponska vlada že večkrat izjavila, da nima noben h teritoria^'h zahtev nasproti Kitajk"1 Na vprašanje kako dolgo utegne traiat; zasedba otoka Hainana je odgovoril: Danes je še prezgodaj dajati izjave o morebitnih rezultatih. List »Mikalo« smatra, da bo japonska vlada na francosko-anodesko demaršo od-govorda da je zasedba otoka Hainana čisto vojaškega značaja. List pravi, da v japon- l|a? da so njene čete zasedle strateških razlogov skem odgovoru ne bo ničesar rečenega. kako dolgo bxlo Ja ponci ostali na otoku Hai-nanu. kar iz strateških razlogov tudi pozneje ne 1k> potrebno. Kim, 14. febr. i. It-dljanski zunanji minister grof Ciano je sprejel včeraj japonskega pos'e-iika šira! ori ja. s katerim se je ia7s:ov;ii ;d o položaju, ki je nastal na Daljnem vzhodu, zlasti po zasedbi otoka "*i*nans no Japonski. TretjisiP, iasvm^fclh izdatkov za vojfto Tokio, 14. febr. br. Japonska poslanska Efcernica je sprejela novi državni proračun. Skorai tretjina izdatkov rednega proračuna je določena ra vojsko in voino mornarico. Pol«;g teg3 le "o-;i sprejet tudi izredni vojni proračun ki je ves namenjen vojski. j Garido. predsednika revolucionarnega od-! bora, Emilija Moralesa. predsednika revo-! lucicnarnega sindikata, Palba Cerdo, vod-I jo patrole smrti, ter znanega anarhista Francisca Pitcra, ki je bil obtožen zaradi umora 15 duhovnikov. Vsi akti so bili takoj po razglasitvi sodbe poslani generalu Francu, ki bo sklepal o usodi obsojencev. Bombardiranje Madrida Madrid, 14 febr. AA. Pri včerajšnjem bombardiranju Madrida je bilo ubitih 23 ljudi, ranjenih pa 76. Španske umetnine v ženevi Ženeva, 14. febr. i. Pcsebni vlak s španskimi umetninami, med katerimi so dela najslavnejših španskih slikarjev Greca Velasqueza, Morilla. Francisca de Goya. Zliroarana in drugih, je prispel snoči v Ženevo, kjer je bil izročen v varstvo tajnik". Dr. narodov v Avenolu. Po konča- i ni državijamki vojni bodo umetnine vr- i njene Španiji. vlade Budimpešta, 14. febr. AA. Krožijo glasov:, cia je vlada v kuri ter da je regent že sprejel oetavko kabineta. Kakor trdijo, je povod krizi bolezen p: pi.se^nika vlade, navajajo pa se tir d innogi drugi razlogi. Po trditvi gotovih krosov je prišlo do nesporazuma med regentom in predsednikom vlade Imredvjem. Kot kandidate za novega predsedndca vlade imenujejo bivšega min. predsednika Daranvija. predsednika vrhovnega sodišča Torehvja ter prosvetnega ministra grofa Telekvje. Odgođeni polfsko-nemški razgovori o manjšinah IJerlin. 14. febr. br. Od pretekle sobote se je v Berlinu mudila delegacija poljske vlade z nalogo, da na osnovi dogovora med RibbentTopom in Beekom na januarskem sestanku v Berchtesgadnu in Mori kovu prične poeajanja o ureditvi položaja poljskih manjšin v Nemčiji in nemških na Poliskem. Podajanja so trajala le dva dni in so bila včeraj prekinjena ter odsodena na kasneje. fvmi lisredi v Burmi Spopadi med muslimani in Indi — 40 ljudi ubitiSi, 400 ranjenih London. 14. febr i Po vesteh iz Indije je bilo pri spopadih muslimanov z Indi v Burmi ubitih 31 ljudi, ranjenih pa 219. Policija je aretirala GC0 demonstrantov. V Kaunporu so demonstranti napadli trgovine in ?ih izropali. Neredi so nastali, ker so Indi sviraii pred muslimansko džamijo in so bili zaradi teea muslimani ogorčeni. Nastali so pretepi in spopadi in je napo- sled posegla vmes policija. Ker se množica ni hotela raziti. je policija šestkrat streljala med ljudi. Na mestu je obležalo 20 mrtvih, nad 200 pa je bilo ranjenih. Proglašeno je bilo obsedno stanje. Položaj je zelo resen. London, 14. febr. i. Pri včerajšnjih izgredih v Kaunporu je bilo ubitih 40 ljudi, ranjenih pa nad 400. Palestinska konferenca židovski delegati vztrajajo na Balfourjevi deklaraciji Lonuon, 14. febr. br. Včeraj je palestinska konferenca nadaljevala svoje delo. Na posvetovanjih z zastopniki angleške vlade so arabski delegati zavzeli svoje stališče glede odgovora angleške vlade na njihove zahteve o bodoči ureditvi palestinskega vprašanja, dočim so se v posvetovanjih židovskih zastopnikov s predstavniki angleške vlade obravnavale židovske zahteve. O teh je bil nocoj objavljen komunike, ki pravi, da so židovski delegati na konferenci poudarili, da živijo Žid je povsod kot manjšine. Palestini se niso nikoli odrekli židovska občina v Jeruzalemu ni ni- koli nehala obstojati, židje so pripravlje-. ni živeti z Arabci v tesnem in prija tel j-! skem sožitju, židje nikakor ne nameravajo Arabcev zatirati ali izžemati, a prav I tako ne bodo nikoli pustili, da bi jih oni preganjali, židovski delegati so predvsem j vztrajali pri Balfourovi deklaraciji iz leta j 1917. Na konferenci so razpravljali tudi j o naselitvi Židov v drugih deželah. Zastopnik zidov dr. Weizmann je izrazil, ! da bo dosežen med Židi in Arabci sporazum in da bo prišlo do mirnega sožitja obeh narodov, kar pa bo mogoče samo na podlagi mandata, ki ga naj ima še naprej An-I glija. poCUlcni Q$io\ni6 0 slovenski dolini Jozafat Okrog, j>Struže v \ ihurju< in Krilmanove-ga »Slovenskega de/avca< se zbirajo mladi borbeni katoliki, ki pravijo, da so S?o\*en-ci zašli že tako daleč na slaba in kriva pota, da jih je treba znova — »pokrist faniti«. 