Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka i Din.
t%ŠP
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. «t. 73.
Leto XXI. St. 17.
Kranj, 24. aprila 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Dim, četrtletno 10 Din.
Kranj v I. draginjski razred
Državni In samoupravni nameščenci v Kranju so se začeli v zadnjem času prav intenzivno in kakor upamo tudi uspešno potegovati, da pride Kranj v I. draginjski razred. Med drugim tudi vidijo, da je Kranj eden izmed najdražjih krajev v celi državi, vslcd česar so njihove zahteve upravičene, To borbo podpiramo ne le z vsemi simpatijami ampak tudi dejansko ter upamo, da se bo uspešno končala. V tej borbi uredništvo upravičeno dokazuje, da je prispevek Kranja na državnih dajatvah in na ostalih javnih dajatvah zelo velik. Imenujejo se včasih številke, ki so zelo visoke, vendar so resnične številke mnogokrat še veliko višje. Naše mnenje je, da se v javnosti veliko premalo povdarja, koliko prispeva Kranj vsem vrstam javnih dajatev, vsled česar je tudi upravičen, da zahteva, da S6 v Kranju podprejo posebno oni sloji, ki so navezani na fiksne dohodke. Predvsem pa je državno in samoupravno uradništvo upravičeno, da dobi vsaj majhen delež od onih obilnih dajatev, ki jih daje Kranj državi.
Četudi je naš davčni zakon zgrajen na popolni publiciteti tako, da ima namen in da daje priliko, da je širša javnost o obdavčitvi posameznika točno poučena, vendar se ta publiciteta V praksi prav malo izvaja in je javnost prav malo poučena 0 resničnih obdavčbah, ker svojih navedb navadno ne črpa iz uradnih ali avtentičnih virov, ampak pogosto iz tendenciozuih in netočnih informacij.
Mali kranjski okraj, ki obsega po izločitvi škofje Loke komaj okrog 35.000 prebivalcev, je glede obdavčitve tretji v celi Sloveniji, ker pride takoj za Ljubljano in Mariborom. Ta mali kranjski okraj plača državi na direktnih davkih skoraj toliko, kolikor znaša ves zemljiški davek za celo Slovenijo.
Celokupni davčni prepis za leto 1925 je znašal za naš celi okraj s Škofjo Loko vred okoli ■5,800.000.- Din, od katerega je odpadla dobra polovica na Kranj in Tržič, slabša polovica pa na Škofjo Loko. Deset let pozneje, ko sta bila že ločena Kranj in Škofja Loka, je znašal celokupni davčni predpis za Škofjo Loko nekaj čez 2,000.000.- Din, za Kranj in Tržič pa čez 28,000.000- Din. Tako ogromni porast davčnih bremen se ne najde nikjer v Sloveniji in mislimo, da tudi sicer ne v celi državi. Celokupna naša javnost in zlasti še oni, ki prosijo pomoči od države, so upravičeni zahtevati, da se velikim dajatvam, ki jih daje Kranj državi, tudi ona oddolži zaenkrat s tem, da uvrsti uradništvo v I. draginjski razred.
Gospodarski razmah je v Kranju pričel, čim je začela leta 1925 z obratovanjem prva tekstilna tovarna. Ker imamo nekaj avtentičnih podatkov glede tega podjetja za poslovno leto 1036 na razpolago, jih bomo navedli, da podkrepimo upravičenost zahtev uredništva.
Kakor znano je v tem letu izbruhnil v vseh naših tovarnah štrajk, vsled česar je bil obrat skoraj 6 tednov prekinjen oziroma moten. To je povzročilo velik izpadek, da se je promet občutno zmanjšal, istočasno pa se je z oziroin na prejšnja leta zmanjšala tudi skupna vsota delavskih mezd. Zato se ne more smatrati to poslovno leto kot posebno ugodno. Vkljub temu pa je podjetje v letu 1936 plačalo v gotovini pri davčni upravi v Kranju sledeče visoke svote:
..Zadoščenje nacionalnemu
Pod tem naslovom poroča „Jutro", da je upravno sodišče v Celju ugodilo pritožbi bivšega župana Antona Križnarja zoper odredbo banske uprave, s katero je bil razrešen kot župan občine Stražišče. To poročilo ni pisano za Stražišče, ker tu imajo o tej zadevi že svojo sodbo, ampak za druge kraje, ki pravili razmer ne poznajo. Zato je treba nekoliko pojasnila.
Banska uprava je izročila Križnarja sodišču, ker je bil pri zudnji reviziji ugotovljen primanjkljaj 21.918 Din in ker so se našle med pobotnicami tudi take s ponarejenimi podpisi. Pri okr. sodišču v Kranju se je vlekla preiska-
1) na družbenem davku in avtonom-
nih dokladah 5,222,813.— Din
2) na skupnem poslovnem davku
3,206.665.75 Din
3) na  luksuznem  davku 2,498.348.50 Diu
4) na taksab 95.442,— Din
5) na banovinskih taksah itd.       28.547.— Din
skupno tedaj   11,051.816.25 Din Če k temu znesku prištejemo še davke za delavce in nameščence v znesku      637.649.50 Din potem se pokaže, da je dobila kranjska davčna uprava samo od enega podjetja v Kranju v letu 1936 v gotovini izplačano lepo svoto od 11,689.465.75 Din S tem plačilom pri kranjski davčni upravi pa še niso poplačane vse javne dajatve. V letu 1936 je isto podjetje plačalo še za carino znesek 2,055.000.— Din
za tovornino železnicam 2,278082.15 Din
ter državne in banovinske trošarine na elektriki 116.131.75. Din
Tako vidimo, da je država prejela samo od enega izmed kranjskih podjetij, ki pa ni največje, celih Din 16,000.000.— v gotovini.
K temu je treba prišteti še socialne dajatve, katerih je izplačalo v letu 1936 Din 1,321.458.50.
Za gospodarski razvoj našega kraja osobito glede višine življenskih potrebščin pridejo v poštev plače uradništva in mezde delavcev. V letu 1936 je ista tovarna plačala na delavskih mezdah Din 10,646.521.95. Mezdna svota je za ca. poldrugi milijon nižja od prejšnjega leta, kar predstavlja ravno izpadek na mezdah vsled širajka. Plače uradništva in vseh stalnih nastav-Ijencev so znašale Din 2.168.427.75.
V normalnih letih je znašala skupna svota mezd in plač nad 14,000.000 Din. Ta vsota, ki so jo prejeli samo od enega podjetja delavci in nasta\ ljenci, vpliva seveda precej na gospodarstvo razmeroma malega kraja kakor je Kranj, ker se lahko mirno trdi, da od tega denarja ostane vsaj 4/5 v Kranju in okolici. In ta vsota obenem tudi vpliva na draginjo v samem mestu, kakor smo že zadnjič pisali, ker je dejstvo, da imajo privatni nastavljene! neprimerno boljše plače kot državni in samoupravni uslužbenci.
Ako napravimo sedaj na podlagi teh številk zaključek, moramo ugotoviti, da razmeroma majhno podjetje s samo Din 20,000.000.—• osnovna glavnice plača v Kranju na leto državi Din 16.000.000.— in poživlja ostalo gospodarstvo v Kranju najmanj z Din 14.000.000.— ne upoštevaje še one svote, ki se izdajajo za velike investicije, od katerih odpade vsaj kar se tiče zgradb, velik del na okraj sam.
Finančni minister je menda ob neki priliki zagovarjal odlok, s katerim je bil Dubrovnik uvrščen v I. draginjski razred, z dejstvom, da daje mesto Dubrovnik državi letno okrog 30 milijonov dohodkov.
Smatramo, da mesto Kranj niti malo ne zaostaja v tem pogledu za Dubrovnikom in tudi glede draginje sigurno ne. 2e zaradi tega je akcija državnih in samoupravnih nameščencev, da se Kranj uvrsti v I. draginjski razred, popolnoma opravičena in tudi pravična.
Številke, ki smo jih objavili, so jasen dokaz, da država ne bi bila skoro nič oškodovana v slučaju, du ustreže želji ne samo svojih uradnikov ampak cele kranjske javnosti.
Vabilo na sestanek!
županu"
Zadnje čase se od več strani čuje želja, da bi se v Kranju pričelo z organizacijo domače zadružne industrije. V ponedeljek, dne 26, aprila ob 8. uri zvečer se vrši v obed-nici Delavskega doma sestanek vseh, ki se za to zadevo zanimajo. Vabljeni so vsi krščanski delavci, kmetje in meščani, ki bi želeli sodelovati pri ustanovitvi te industrije.
pritožbi, ker ni dokaza, da je Križnar zakrivil kaznjivo dejanje.
Po informacijah, ki smo jih dobili iz zanesljivih virov, pa je možno, da je bilo .Jutrovo" veselje vendarle prezgodnjo.
Državno tožilstvo baje ni imelo dovolj doka-zilnega materiala in informacij, da bi moglo sestaviti utemeljeno obtožnico. Ali bo tak material državni tožilec sedaj dobil, ne vemo, ter prepuščamo to merodajni oblasti. Javnost pa bodo morda zanimali nekateri podatki, ki niso razvidni iz Jutrovega poročila.
Bajželj Cregor, katerega se obdolžuje tako-rekoč poneverbe in ponarejanja podpisov ter izstavljanja lažnih pobotnic, je že tri leta v umobolnici. Bajželj Gregor, po poklicu upokojeni finančni stražnik, je bil neoporečen in je vsa leta pošteno služil. Četudi je bil Jutrov pristaš, je kot tajnik pri občini, kjer je usluž-ben par let. vršil vestno svoje posle. Poleg tajniških poslov je moral vršiti tudi posle občinskega sluge ter dirjati po občini in dostavljati uradne spise občanom, ki jih je preko 4000. iz Jutrovega poročila bi se dalo sklepati, da je Križnar nalagal svojemu tajniku in slugi še blagajniške posle. Ni čuda, da je taka preobremenitev strla starega moža, ki gre že proti 70 letu tako, da se sedaj zdravi v umobolnici. Mi želimo le to, da bi Bajželj Gregor kmalu ozdravil, da se bo mogla uvesti preiskava proti
njemu ter se bo mogel ugotoviti pravi krivec.
Revizijski zapisnik sicer ugotavlja, da je vršil vse denarne posle in imel ključe od 1>! jej-ne Križnar Anton sam, ne pa morda umobolni Bajželj Gregor in tudi ne od odbora izvoljeni blagajnik, ki bi po uredbi moral vršiti blagajniške posle in imeti ključe od blagajne. Revizorja gg. Selan in Rotar baje sploh še nista bila zaslišana. Kakor pa je posneto iz Jutrovega poročila, pa je bil zaslišan g. Gorkič Franc, ki je izpovedal, da je Križnar zahteval večkrat revizijo občinskega poslovanja, ker je sumil, da poslovanje občinskega delovodje ni v redu, da pa sam ni mogel ugotoviti pravega stanja.
Nam je znano, da je Gregor Bajželj izstopil iz službe vsled bolezni že v začetku 1. 1934. Ze pri obračunih za 1. 1954, vsaj pa za 1935, bi se bil moral pokazati primanjkljaj. Obračun za 1. 1934 pa primanjkljaja, ki bi ga baje zakrivil Bajželj Gregor, ne izkazuje. Šele 1. 1936 sta revizorja dognala primanjkljaj v blagajni. Čudno je res, da se Križnar Antonu ni posrečilo, da bi že prej ugotovil primanjkljaj v blagajni. .Jutro" pač ni napravilo največje usluge svojemu ..nacionalnemu" županu, ker ga smatra za tako nesposobnega. Ali naj oblast zaupa županske posle tako nezmožnemu človeku? Kaj bo oblast ukrenila, smo zelo radovedni. Vemo pa, da taka drevesa ne bodo rasla do neba.