1 a posel »pokr is t j on jenja« seveda pripada njim, borcem okoli »Straže \* viharju* in »Slo\*enskega delavca«, ki so med slovanskimi »nc\'crnikii< še edini n^t^ii pro\'over-ni kristjani. O teh >*pra\xivernikih« piše sedaj tudi mariborska »Edinost* in pravi: »In ti mladi borbeni katoličani nočejo čakati šele na sodni dan, ko pridejo ovce na desno, kostumi pa na levo stran, marveč so že &?daj potegnili ostro črto v slovenski dolini Jozafat in se seveda sami po-stavili na desno stran, .1 nc le to, temveč so sedli kar na sodni stol in zavrgli UM* ki niso našii milosti pred njifn>vim obličjem, na pogubljeno stran. Kes da mnogi zmajujejo 7 glavo ni.d .\.s'm početjem. Toda vsi ti starejši tj udje danes ne pridejo več da pokaže JO, da jim kakor za časa dr. Mahniča narodnost, kultura in kar je še takih vprašanj, ni ne le drugotnega, tem več sploh brez pomena. In vendar bi bilo zgrešeno primerjati današnjo »mlado* katoliško generacijo 7. dobo in generacijo, ki jo je vodil škof Mahnič. Mislim, da bi s tem de:>~!i Mahniču veliko krivico. Kajtt Mahnič ie bil resnično fitoteofsko razgledan in globoko \eren človek. / 'dejstx\)va-nje te generacije s svojimi — reket bi skoro — nasilnimi metodami. WVOJlm orožjem, ki ni vedno povsem čisto, jih postavlja da leč pen! Mahničevo resnično versko vnemo. Danes pa zadevamo na take pojave, da mn rama često dvomiti v verski čut tistih »glasnih- kiji !ičano\\ Po navadi se smatra, 'da je pojav mlade borbene generacije v zgodovini /nak nečesa s\e/.ega. očiščujočega. Literarne in kulturne borbe so tudi med Slo-venci j 1 inesle mnogo novega pogona tn mnogo resnično naprednih (i' najboljšem pomenu te besede) idei in stremljenj. Zdi se. da ta mladina, ki je pokarata v znani kritiki Vodetove tako malo takta in smisla /a objektivnost in odgovornost pred publiko, v slovenski zgodovini na bo imela H" rte ga mesta, ki so ga imele mladine pred njo, še več, senca bo padla tudi na tiste, ki se š tem početjem niso strinjali. In s tega vidika je bila storjena nepopravljiva škoda.'- Dobro po^dano, se strinjamo, »Podirajo staro ozhosrčno zaplanhanost Križmanov »Slovenski delavec* piše v zadnji številki na uvodnem mestu: »Kam bi šli stoteri deiavcit kam cele skupine, kar jih je krščanski socializem tako g/oooJto razočaral, če bi ne bilo Zveze združenih delavcev? Danem ie treba hitro delati, ča* beži tako hitro, da ga je treba ujeti v ie nastavljeno - mre/ a. (?!) Ta mreža je danes ZZD. Spričo gotovih dejstev in dogajanj lahko rečemo, do hi sedaj bila po duhu samostojnemu slownskemu pokretu zadnja ura. če bi ZZD ne bila že tako zasidrana ... \ 'rzimo na stran razna delavska kulturnobojna gesla, ki so le cepila našo skuf.nn silo. Pustimo sramotno »farško« gonjo! Opustimo suro\o geslo stisnjene pe-■iti!. . . Delavstvo je razdiračev sito. Sito je lažnivih gesel. Proč hoče od kulturno-bojnih fraz in kulturne »protifarške« gonje. \a naše sestanke prihajajo že tudi delavci, ki so bili še do včeraj marksisti, tudi taki. ki so bili še nedavno narodni socialist*, tudi prm-i borbaši iz njihovih vrst. Sedal šele prav gledajo in vidijo, da so bili varani sami in da so sami nehote druge varali. Prestopajo v ZZD in ZZD jih spreje ma... Saši delavci postajajo neozkosrčni. taka postaja tudi z njimi ZZD. Organizacija celega stanu podira stare, med seboj razprte pokrete, podira pa tudi nujno staro ozkosrčno zaplankanott^ ki je delavstvo nesmiselno ločila v razdrte tabore!.. .c — Kakor je iz tega razvidno, ne bo kmalu ne socialistov, ne nai725, New York 441.125, Bruselj 74.425, Milan 23.21, Amsterdam 236-50, Berlin 177. Praga 15JL4, Varšava 83.37, Bukarešta 3.32. f Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, M. februarja 1089. Ste*. 