Baragova nedelja
Kakor smo slišali v pastirskem listu preteklo jesen, se je odločil prevzvišeni ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman, da se bo v Ljubljani zidalo novo semenišče. Bogoslovci morajo po novih določbah študirati 6 let, zaradi tega je staro semenišče premajhno, da bi mogli vsi v njem stanovati. Žc zdaj, ko je trajal bogoslovni študij 5 let so bile sobe prenapolnjene. Vrh tega pa staro semenišče ne odgovarja več toliko zdravstvenim zahtevam. Na čast našemu velikemu misijonskemu škofu Frideriku Baragu, ki je tako vneto deloval za spreobrnenje Indijancev v Ameriki, bomo z ljubeznijo in žrtvami gradili novo semenišče na kraju, kjer je zdaj pokopališče sv. Krištofa. Tu se bodo vzgajali bodoči slovenski duhovniki v duhu in svetosti misijonskega škofa, ki je poln ljubezni oznanjal Kristusov nauk najprej v domovini, potem pa je šel med tuje narode, da bi jih pridobil za Kristusa. Da bi bili s tem duhom napolnjeni tudi naši bodoči duhovniki, zato bo novo semenišče imelo ime Baragovo semenišče. Seveda bo treba naših žrtev, da se bo novo semenišče zgradilo. V ta namen bomo eno nedeljo v letu imenovali Baragovo nedeljo. V naši kranjski deka-
uiji bo to prva nedelja v maju. Ta dan se bomo spominjali našega svetniškega škofa Friderika, prosili bomo Boga, da bi mu kmalu dodelil čast oltarja, da bi tudi nam Slovencem izprosil svetih, vzornih duhovnikov, ki jih prav t teh težkih časih tako potrebujemo. Darovali pa bomo po svojih močeh za novo semeniššče. Rer, da so časi težki, da ni dela. Zato pa je potrebno, da se gradi, da se dela, da bo prišlo kar največ ljudi do dela. Pokažimo ljubezen, prinesimo tudi mi svoje žrtve. Bog bo naš plačnik. Saj je duhovnik srednik med Bogom in ljudmi, je zadeva vsega ljudstva. Zato mora biti vsem ljudem na tem, da imajo dobre duhovnike. Le v žrtvi, v trpljenju in ljubezni zraste kaj velikega. Po žrtvah in ljubezni bo zraslo novo semenišče, dobili bomo vedno novih duhovnikov, polnih Baragovega duha.
Ne bomo se ustrašili ničesar. Spominjam se besed Tobijevih, ki jih je govoril svojemu sinu. „Od svojega premoženja dajaj miloščinol Ako imaš veliko, dajaj obilno; če imaš malo, daj tudi malo iz dobrega srca I"
Iz dobrega srca bomo dali, kar bomo mogli in Gospod nam bo povrnil.
Ustanovitev .Jourfst-office" v Kranju
vu več mesecev. Križnar se je moral zagovarjati. On, ki je pred kratkim poizvedoval pri nekem znancu, kako so izpadle volitve pri gasilski četi v Smledniku z. izgovorom, dn rabi te podatke za samega vojnega ministra, tudi sedaj ni bil v zadregi. Primunjkljaj da je nastal, tako poroča ..Jutro", vsled ..protipravne prisvojitve tega dena-ja po bivšem občinskem delovodju Gregorju Bajželju", po domače rečeno, da je ta denar Cregor Bajželj poneveril, tudi lažne pobotnice, da je zakrivil Gregor Bajželj, ker se je zmotil. Drž. tožilstvo ni vložilo obtožnice in kazensko postopanje je bilo ustavljeno. Upravno sodišče je nato ugodilo njegovi
Kot posledice današnje gospodarske krize, ki traja že več let, se med drugimi pojavlja tudi padec pridobitnosti in možnosti zaslužka v vseh gospodarskih panogah in poklicih. Fdina panoga, ki se vkljub krizi razvija in napreduje, je tujski promet. Od tega imajo koristi vsi sloji, poklici, obrati itd. Tujci prinesejo denar, in kjer je denar je tudi blugostanje. Radi tega je tudi dolžnost vseh slojev, da tujski promet podpro,
Vidimo, da ima naša Gorenjska za tujski pro-promet potrebne predpogoje, ona predstavlja eno samo krasno letovišče, ki se lahko kosa glede zdrave klime, odnosno ugodne lege z vsemi najboljšimi inozemskimi letovišči. Da se Gorenjsko povzdigne med svetovna letovišča pa se mo-
ra še zgraditi zato potrebne tujsko prometne naprave in zgradbe, med katere spadajo udobni komfortni hoteli, lepe ceste, ugodne prometne zveze, kopališča itd.
Inicijativno nalogo za ureditev vseh tujsko prometnih nedostatkov, propagande itd. imajo naša Tujsko-prometna društva, ki požrtvovalno in nesebično delujejo za tem, da pritegne več tujcev v naše kraje, odnosno iniciativno delujejo pri občinah, ohlastvih in drugod, da se odpravljajo tujsko prometni nedostatki. Tudi v Kranju obstoja to društvo ter je naslednik nekdanjega Olepševalnega društva. Tujsko prometno društvo v Kranju se je posebno v zadnjih 5 letih izkazalo posebno agilno. Izdalo je lepe brošure o Kranju, postavilo številne kažipote, sodelovalo
STRAN 2
»GORENJEC«
pri reševanja lepe tuj. promet, postojanke na Šmarjetni gori. Izposlovalo je izboljšanje sprehodov v Savskem drevoredu in na Šmarjetno goro. Njegova zasluga je, da so sedaj postavljene klopi ob Savi in na poti na Šmarjetno goro, da so se odpravili razni nedostatki, ki so kvarili lice mesta. Društvo je izdelalo znani relief Kranja, izdalo praktičen zemljevid Kranja in okolice, izvajalo propagando itd. Najnovejša pridobitev pa je krasen zemljevid vse Gorenjske, ki ga je izdelal znani samouk g. I. Selan. Na zemjevidu, ki ima 6 m* ploskve na pločevini vsj oznake, ki igrajo vlogo v vujskem prometu.
Zadnji čas pa je društvo pokrenilo živahno akcijo da se v Kranju otvori „Tourist-Office" ki bo vršil propagando, izdajal karte in brošure, preskrboval vizume, tuje valute, prirejal izlete, dajal navodila za potovanja ter v splošnem posredoval v vseh zadevah, ki so v zvezi s tujskim prometom. Društvo je uvidelo veliko potrebo otvoritve te pisarne in je odločilo, da zgradi ličen pavilijon, v katerem bi poslovala ta pisarra. V ta namen se je vršil komisijski ogled prostorov, ki prihajajo v poštev. Pri tem delu društva vsestransko podpira banska uprava, Zveza za tujski promet, Občina Kranj, sres-sko načelstvo ter razne gospodarske ustanove in organizacije.
Otvoritev pisarne „Tourist-Office" v Kranju ni samo v interesu tujcev, temveč tudi domačinov, ki potujejo v tu in inozemstvo, ali nameravajo radi počitka odnosno zdravljenja, obiskati zdravilišča itd. Imeli bodo priliko, da se obrnejo na pisarno, ki jim bo dala navodila in uredila večkrat neprijetne opravke, ki so v zvezi s potovanjem. Rešitev te naloge si je nadelo kranjsko Tujsko prometno društvo. Ker pa društvo samo nima potrebnih sredstev za gradnjo paviljona, se obrača na vse gospodarske organizacije, ustanove in druge činitelje, ki imajo smisel in interes za ustanovitev te prepotrebne ustanove, s prošnjo da priskočijo na pomoč z denarnimi sredstvi. Brezdvomno se bo s poslovanjem „Tourist-Oflice" tujski promet v Kranju znatno poživil od česar bodo imeli korist vsi sloji in poklici. Tudi oni, ki niso na tujskem prometu neposredno zainteresirani, bodo imeli korist pri even. potovanjih, ker jim bo vse zadeve uredila ta pisarna.
Pisarna sama se bo predvidoma odprla že v kratkem, zaenkrat kot provizorij in dokler ni zgrajen lasten paviljon, v tujem lokalu.
V nekaj dneh bo posebno zastopstvo društva obiskalo v svrho prispevkov posamezne ustanove in obrate. Društvo je prepričano, da gmotna podpora naše javnosti ne bo izostala.
Tedenske novice
KRANJ
POSLANO *) Bral sem v „Gorenjcu" oglas pribl;žno pred X tedni, da se v pekarni Alešovec dobi beli kruh za 1 kg za 3 Din. Ko sem šel mimo, sem si spotoma kupil 1 kg belega kruha, pa sem moral plačata zanj Din. Torej zakaj lažnjivo oglaševanje?
Prizadeti Franc Drempetič, Klane 5.
*) Uredništvo ne odgovarja za vsebino dopisa.
Predavanje. V nedeljo, dne 25. aprila t. 1. se vrši ob pol 8. uri zvečer zopet predavanje Katoliške akcije mož v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Predaval bo g. Pavel Slapar: »Vere zadeva in zahteva".
K zelo zanimivemu ter sodobnemu predavanju so iskreno vabljeni vsi možje, ki se zanimajo za verska vprašanja, vsi možje, ki se hočejo v svojem duhovnem življenju versko poglobiti ter utrditi.
Ekspozitura Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Kranju otvori svoje lastno kopališče v soboto dne 24. aprila 1937. Kopališče bo odprto ob torkih, četrtkih in sobotah od 14. do 18. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Strelske vaje. Strelska družina v Kranju sporoča, da prične z ostroslrelskimi vajami v gozdu pri Struževem v slučaju ugodnega vremena pri-
hodnjo nedeljo. Te vaje bodo odslej vsako nedeljo popoldne od 2. do 6. ure. Odbor družine vljudno vabi vse člane in ostalo občinstvo, da se letos v še večjem številu udejstvuje pri teh vajah. Cena municiji je znižana na Din 2.50 za 5 voj. nabojev. S tem se je omogočilo vsem in vsakomur, da bo naš stalni gost. Letos so predvidene večje tekme v Ljubljani in Beogradu, kamor bo brezplačna vožnja, ker praznuje Zveza strel, družin 50 letnico svojega obstoja. Zato naj bi se članstvo že od početka vežbalo. Pušk ima družina letos dovolj na razpolago s popolnoma novimi cevmi. Na svidenje.
Kulturno - zgodovinska razstava, v Kranju ob priliki prosvetnega,dne 11. julija t. 1, obeta biti nad vse zanimiva. Prosvetno društvo v Kranju je že razdelilo delo posameznim referentom, da bodo zbrali ves material, ki prihaja v poštev. Na društvenem članskem sestanku, ki se je vršil preteklo sredo zvečer in katerega se je udeležilo okrog 100 članov, se je izčrpno obravnavalo vprašanje razstave. Z veseljem moramo ugotoviti, da imajo posamezni društveni člani mnogo zgodovinskega gradiva, ki bo prav lepo obogatil to razstavo. Pa tudi zgodovinskih predmetov kranjskega mesta je veliko met' meščanstvom, kar jamči, da bo razstava zares zgodovinska in bogata.
Apeliramo na vse cenj. meščane, ki majo ka-
ttqt^t^ilWswiftiS»^JL
ke zgodovinske dragocenosti v svoji zbirki, katere bi bili pripravljeni staviti na razpolago razstavnemu odboru, da to javijo razstavnemu odboru, odnosno g. profesorju Fortuni.
Pevski zbor akademikov „Naše pesem" iz Ljubljane je priredil preteklo soboto koncert slovenskih narodnih pesmi v Ljudskem domu. številno občinstvo je navdušeno sledilo programu narodnih pesmi raznih krajinskih motivov. Ze prva pesem je prevzela in osvojila poslušalce. Zbor je pokazal pevsko izvežbanost v odlični meri. Mehko in otožno so se prelivali harmonično ubrani glasovi in ravno v tem zajeli bistvo naše narodne pesmi. „Kan'galijejska ohcct" je presegala pričakovanje navdušenih poslušalcev. Tu je zbor pokazal svojo odlično izvežbanost, poslušalcem pa odkril solista, ki je v prijetno barvnem glasu — otvoril zdravice.
Pevski zbor „Naša pesem" vrši odlično nalogo, odkriva in vzbuja zanimanje za našo narodno pesem. Saj je tako neprecenljive vrednosti, da nas upravičeno zavidajo zanjo drugi narodi.
Smrt. Po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili za umirajoče je vdana v voljo Vsemogočnega preminula Jožefina Kalan, soproga nad-nčitelja v pok. Kake je bila blagopokojna priljubljena pri svojih sovaščanih je pričala udeležba na njeni zadnji zemeljski poti. Naj v miru počiva, žalujoči rodbini naše iskreno so-žaljel
Planinski večer. Podružnica SPD v Kranju vabi vse svoje člane in vse prijatelje narave in mladine, da se udeleže planinskega večera, ki ga priredi mladinski odsek SPD v torek 27. t. m. ob osmih zvečer v gimnazijski telovadnici. Na sporedu je med drugim skioptično predavanje g. univ. docenta dr. V. Bohinca, znanega predavatelja, o ..zaščitnih parkih v vseh delih sveta". V 55 posnetkih bo pokazal naravne krasote Amerike, Afrike, Švice itd. in način njihovega varstva. Razložil bo pomen narodnih parkov v dolini Triglavskih jezer, na Velebitu, Plitvicah in v Primorju, tudi to ob lepih slikah.