36 Maribor naj dobi tri spomenike lat sicer kralju Aleksandra, kralju Petra Osvoboditelju in generala Maistra Vedno večje zanimali]« za letalstvo Po Mah m ustanavljalo podmladki „Nalili kril Maribor, 13. februarja Obmejni Alaubor je sprejel z velikim zadoščenjem in veseljem vest o silno posrečenem Izboru ter odločitvah žirije glede osnutkov za spomenik kralju Aleksandru in regulacijo Trga svobode. Mariborčani bodo fmeli od jutri naprej priliko, da si ogledajo krasne osnutke, zlasti pr-vonagrajeni osnutek, v grajskih prostorih, kjer bo jutri slovesna otvoritev razstave osnutkov. Na nedavnem občnem zboru pa so Maistrovi borci sprožili tudi misel spomenikov kralju Petru Osvoboditelju In generaiu Maistru. Problem spomenika generalu Maistru je rešen že s samim načrtom regrutacije Trga svobode. Ob impozantnem stopnišču bo v smislu načrta lahko rezerviran najlepši prostor za spomenik osvoboditelju Maribora, s tem. da so Maistrovi borci sprožili vprašanje spomenika kralju Petru Osvoboditelju, pa se nehote poživlja spomin na svoječasni pripravljalni odbor za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Ta pripravljalni odbor je zbral lepo vsoto 270.000 oin, ki pa so zamrznjeni v nekem denarnem zavodu. Potrebno bi bilo, da se navedeni priprav- Maiibor, 13. februarja V soboto dopoldne je zborovalo učitelj-stvo sreza Maribor desni breg v dvorani Narodnega doma v Mariboru v Izredno velikem številu, kar je lep dokaz stanovske zavesti. Po Izčrpnem poročilu predsednika gosp. Petroviča, Sol. upravitelja is Device Marije v Brezju o perečih stanovskih zadevah, je podal zanimivo sliko obeh glavnih skupščin Sol. upravitelj g. Kaapar. Strnjenih učiteljskih vrst ni razdvojilo razdiralno delo opozicije. V stanovski zavesti je naša moč in zmaga! Delovanje društva zadnjih let se je usmerilo poleg reševanja stanovskih vprašanj v prvi vrsti k Studiju posameznih življenjsko različnih šolskih okolišev. Do dobra mora spoznati ta študij vsak učitelj, če hoče. da bo njegovo Šolsko in izven-šolsko delo usmerjeno pravilno in obenem plodonosno. Spoznanje vseh družabnih, gospodarskih in socialnih prilik je prvi in najvažnejši pogoj uspešnega dela. V nadaljevanje tega študija, kako naj pomaga učitelj graditi lepšo in boljšo bodočnost našega naroda, je naprosilo društvo kot predavatelja univ. prof. g. dr. Gosarja, ki je svojemu predavanju dal naslov: Nova družba in šola. Športni klub železničar v Mariboru, ki ga je ustanovila peščica narodno zavednih železničarjev, je po 11 letih obstoja zrasel v močno športno organizacijo. Ta klub si je za slovenski sport v Mariboru pridobil nevenljve zasluge in je s svojim požrtvovalnim in ztrajnim delom zgradil sebi in v ponos našega obmejnega mesta lep in dostojen športni prostor — stadion, z lastnim klubskim domom, kjer se shajajo njegovi člani in goje vse panoge sporta. Ta mladina iz železničarskih krogov zasluži brez dvoma vso moralno in gmotno podporo, katere mora hiti deležen klub cd strani svojih prijateljev. Težka in odgovorna naloga pri telesnem in duševnem vzgajanju mladine zahteva od voditeljev nemalo truda in nesebičnega dela. Da bi mogel SK železničar nemoteno izpolnjevati svoje težke naloge in doseči one uspehe, ki so potrebni dobro in močno organiziranemu klubu, mu je potrebna vsestranska moralna in gmotna Ljutomer. 14. februarja Sokolska m užina v Križevcih se je zbrala v nedeljo pri br. Vrablu, da poda obračun dela v preteklem letu. Občni zbor je vodil zaslužni in dolgoletni starosta br. Skuhala Franc, ki je uvodoma nasloni tople pozdravne besede na Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu so navzoči vzkliknili trikratni >Zdravo!<. nakar je pozdravil župnega delegata br. Komaca in vse ostale. Poudaril je, da šteje danes društvo nad 60 pripadnikov' in so to res pravi Sokoli, Ker je odpadlo vse ono, kar je bilo gnilega in ni spadalo v sokolske vrste. Posebno je razveseljivo, da ima društvo več mlajMh moči, ki nudijo jamstvo, da bo vladal v društvu zdrav duh. Iz vseh poročal ostalih funkcionarjev je bilo razvidno, da je glavna ovira pri uspešnem društvenem delu pomanjkanje lastnega doma. Zaradi tega je prva naloga društva, da si zasigura streho, V okviru sokolske Petrove petletke si bo društvo zgradilo svojo telovadnico. Blagajniško poročilo je precej ugodno, saj izkazuje dohodkov 6.384 din, izdatkov pa 2006 din. torej je pribitka 4378 din. Pred volitvami je spregovoril še župni delegat br. Komac, ki je obrazložil stanje Sokolstva v sedanjem času, na naslov prisotnih Članov pa j« naslovil apel k skupnemu, vztrajnemu in res bratskemu složnemu delu. Pil VOlitvah jt bila izvoljena naslednja