Dekliški krožek — članicam! Bliža se konec našega prosvetnega dela pri večernih sestankih. Predno zaključimo s prosvetnimi večeri, hočemo podati na skupnem tekmovanju obračun o svojem delu. Veste, da se vrše letos tekme iz one tvarine, ki smo je predelavali pri sestankih. Predno bomo pred  komisijo pokazale svoje
Damsko svileno perilo, rokavice, nogavice modni pasovi, Sali
Ivan Savnik KranA'
Oglejte si izložbe!
Občni zbor
krajevne organizacije JRZ se bo vršil v sredo, dne 28. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo odbora
2. Poročilo o občinskem gospodarstvu
3. Volitve odbora
4. Slučajnosti
Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži. Vabljeni so tudi vsi somišljeniki. ODBOR.
uspehe, hočemo skupno na dveh sestankih tozadevno tvarino predelati in nekako ponoviti. Zato opozarjamo vsa dekleta, da se gotovo udeleže prihodnjo sredo ¡28. aprila) v knjižnici običajnega sestanka.
Ne smemo zaostajati za drugimi krožki! Skupno in požrtvovalno delo nam bo v ponos. Opozarjamo, da se bodo tekme vršile za Kranj že koncem maja. Na delo! Pridite vse in točno!
GORICE
Ker mi ni mogoče zahvaliti se vsem prijateljem in znancem, ki so se me spomnili oh moji 70 letnici izrekam tem potom najlepšo zahvalo.
Bog vas živi! Zeleznv Alojz.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Zakon o nedeljskem počitku za par prevozniških tvrdk menda ne velja, ker se prevaža vse nedelje in praznike mimo tukajšnje farne cerkve razni gradbeni material, se ve, ne brez vpitja in preklinjevanja nad ubogo živino, ki bi tudi potrebovala vsaj en dan v tednu nekoliko počitka. Popoldan ne, takrat je čas za gostilne, ampak samo dopoldan, ko je v cerkvi božja služba. .    . i
Preteklo nedeljo si je nek tak voznik celo predrznil preklinjati Boga in izivati ljudi, ki so prihajali ravno iz cerkve od božje službe. Ni bilo prej miru, dokler mu niso nekateri fantje po svoje dokazali, da to ni prav, saj lepa beseda pri taki sirovini nič ne zaleže. Ni nikake sile. da se mora v nedeljah delati, saj je veliko ljudi, ki ob delavnikih nimajo dela. Prosimo oblast, naj ukrene potrebno, da se bo spolnjeval zakon o nedeljskem počitku in da se ne bo motila služba božja.
Mesto venca na grob pokojnega Matevža Ju-vana je daroval g. Ciril Schiffrer tukajšnjemu društvu SKA 200.— Din. Res posnemanja vreden vzgled! Bog plačaj!
Ikerbec Matija:
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Vodstvo naše celotne obrambe je prevzel za dr. Natlačenom dr. Krek, ki je zagovarjal Štrcina. Brodarjevo obrambo je prevzel mesto dr. Natlačena dr. Adlešič, dr. Mohorič Umnikovo obrambo, mojo zadevo pa je branil dr. VI. Pegan.
Poleg slovenskih advokatov so na našem procesu nastopali tudi srbski in hrvaški zagovorniki, ki so jih dale na razpolago posamezne politične stranke.
Naši branitelji.
Najodličnejša osebnost med neslovenskimi advokati je bil gotovo dr. Ivan Ribar. bivši predsednik narodne skupščine, ki je zagovarjal Vom-bergarja. Dr. Ribar je sijajen govornik, katerega nastop napravi globok nt is.
V imenu dr. Mačku je branil Cirilca dr. Lame-šič, advokat iz Hume, ki je bil kasneje tudi obsojen na eno leto zapora. Občudovali smo njegovo taktiko na procesu, s katero je popolnoma zmešal pričo, ki je nastopala proti Grilcu.
Nadalje so nastopili kot branilci še sledeči
advokati iz Belgrada: Bora Prodanovič, Vinko Petrovič, Božo Vlajič, dr. Ra jko Džermanovič in Jo-van Zdravkovic.
Proces.
V ponedeljek, dne 20. februarja 1933. se je pričelo že pred 9 uro živahno vrvenje v sodni palači državnega sodišča za zaščito države. Prvi smo prišli obtoženci s slovenskimi advokati, na to so polagoma prihajali srbijanski zagovorniki. Na hodnikih smo se seznanili z tovariši obtoženci. Na našimi zagovorniki. Prišlo je pa poslušal naš proces tudi večje število občinstva Belgrada, posebno številni so bili pristaši dr. Dragoljuba Jo-vanoviča. Seveda ni manjkalo tudi številnih časnikarjev, ki so nas kmalu začeli ostro opazovati in risati naše obraze za svoje liste.
V prvem nadstropju sodišča se nahaja precej velika sodna dvorana, kjer se vrši, kakor bi rekli stari, „krvava rihta". Ze pred deveto uro gremo v sodno dvorano vsi obtoženci s svojimi zagovorniki, le naših treh kolegov Brodarja, Umnika in Štrcina, ki so edini ostali do takrat še v preiskovalnem zaporu, ni bilo. Pa kmalu pripelje orožni-ška straža tudi te iz zaporov. Iskreno se pozdravimo, na to se pa skupno vsedemo na dve zatožni klopi in čakamo, kaj pride.
Ob 9.4) pa se odgrne zavesa na sprednji strani dvorane in skozi odprta vrata dostojanstveno prihajajo k svojim sedežem naši sodniki. Sena! je štel sedem članov. Nas sta pred vsem zanimala dva: predsednik Dragotin Bubanj iz Zagreba in pa edini Slovenec v našem r.enatu dr. Anton Stu-bec, sodnik višjega sodišča v Ljubljani, ki je bil malo pred našim procesom dodeljen k državnemu sodišču za zaščito države. O Bubnnju smo že mnogo slišali prej v zaporih, bil je splošno znan sodnik državnega sodišča, ki je fungiral pri mnogih razpravah, ko so sodili komuniste in Hrvate, mnoge tudi na smrt... Edini Slovenec v senatu je bil
dr. Stuhec, o katerem smo upali, da je lahko spoznal, da nas je spravilo pred sodišče le strankarsko maščevanje in da bojkot Slovenec drugim članom senata tolmačil slovenske politične razmere.
2e pred sodniki je prišel na svoje mesto državni tožilec dr. Džadrov, ki je s svojega sedeža radovedno opazoval slovenske »revolucionarje". Po uvodnih besedah predsednika je državni tožilec prebral dolgo obtožnico, ki nam je očitala prej omenjene zločine. Po prebrani obtožnici smo morali vsi drugi obtoženci ven iz dvorane. Ostal je le Ivan Brodar, ki je bil prvi zaslišan, za njim je prišel na vrsto Umnik in na to vsi po vrsti ka-kakor smo bili navedeni v obtožnici.
Ker sem prišel pri zaslišanju na vrsto predzadnji, nisem smel poslušati, ko so bili zaslišani drugi in o tem ne morem zapisati kaj posebnega. Nosilec naše liste je bil bivši poslanec Brodar, ki so ga zelo dolgo zasliševali o vsem mogočem. Razlagal je svoje politične nazore, kaj misli pod imeni federacija in avtonomija, pojasneval je svoje politično in gospodarsko delo. Umnik se je, kakor so mi zunaj pravili, sijajno branil. Štrcin je napravil s svojim lepim nastopom zelo dober utis. Nihče ni mogel verjeti, da bi bil to kak kmet, vsak si mislil, da je kak inteligent. Zelo dobro in energično se je branil tudi akademik Ilija. Drugi so pač storili, kar so mogli m znuli. Vom-bergarjevo zasliševanje je pa vzbudilo mnogo zabave in smeha po dvorani, ker je vse svoje politično delovanje tako zanimivo popisal, da se je zabavala vsa sodna dvorana.
Predsednik seniita dr. Dragotin Bubanj.
»GORENJEC
STRAN 3
V spomin t Pavletu Stanovniku
V soboto, 25. aprila, bo minulo eno leto, ko je izdihnil v svoji rojstni vasi, v Brezniei nad Sk. Loko svojo blago dušo bogotdovec Pavel Stanovnik.
Rodil se je v januarju 1. 1915, ko je vladala bojna vihra. Kmalu je izgubil očeta, ki je padel nekje na fronti. Ostala mu je samo mati, ki je morala skrbeti za nedoraslo deco.
Mladostna leta je preživel na domu, pasel, delal in se igral. Tako se je privadil trdemu boju, ki je bil njegov zvesti spremljevalec skozi vse življenje. Z osmimi leti je pričel hoditi v „četrtkovo" šolo v eno uro oddaljeno Loko. Naslednje leto Jfl vstopil v vsakdanjo šolo. Prvič je moral zapustiti dom in domače in iti med tuje ljudi.
Posebno veselje mu je bilo učenje in pa roinistriranje. Več let je bil farni ministrant.
Ko ie dovršil štiri razrede, je želel oditi v gimnazijo. Ker ni mogel dobiti nikjer primernega stanovanja — mati ni zmogla plaeetati — se je obrnil na o. frančiškane v Novem mestu. Prošnja je bila uslišana. Njegova pot dijaškega življenja se je pričela, posuta je bila s trnjem. Ker ga ni veselilo ostati pri frančiškanih, je po končani tretji gimnaziji izstopil iz zavoda in si s svojo pridnostjo — poučeval je dijake — služil svoj kruh. V osmo gimnazijo je hodil v Ljubljani, tu je tudi maturiral. Nato je vstopil v ljubljansko bogoslovje.
Lar.i „ .eliki noči smo ga s ponosom gledali, kako je pri oltarju pel obredne pesmi. O praznikih je zbolel, in ko smo se vsi vračali v šole, je Pavle moral ostati doma.
Na drugo povelikonočno nedeljo mi je brat na vse zgodaj prinesel poročilo: „Včeraj je umrl Pavle!" Nisem mogel verjeti, dokler nisem stopil v hišo, kjer sva velikokrat sanjala ob poznih večernih urah, in ga zagledal, kako s smehljajem na ustih leži sredi sveč in cvetja nem in miren.
Loški griči so bili odeti v cvetje, pomlad je bila povsod, a mi smo culi samo pesem zvonov, ki so neprestano ponavljali: „Ni ga več"*.
Pred nami je zijala črna jama, duhovnik je molil „Vzemi zemlja, kar je tvojega..." in votlo bobnenje prsti, ki je padala na rakev, nam je sekalo rane v srca. Nema žalost nas je morila, da nismo videli pomladi, culi smo samo: »meniento mori!"
Pavle, eno leto te že ni več med nami, a tvoj spomin je še vedno živ. Ti sedaj prosiš pri Bogu za nas. O. le prosi, da se nekdaj veselo snidemo pri njem, ki je poklical tebe in bo tudi nas!
CERKLJE
Odbor »Rdečega križa" je v nedeljo, dne 18. 4. 1937 poplodne priredil svojo prvo predstavo v dvorani Ljudskega doma, Mršnikovo ljudsko igro »Zer.itev na denar"! Igro je režiral znani g. Vombergar Joža, ko jo je sam tudi prevedel.
Igra je na cerkljanskem odru doživela svojo krstno predstavo. Vsebovala je vse polno domačih prizorov družinskega življenja, ki se po-
Prispela velika pošiljka otroških vozičkov!
Ivan Savnik - Kranj
Oglejte si nove modele v naši izložbi.
gosto dogajajo pri nas.
Za to predstavo je vladalo veliko zanimanje, no, pa saj je bila dvorana nabito polna. Predstava se je pričela točno ob napovedani uri ter nam je takoj prvi prizor odhajajočih fantov k vojakom pokazal polno domačih prizorov. Videlo se je, da je bilo treba precej noči prcčuti v dvorani pri skušnjah.