uprava; starosta Skuhala Franc, podsta-rosta Mišja Adolf in Pucelj Lojze, načelnik Hrastovec JoAko, podnaćelnlk Verač Feliks, načelnica Puconja Marta, podna-čelnica Heric Marta, proavetarka Štefan Nela, tajnik Kolar Vilko, blagajnik Trepo Rihard, matrikar <5eh Ivo, gospodar Trepo Rihard, društveni zdravnik dr. Porekar C. Odborniki- V rabi Alojz, Kosi Josip. Osterc Franc, Sadi Anton, pajnkart Alojz, Verač Slavko, Antonac Oda, Heric Pepca. pri slučajnostih se je obravnavala pred- 1 jalni odbor sestane in da skuša po presledku let znova obnoviti to vprašanje. Priporočljiva bi bila nova akcija, ki naj bi skušala doseči, da bi dobil pripravljalni odbor omenjeno vsoto na raapoiago. Primeren prostor za spomenik kralju Petru bi bil Kralja Petra trg. Z razpoložljivim zneskom bi se nedvomno lahko postavil čeden spomenik. Ta akcija naj bi se že sedaj pričela, spomenik pa naj bi se zgradil Sele potem, ko bi bil na Trgu svobode že postavljen ipomenik viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju. Maistrovi borci pa so se zavzeli tudi za gradnjo prepotrebnega novega mostu preko Drave. Po njihovem mnenju bi se moral most imenovati Aleksandrov most po nepozabnem kralju Mučeniku in Zedinitelju. Glede načrtov povečane bolnice pa so izrazili Maistrovi boici svoje mnenje, naj bi dobila bolnica naziv po osvoboditelju Maribora generalu Rudolfu Maistru. Vsi ti in drugi predlogi kažejo, kako živahno je zanimanje Mariborčanov za, nove petarde in nove pridobitve, ki naj dajo naši obmejni prestolnici novo. lepše lice. pa tudi svojski pečat in podobo. Predavatelj je v dve urnem govoru orisal vprašanje ustvarjanja nove družbe, ki temelji na osnovah sedanjega družabnega reda. Novi družabni red naj bi zagotovil vsem ljudem možnost primernega in dostojnega življenja. Nova družba ni nič novega, potrebne so le reforme, če odstranimo ovire, še nismo ustvarili novega družabnega reda. Vprašanje nove družbe zavisi od intenzivnega podrobnega dela, ki mora biti prilagođeno domačim razmeram in potrebam. Za tako delo pa je potreben gospodarski in socialni program. Težišče problema je zboljšanje življenjskih pogojev. Pri tem delu ima šola posredno nalogo. Velika je potreba smotrnega prosvetnega dela. Vzgoja in izobrazba kmečke mladine za dobre gospodarje in gospodinje je naloga učiteljstva. Predvsem pa je potrebno pravilno gledanje in presojanje stanja, da ne zaidemo v prazne teorije. Vse izvenšolsko delo naj bo posvečeno krajevnim potrebam in učitelj si bo utrdil svoj položaj. G. predavatelj je žel obilo priznanja in zahvale in je rade volje odgovarjal na številna vprašanja. Prihodnje zborovanje bo v marcu v Studencih. podpora prav vseh slojev, ki ljubijo sport. Oni delavci, ki opravljajo odgovorne funkcije v k Lu bo vem odboru, so radi prezaposlenosti s tekočimi in perečimi klubskimi zadevami tako zaposleni, da ne morejo vršiti one uspešne propagande, ki je potrebna za čim večji razmah kluba. Zaradi tega se je pred dvema mesecema ustanovila posebna formacija, ki bo vodila propagando v korist Železničarja. Novo organizacijo, ki si je nadela ime ^Društvo prijateljev SK železničarjac, so ustanovile ugledne osebe pod vodstvom inž. D. Nešiča in Josipa Blažiča, ki so tudi izdelali pravila, ki so jih oblastva tudi že odobrila. Ustanovni občni zbor Društva prijateljev SK železničarja bo v nedeljo 19. t. m. ob 10. na stadionu SK železničarja. To društvo naj bi imelo nalogo zbirati gmotna sredstva, ki bi se uporabljala izključno le v propagandne namete ter omogočiti klubu angažirati prepotrebne trenerje. vsem sokolska maš kara da, ki bo 19. t. m. in pa razne druge zadeve. Maribor, 13. februarja Ob meji pripadajo društvom posebne naloge, posebna odgovornost, ki je nujna posledica odnosa do meje in prilik onstran meja. Teh nalog se v posebni meri zavedajo predvsem naša obmejna sokolska društva- Med temi je znano po svoji delavnosti in marljivosti sokolsko društvo v Hočah. Hocki Sokol se navzlic vsemu lepo razvija. Društveno delovanje je bilo kljub težkočam zadovoljivo. O tem priča med drugim denarni promet — poleg številnih prireditev in nabav društvenega inventarja. Vse to priča o žilavi vztrajnosti hočkih Sokolov, katerih optimizmu in idealizmu je dal duška v svojih uvodnih izvajanjih zaslužni starosta br. Anton Flis. Sledila so pregledna poročila tajnika br. Maksa Friškovica, načelnika br. Dušana Flisa, blagajničarke Štefanije Flis, pro-svetarja br. Josipa TuSka, gospodarja br. Konrada Lorbeka. knjižničarja br. Stanka Pšeničnika. Društvo je prejelo in odposlalo 268 dopisov. Telovadilo je 5 oddelkov. Povprečno vpisanih telovadecih je bilo 70, letno število telovadnih ur 504. skupni letni obisk 4322. 