Vloga Kodreta (Vombergar Jernej) je pokazala, da ima igralec za seboj precej iger, kar se je posebno pokazalo iz njegovih kretenj. Njegova žena Kodreiovka (Rebolj Pepca) se je s svojim surovim nastopom pokazala kot dobra igralka ter je s svojo vlogo popolnoma zadovoljila. Marinka njena hči (Martinjak Marijo) je bila vsestransko dobra ter se je videlo, da je režiser polagal veliko pažnjo na njeno vlogo. Gradar vdovec (Joža Bolka) je s svojo vlogo zadovoljil vse gledalce. France (Zlile Ivan) je s svojo precej težko vlogo ugodil gledalcem, ter se je s svojim nastopom na oder odlikoval z vsemi lastnostmi dobrega igralca. Gostaška, (Globočnik Julka) njegova mati jc zaslužila vse priznanje. Korenka (Močnik Angela) je v svoji vlogi nastopila kot dobro izvežbana igralku. Pohvalo pa zaslužijo tudi vsi ostali igralci, ker so se trudili, da so kar najbolj zadostili gledalcem.
Želimo, da bi naši igralci kmalu zopet priredili tako presenečenje, kot so nam sedaj s to igro.
Na splošno željo občinstva se bo ta igra ponovila v dvorani Ljud. domu v Cerkljah dni- 2. maja 1937. ob pol 7. uri zvečer.
G. urednik! Pri nas se marsikaj zanimivega zgodi; a vsega nočemo svetu povedati. Omeniti pa moramo prav lepo športno-gimnastično akademijo vodiških fantov. Kaj takega pri nas še nismo videli. Vsak udeleženec je bil izredno vesel, da ni zamudil te lepe akademije. Boljše in lepše je bilo kot pri vsaki, si slišal od udeležencev. Ob tej priliki smo fantje sklenili: v jeseni bomo pa tudi mi nastopili. Bog povrni vnetim vodiškim fantom za trud.
Še enega dogodka nikakor ne smemo zamol-čati. Znano vam je g. urednik, da imamo pri nas zelo navdušene narodnjake, ki so edini pravi in res zavedni državljani in Slovenci. Tako vsaj mislijo. Drugi spadamo po narodni zaved nosti v tretjo ali 'četrto vrsto. Enega , takega velenarodnjaka je srečala pred nedavnim časom skupina slovenskih fantov, ki spadajo po narodni zavednosti v tretjo ali četrto vrsto. Eden izmed fantov je imel narodno zastavico. In kaj se je zgodilo? V najgloblje nižine narodno, tako občutljivega srca je našega velenarodnjaka zabolelo. Narodna zastava v rokah slovenskih fantov! To pa že ne gre! Pravijo, da še večerjati ni mogel od same žalosti in potrtosti, da se narodnost tako zlorablja in to od slovenskih fantov, ki narodne zavednosti niti ne poznajo. Šel je žalosten domov in premišljal in razmišljal: Kam plovemo? — Med njegovim razmišljanjem pa je orožnik hitel za fanti, jih ustavil in v zapisnik napisal. Slovrnski fantje so z narodno zastavico kolesarili proii svojim domovom. — G. urednik! Ali je samo pri nas tako ali tudi pri vas?
PREDDVOR
Gimnastične vaje priredijo fantje in dekleta obeh odsekov prosvetnega društva v Preddvoru v nedeljo 2. maja ob pol Štirih popoldne v dvorani Ljudskega doma. Oba odseka bosta ta dan polagala račun zimskega dela. Poleg telovadnih točk in deklamacij bodo igralci igrali Lipahov ..Glavni dobitek". Vse prijatelje mladine in poštene zabave vabimo k prireditvi.
Vodovod Preddvor — Kranj. Prva etapa tega tako potrebnega vodovoda se forsirano gradi. Prekopan je precejšen del od rezervoarja do Preddvora in tudi 22.5 mm cevi so že položene. Da se bo tako hitro uresničila naša napoved, da bodo prišli s svojimi ..piskrčki" drugi, ko bo preddvorski vodovod dograjen, niti sami nismo mislili. Baje pa bo treba zdrobiti še zelo trd oreh predno bo tekla voda po novem vodovodu.
Prvi letoviščarji so se že pojavili kljub temu, da nimamo vodilnega hotela, škoda je, da »razpada" bivši penzion Grintovec, V bi lahko nudil oddiha najmanj 50 letoviščarjem. Preddvor — letovišče?
TRBOJE
V nedeljo 18. t. m. je priredilo prosvetno društvo, dramatični odsek na podu-dvojniku g. Rudolfu Koinnzku pri Kocjanu, Toneta Kušarja vojno dramo v petih dejanjih »živ pokopan". Vsi igralci in igralke so primerno rešili svoje vloge. Človek res ne ve, komu bi dal prednost in posebno priznanje. Vse je bilo lepo ubrano v harmonično enoto. Glavne vloge, krčmarja in krčmarice in hčerke edinke Milice ter zdravnika in Potokarce, revne, kmetice-vdove in njenega sinu Janezu — glavnega junaka igre -- vse se je sijujn« spopolnjevalo z drugimi vlogami
mol in funtov, žena in deklet. Vredno je bilo /ures in polno užitka gledati podajanje te drame minule grozne vojne. Deklamacije »Soči" in pa pršem ..Doberdob" sta nas upeljali iu pripravili na razvoj cele predstave. Vsa čast igralcem in igralkam, ko so se potrudili in prispevali zopet nekaj kamenčkov za zgradbo tako zelo potrebnega lastnega doma. Zahvala pa seveda tudi vsem udeležencem in udeleženkam — iskrena in prisrčna, da so se udeležili predstave in lako od svoje strani, doprinesli svoj dar k  uresničenju  hrepenenja po lastni dvorani.
Po končani igri se čujejo glasovi okoličanov, naj bi se igra ponovila. Škoda res, da bi je ne mogli videti, tako so pravili njim tisti, ki so bili navzoči. Da bi ustregli tudi tem in še morda raznim drugim, ki jim je mar napredek v pro-sveti in srčni kulturi — bodo igro gotovo radi ponovili in to na 5. povelik. nedeljo 2. maja. — Vabljeni torej na lep majniški izlet — vsi prijatelji in prijateljice lepega prosvetnega dela.