28. avgusta je bil V Ho- Čah društveni telovadni nastop, 8. januarja telovadna akademija. Dohodki in izdatki izkazujejo 8931.25 din. Skupni denarni promet je bil 16.866 din. Govorov pred vrsto je bilo 14. Skupno premoženje izkazuje vrednost 43.096 din. Skupno število knjig v društveni knjižnici je 442. Knjižnice se poslužujejo pretežno društveni pripadniki. Občni zbor je dal vneto delujočemu odboru toplo priznanje za njegovo prizadevno delovanje v pretekli poslovni dobi. Pri volitvah je bila izvoljena pretežno dosedanja uprava z dosedanjimi marljivimi funkcionarji in zaslužnim starosto bratom ! Antonom Flisom na čelu. Maribor, 13. februarja Razveseljiv pojav pri nafti . mariborski mladim Je iskreno zanimanje za Jadralno letalstvo in tudi za modelarstvo, ki je velikega pomena za temljrto vzgojo ter izobrazbo naših bodočih pilotov. Nosilci tega razveseljivega gibanja so podmladki »Naših kril« na posameznih srednjih šolah, poteg že ustanovi jenih podmladkov bodo v kratkem ustanovljeni novi podmladki »Naših krilc v Mariboru, Celju. Ljutomeru in Murski Soboti. Na tukajšnji učiteljski soli in trgovski akademiji sta se podmladka že ustanovila, raaen tega tudi na klasični gimnaziji in v Učiteljskem domu. Glavni cilj organizacije rxximiadkov je njihova zaposlitev v strokovnem pogledu in sicer v raznih modelarskih tečajih. Doslej deluje v okrilju tukajšnjih — Osebne veMi. Iz Cezanjevec je bil premeščen šolski upravitelj šnudrf Hin- ko v Apače. Za upravitelja je bil imenovan Dohaja Janee, učitelj v Cezanjeveih — Iz Beltiacev je bil premeščen učitelj Anton Kosi v Lipo. — Na njegovo mesio je bil nameščen abiturijent Fujs Martin. — Občni zb»r ga»Ueev pri Mali Nedelji. Malonedeljska gasilci so v nedeljo zbor*»vali in polagali račune o delu v preteklem letu. Četa je sedaj očiščena in so odstranjeni iz nje vsi oni, ki so v četi zasledovali vse druge cilje, samo gasilskih ne. Delovanje čete je zelc intenzivno in aktivno. Posebno je razveseljivo dejstvo, da je imela četa lani nekaj zelo dot>ro obisna-r.Lh gasilskih predstav. Lep dom in mnogo orodja priča o vztrajnem in složnem delu. Volitev ni bilo, ker funkcijska doba sedanjega odbora še ni potekla. — Letošnji pustni čas je zelo krate*. Zato je vsako nedeljo in tudi med tednom mnogo porok. Na vsem Murskem polju se letos mnogo ženijo in to kar v skupinah — Dva jubileja. Znani mariborski novinar g. Franjo Pire, ki s toliko ljubeznijo in vnetostjo skrbi za grob A. Tomšiča na starem mestnem pokopališču, obhaja te dni dva jubileja. Poleg rojstne obletnice obhaja 501etnico, kar je pričel kot trgovski vajenec v Krškem dopisovati »Dolenjskim Novicam«. Dopisovanje ga je povezalo z novim poklicem. Razen tega pa obhaja g. Franjo Pire, znana mariborska osebnost, 201etnico, kar je pričel dopisovati v »Slovenski Narod«. Tam v kavarni »Centrala je imel pred 20 leti svoj pravcati presbiro. Tukaj je opravljal svoje posle tudi za druge liste, med drugim tudi za »Obmejni branike G. Franjo Pire spada k starejši generaciji naših novinarjev. Navzlic 68 letom je še mladostno čil in neugnan. saj je bil letos 17-ič na božični večer vrh Pohorja popolnoma — sam. Želimo mu, da bi čim dalj ohranil mladostno delavnost in požrtvovalno agilnost ! — Z mariborskega trga. Na tukajšnjem trgu so veljavne do nadaljnjega sledeče cene: zelenjava: krompir 0.75 do 1.25, merica 6 din, čebufe. 3 do 4, česen 6 do 10, komad zelja 0.50 do 3, kislo zelje 3, komad repe 0.25 do 1, kisla repa 2, komad karfiole 2 do 8. kg po 5 do 8, komad ohrovta 0.50 do 2, hren 8 do 10, komad zelene 0.50 do 3, šopek petršilja 0.50 do 1, komad endivije 0.50 do 2, dalmatinska 6 do 10, kup motovilca 1, kup radiča 1. kup špinače 1, kup vrtnega korenja 0.50 do 1, koleraba (komad) 0.25 do 1, komad redkve 0.25 do 1, šopek majarona 0.50 do 1. Sadje: jabolka 3 do 6, suhe slive 8 do 12, celi orehi 10, luščeni orehi 30 do 32, limone po 0.50 do 1, pomaranče 1 do 3. Žito: (liter) pšenica 1 do 1.75, rž 1 do 1.75, ječmen 1.50, koruza 1.25 do 1.50, oves 1, proso 1.50, ajda 1.50, proseno pšeno 3.50 do 4, ajdovo pšeno 3.50 do 5. Fižol prodajajo po 2 do 3.50. Ribe: morske ribe 9 do 34, morski raki 34. Mlečni izdelki: liter smetane 7.50 do 10, liter mleka 1.50 do 2, surovo maslo 24, čajno maslo 18 do 30, domači sir 8 do 10, jajca 0.50 do 1. Meso: svinjsko meso s kostmi 10 do 12, svinjsko meso izluščeno 12 do 14, riba 16 do 17, zajec 13 do 14, salo 15 do 16, slanina 14 dO 15, pljuča 7 do 8, jetra 7 do 9, rebrca 10 do 12. glava z jezikom 5 do 7, ledvice (komad) 2 do 3, noge fkomad) 2. — Medklubski juniorski smuški tek je priredil SK Železničar v nedeljo na Pesku na Pohorju. Proga je bila dolga 9 km z višinsko razliko okoli 150 m. Star-talo je 16 tekmovalcev. Rezultati so bili: 1. Wolfgruber (Rapid) v času 39:47, 2. Stana (Bratstvo, Jesenice) 40:17. 3. Legvart (ISSK Maribor) 40:34, 4. Šubic (ISSK Maribor), 5. Kuhar, 6. Jaunik. 7. Kramaršič, 8. Fišinger, 9. Staleker, 10. Krasnik, 11. Babic, 12. Orel, 13. Serberič. 14. Jezernik (vsi SK Železničar). — Osebna vest. Marljivi tukajšnji kulturni delavec, banovinski arhivar prof. Franjo Baš, je dobil povabilo, da bi šel V Ljubljano, kjer naj bi prevzel važno mesto. Prof. Baš se še ni odločil, ali bi se povabilu odzval ali ne. Zgodovinsko društvo in muzej bi njegov odhod vsekakor zelo občutila. — Poglavje iz češke zgodovine. Pod Okriljem tukajšnje »Vzajemnosti* predava jutri, V sredo 15. t. m. s pričetkom ob 20. v dvorani Delavske zbornice prof. Teply, ki nadaljuje svoje poučno predavanje o češki zgodovini. — »Delo proti tuberkulozi št. 6« je tukajšnja PrOtitUberkulozna liga dostavila svojim darovalcem- Javnosti je s tem poročilom dana možnost, da kontrolira delo tukajšnje PTL. Razveseljiva je razlika dohodkov v letu 1937 napram dohodkom v letu 1938. ki so narasli skoro za polovico. — K »Jadranski noči«. K poročilu, o letošnji 'Jadranski noči- dodajamo še sledeče: prva nagrajenka Majda Rems je dobila 567 glasov, druga Manja Nebešar v ziljski narodni noši 492 glasov, tretja Milena Pilej v češki narodni noši 404, četrta Zdenka Albreht v ziljski narodni noši 346, peta Ernesta štukelj v tolminski narodni noši 328, šesta Zora Pavlovič v gorenjski nar. noši 291 gl. Letos je bila konkurenca v tekmovanju precej ostra, kar se izraža v številu glasovnic, ki so jih prejele nagrajenke, ki so si precej blizu druge drugim. Nagrajenke so prejele lepe nagrade, g. Danilo Vahter jim je izročil v imenu JS lepa darila in čestital k ^NaSlh kril« preko 60 popolnoma izvež-banih modelarjev. Da se pomnoži njihov kader, se bodo organizirali stalni modelarski tečaji, ki bodo v novih prostorih jadralno letalske skupine Maribor I. Takšni tečaji so pokazali doslej prav dobre uspehe. V prihodnjih mesecih bodo takšni modelarski tečaji ne samo v Mariboru, ampak tudi v Murski Soboti. Celju, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Tukaj se bo oblikoval p re potreben naraščaj naših bodočih letalcev, ki bodo imeli ob moderni ureditvi tezenske-ga letališča, nabavi novih jadralnih letal in novega motornega letala obilo prilike, da se temeljito izvežbajo v pilotstvu kot zaključni fazi. do katere vodi modelarstvo kot prva etapa zbujajočega se zanimanja za letalstvo in letalski sport. no trije do štirje pari skupaj. Večina teh gostij se vrši po znamenitih prleskih običajih, ki so znani po vsej Sloveniji. — Prometna nesreča v Ljutomeru. Ko je v nedeljo 'zjutraj hotel avtoprevoznik Za vratni k za vozit i svoj veliki tovorni avto, na katerem je imel naloženih 5 ton žrebljev, na cesto, se je nenadoma cesta nad kanalom udrla in zadnje kolo avtomobila se je žarimo 1 meter globoko v zemljo. K sreči se uslužbenci, ki so bili na avtomobilu, niso poškodovali, pač pa je avto nekoliko poškodovan. Ta nesreča priča, kakšne so naše ceste, oziroma ulice v Ljutomeru. Na vrhu kanala je bila samo plast zemlje in je čudno, da se niso tu že zgodile večje nesreče. — Gasil***! tečaj. Gasilska župa bo v nedeljo 19. t. m. priredila tečaj za naše gasilce v Ljutomeru. Na tečaju se bodo praktično obravnavale razne gasilske veščine. Tečaj bo, kakor je razvidno iz prijav, dobro obiskan. uspehu. G. direktor Juvančič in damski komite z agilno gospo Pintarjevo na čelu in vsi člani pripravljalnega odbora so si pridobili zasluge za prodoren uspeh. Narodnih noš je bilo letos preko 80. Krasna okrasitev dvorane je bila v preizkušenih rokah g. Saše Petroviča. — Vroča amaconska kri je vznemirila Liziko, Pepco in Zofko, ki so se srečale na koncu Ulice kneza Koclja. Končno je zmagala Lizika, ki je vrgla ubogo Zofko s takšno silo na tla, da je revica obležala. Precej ljudi se je zabavalo ob tem tragikomičnem prizoru. Zadevščina bo imela svoj primeren zaključek najbrž pred sodiščem. — štorklja na cesti. 221etna služkinja Ana Vajngerl iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah se je vračala v Maribor. Na cesti je obležala v porodnih bolečinah. Povila je zdravo dete. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico. — O tem in onem. Skladiščniku Ignaciju Arzenšku iz Frankopanove ulice 51 so odpeljali kolo znamke T>Brennabor^ z evid. štev 2—22595. — Za policijskega organa se je izdajal neki Josip Bišof iz Krčevine. Od pasantov, ki so šli po Ve-trinjski ulici, je zahteval legitimacije. Na policiji so mu pojasnili, da se bo stvar drugače zaključila, če bi se to spet ponovilo. Z lokomotive je padel 551etni zvaničnik državnih železnic Rudi Puhman iz Tatten-bachove ulice 16 in se pobil po obrazu. Zdravi se v bolnici. -— Pri padcu si je razbila čeljust posestnica Marija Efma-jer iz Studencev. — Pobreške novice. Na.š občinski odbor se je sestal k proračunski seji. Skupni izdatki znašajo 669.345 din. Med izdatki je predvidena za novi most čez Dravo v Melju vsota 100 000 din, za ceste 83.000 din. za brezposelne 10.000 din, za socialno skrbstvo 50.000 din. Prispevek meščanski šoli v Mariboru 78.000 din. za ljudsko šolstvo 147.000 din, za cestno razsvetljavo in razširjenje cestnega električnega omrežja 36.000 din. Med dohodki je 43% občinska doklada v znesku 246.000 din, trošarina na alkohol 270.000 din. trošarina na meso 36.000 din, dohodki občinskih posestev 35.000 din, globe 13.000 din. Žal je vsota za brezposelne premala. — 70ietni mladenič. Te dni slavi TOlet-nico rojstva stara korenina Jože Grgič. Kdo ga ne pozna? Rodil se je v Trstu 16. februarja 1869. Skromen je, vljuden in prijazen. Na stara leta se je lotil celo kolesarskega sporta. Moral je iz ljubljenega Trsta in se je naselil v Mariboru. Kot skromen starinar pred magdalensko cerkvijo je imel srečo, da je zadel glavni dobitek razredne loterije. Kupil si je hišo na Tržaški cesti, kjer preživlja starost svojega življenja v zdravju, humorju in vedri šegavosti. Kljub sedmim križem je njegov korak prožen in lahak. 701etnemu mladeniču želimo čim prijetnejšega po-čutka tja do skrajnih mej človeškega življenja. — O slovenski besedi v zdravstvu in lovstvu bo predaval v sredo 15. t. m. cb 20. v realki šef primarij dr. M. Černič. Zanimiv'' tema in predavateljev sloves bosta nedvomno privabila precej občinstva. — Otvoritev razstave osnutkov za spomenik kralju Aleksandru in regulacijo Trga svobode bo v sredo 15. t. m. s pričetkom ob 11. v mariborskem gradu. Vhod s stopnišča v Grajski ulici. Nato bo razstava za javnost odprta. — Prvo predavanje materinskega tečaja bo nocoj ob 20. v Ljudski univerzi. Predava dr. Skalickv o temi »Največje poslanstvo žene in zaščita njenega zdravja«. — Zakaj v Xico, .Monakovo, Paril ko vam bo nudila letošnja »BOHEMŠKA NOČ« na pustno soboto, dne 18. februarja v Sokolskem domu mnogo več! Ran-devu zabave željnih! Revija mask! Dragocene nagrade najoriginalnejšim in najlepšim maskam! Senzacionalna presenečenja! Pridite vsi: 18-n — Veterani našega sinjega Jadrana, bivši mornarji, podoficirji in oficirji vojne in trgovske mornarice, so se zbrali pri »Novem svetu« k rednemu občnemu zboru tukajšnje podružnice Združenja bivših mornarjev, ki hoče v narodu širiti pomorsko zanimanje, interesirati mladino za službovanje v vojni in trgovski mornarici, gojiti tovariške stike ter posredovati v zadevah aktivnih članov, ki se nanašajo j na mornarsko službo. Marljivi društveni funkcionarji so podali klena poročila o | vzornem delu v pretekli poslovni dobi. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika J. Povodnik, za tajnika Zagovec, za blagajnika Veselko. Odborniki so: Cvetnič. Jarc, Kosi in Sitar. — ftranibor je imel snoči svoj občni zbotr, na katerem je bil izvoljen nov odbor z dT. Mencejom na čelu. — Napredovanje, v IV. skupino II. stopnje je Napredoval za tetini&otg* svetnika inž. Vladimir Knez. tehnični sve nik TT. skupine pri tukajšnjem tehničnem oddelku sreskega načelstva. — Dve žrtvi poledice. Xa spolskih tleh je padel 401etni posestnikov sin Franc R<-glič iz šobra pri Mariboru, prav tako pa tudi lSletni France Mravljah s Kozjeg a vrha pri Brezjem. Oba sta se potolkla na glavi in so ju morali prepeljati v bolnico. — F.nknvt na leto pozabite na vse skrbi in težave in se zabavajte od srca. Najlepša priložnost za to bo > Bo nemška noč« na pustno soboto, dne 18. februurja SokOlskcm domu. Sijajne dekoracije, odlične godbe, senzacionalna presenečenja! Na svidenje! 17-n Mariborsko gledališče Torek 14. ob 20.: Na ledeni plošči. Red C. Sreda,' 15.: Zaprto. Četrtek. 16. ob 20.: Autcmclodv. Red D. * Prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču bo krstna predstava Bevkove komedije »Partija *aha«, ki jo pripravlja g. Vaio Bratina k. g. S krstno predstavo jei združena tudi pTOSlava letnega delovanja g*. V. Brat ine na pol ju gledališke umetnosti. Iz Celja —G Smrtna mereča pri požaru. V patak okrog1 18. je nastal blizu Ljubnega v gornji Savinjski dolini požar, ki se je naglo razžiril in je upepelil ni&o in dvoje gospodarskih poslopij p* so stnika Iv.ina Zgorelo je tudi 10 goved in S konji, dočim so ostale tri konje rešili. Med reševal bil tudi 62-letni posestnik Janez KonJak iz Podtera pri Ljubnem. Konšak je planil v goreči hlev, da bi re£:l še ostale tri konje. Ko je vodil enega konja iz hleva, so js sesulo goreče tramov je in pokopalo Konša-ka pod se hoj. Konšak ie dobil straSne opekline na glavi, rokah in po ostalem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnicu, kjer ]SaI«v. Pri celjski borzi de!.< se ie od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 87 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 11 i Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 14 \9 brezposelnih (1234 moških tn 185 žensk) nasproti 1370 (1191 moškim in 179 ienekam) dne 31. januarja. Lani 10. februarja je bilo prijavljenih 1265 brezposelnih torej 154 manj. Delo dobi po 6 rudniških vozačev in kopačev. 3 hlapci, po 1 lager in mizarski vajenec, 6 kuhvric. :\ kmečke dekle, po 2 natakarici, sobarici in služkinji ter 1 postrežnica. —c Upniki — na plan! Lj 1 ma bo gostovala v petek 17. t. trt. v eelj-skem gledališču in uprizorila oh 20. vaoelo-igro »Upniki — na plan! . pisatelja K. Piskofa. Nastopili bodo dame Nahlocka, Vida Juvanova, M. Boltarjeva in Gabri jelčičeva ter gg. Gregor:n, Skrbinšek. Jerman. Kralj, Danes. Bratina, Potokar, Sever Gale in Presetnik Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. —C Davčna uprava v Celju razglaša: Finančni minister- je podaljšal rok za vlaganje davčnih prijav za odmero pridobnino. posrednega davčnega dodatka, davka na poslovni promet pevoaltetov in davke na luksus za leto 1939 • Letega 28. Izredni rok poteče 15. marca. Iz Šoštanja — Gasilska četa stopa v 60. leto. Pred dnevi se je vrSil redni občni zbor mestne gasilske čete, ki pomenja nekak uvod V niz mnogih letošnjih proslav in prireditev za 601etnico obstoja čete. Na občnem zboru so podali svoja poročila VSi funkcionarji, ki so ugotovili vsesploien napredek čete, tako v tehničnem kakor v finančnem pogledu. Ob koncu lanskega poslovnega leta je štela četa 26 izvršujo-čih in nad 100 podpornih članov. Blagajniška knjiga je izkazala 27.340 din dohodkov in 10.883 din izdatkov. Lepa je tudi bilanca Pogrebnega odseka, ki ima 32.045 din aktive in 19.795 din izdatkov Po poročilih je občni zbor sklenil kupiti avto, ki bo predan prometu ob priliki proslave 601etnice v začetku poletja. Takrat se bo v Šoštanju vršil tudi zlet slovenskih gasilcev. — J c tika. V ponedeljek popoldne so pokopali Huberta Lichteneggerja, posestnika v Šoštanju. V starosti 54 let ga je pobrala jetika. — Šahovski klub je otvoril turnir. Prtj-šnji torek se je vršil pri Cerošku občn; zbor SoŠtanjskega šahovskega kluba. Med ostalimi letošnjimi prireditvami bo posebno zanimiv prvenstveni turnir, za katerega se je prijavilo okrog 20 igralcev Turnir se bo vršil ob sredah in petkih Pri volitvah je bil i/.voljen naslednji odbor: predsednik g. Srečko RobinšČak, podpredsednik g. Srečko Majer, tajnik Koren Rudolf, blagajnik g. Movh Ivan, gospodar Aram Franc; odborniki: gg. Veingerl Josip. Goršič Ivan. Scharner Ivan, Toter Franc in Erhardt Ivan. Iz Trbovelj — Trije gozdni požari, v soboto je nenadoma izbruhnil požar v gozdu na tako zvan eru. irebljevem hribu nad Trbovljami. Zanetili so ga najorže otroci. Tukajšnji gasilci so bili takoj alarmirani in ko so prispeli na pozarišče, se jim je s smotrnim manevriranjem posrečilo požar hitro omejiti in popolnoma pogasiti predn0 je pričelo goreti v višjem predelu, kjer so mladi nasadi smrek in bi nastala velika Skoda. Istega dne ob 19. uri pa je izbruh, nih ogenj v Retju 2, kjer je gorel gOTjd. Tudi tukaj so gasilci že precej razširjen ogenj kmalu pogasili, v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri pa je začelo goreti v gozdu na Bukovigori. Gorelo je nizdol od vrha proti električnemu daljnovodu, ki je bil *e resno ogrožen, a se je gasilcem posrečilo požar še preje lokalizirati Ln pogasiti predno je ogenj dospel do napeljave. Tu .9e pač najbolje vidi, kako vzorno funkcionira naša gasilska