KOVOR
Gasilska četa je priredila v nedeljo 18. t. m. v Prosvetnem domu igro, da si s tem preskrbi potrebne dohodke. Igra je lepo uspela ob zadovoljivi udeležbi. Režisirai jo je g. Zupan Franc, predsednik Prosvetnega društva. Čudili smo se pa, da so to prireditev bojkotirali domači gasilci -Kramarjevi pristaši", ki vsekako ne morejo pozabiti, da jim je tudi v gasilstvu odklenkalo in ne bodo mogli več nastopati tako nasilno, kot so to storili pri zadnjem izrednem občnem zboru. Sedaj so vsaj pokazali, da jim za delo pri društvu ni mar, ampak raje nasprotujejo in celo hujskajo druge člane proti takemu kulturnemu delu kot so prireditve iger. Gasilska četa je namreč sklenila, da mesto veselice, raje priredi par iger, da si zagotovi potrebne denarne vire za najnujnejše potrebe. Občinstvo to odobrava in želi na tem kulturnem delu gasilstvu najboljše uspehe.
Občinskip roračun za 1. 1937-38 je že potrjen in bo znašala doklada samo 32°7o, čeprav je obč. uprava • vstavila v proračun tudi vsoto Din 10.000.— kot fond za zgradbo občinskega doma. Naša obč. uprava zelo skrbno gospodari z ljudskim denarjem in imamo zato tudi najnižjo do-ktado v tržiškem sodnem okraju. • Vodovod 9toji šezmiraj na mrtvi točki. Komisija za zajetje »žegnanega studenca" je bila že 1. 1935, toda še do danes, ko bosta kmalu pretekli 2 leti, ni občini dostavila rešenje glede pritožb. Prosimo kr. bansko upravo, naj že enkrat reši to zadevo, ker ljudstvo to težko čaka. Saj se naš vodovod gradi že od leta 1911. pa še do danes niso zapeli krampi in ne lopate.
Gradbena sezona v 1. 1937 bo v naši vasi precej živahna, saj bodo v teku leta 1937 zrasle kar 3 nove hiše. Stranke so od obline že prejele gradbena dovoljenja in sicer Aljančič Jožko čevljar, Zupan Ciril sodar in Frantar Franc čevlj. pomočnik.
Srajce, kravate, rokavice, nogavice
Ivan Savnik Kranj
Oglejte si izložbo!
TR2IC
V četrtek 15. t. m. so našli zadnjo žrtev pod Storžcem, Plajbesa Vilija. V petek, naslednji dan, je bil njegov pogreb, s katerim je bilo zaključeno žalostno spremljanje deveterih mladih življenj. Tako svojcev ponesrečenih, kakor ostale javnosti je bila goreča želja, da se je našlo tudi zadnjo žrtev. Slehernemu je bilo težko, dokler niso bila trupla vseh ponesrečencev prenesena na domače pokopališče v skupui grob. Na grobu Plajbesa se je poslovil v imenu fabrških fantov Pavlin Ivan. Končno pa je ganljivo spregovoril duhovni svetnik čg. Vovk, ki se je v imenu vseh faranov še na ta način oddolžil žrtvam naših gora. Pri vseh pogrebih je javnost poskrbela za dostojno in številno udeležbo, prav posebno pa je duhovščina pokazala sočutje s nesrečnimi. Pogrebov se je udeleževalo mnogo okoliške duhovščine, zlasti pa so radi prišli številni oni. ki so kedaj bili naši dušni pastirji v Tržiču. Po težkih dnevih se bomo Tržičani polagoma umirili. Zavest dolžnosti do žrtev pa ne sme ugasniti, ampak se pogosto spominjajmo onih, ki so težko prizadeti. V grobu počivajoče pa se bomo pogosto spominjali v molitvi!
V ponedeljek zvečer ob 8. uri ima društvo šola in dom v mešč. šoli sestanek staršev onih učencev, ki jih nameravajo dati v srednje šole.
Velika izbira modne svile, Krep de Chin, Krep Maroken, Krep Šoten v najnovejših vzorcih pri
Ant. Savnik Škofja Loka
ŠKOFJA LOKA
Krajevna protitnberkulozna liga v Šk. Loki pridno organizira letošnji protituberkulozni teden, ki se bo vršil od 2. do 8. maja. Sestavil se je širši odbor zastopnikov raznih organizacij s častnim predsednikom g. sreskim načelnikom Kaklom; posle vrši izvrševalni odbor lige.
Geslo tedna je: „Samo ves narod se mora uspešno boriti proti tuberkulozi"; namen: vzbujati smisel za protituberkulozno gibanje in zbirati materialna sredstva, Vse bomo skušali pridobiti za sodelovanje, nikogar nismo namenoma pozabili. Vsi za vse! Večje prireditve bodo v Škofji Loki (akademija 6. V. ob 20. uri v šolski telovadnici), v Železnikih in Gorenji vasi. Tu se bo v tem tednu ustanovila nova liga za Poljansko dolino in s tem bomo dobili nov člen v organizirani borbi proti jetiki.
Organizirana so predavanja po vseh šolah; prav tako tudi dinarska nabiralna akcija. Prodajale se bodo lične emajlirane tablice z napisom: ,.Ne pljuvaj na tla" in protituberkulozne knjige in listi.
V Škofji Loki moramo čimpreje priti do potrebnega protituberkuloznega dispanzerja, ki bo tudi za obe dolini. Darujte vsaj 1 dinar za dispanzerski sklad! Postanite član lige! Podpirajte ligo v vsakem oziru, zlasti v protituber-kuloznem tednu.
Gledališki odsek Katoliškega prosvetnega društva v Škofji Eoki »»ključi dne 25. aprila letošnjo sezono z igro „Rožni venec" po istoimenskem romanu, ki je svojčas izhajal v Slo-venčevem podlistku.
Igro je poslovenil naš rojak dr. Lojze Finžgar.
Čisti dobiček gre v dobrodelne namene Vin-cencijeve konference; zato vabimo vse prijatelje, da se igre v čim večjem številu udeležite, ker s tem darujete za najbednejše v župniji.
Igra se začne točno ob 8. tiri zvečer.
Gospodarstvo
RAČUNSKI KOLEK, POTRDILA IN ZAKLJUCNICE. Izza dne 1. aprila 1936 je bilo odpravljeno obvezno izdajanje računov. Z istim dnem pa so se takse za račune, note, poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci, obrtniki, o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njih posla, drug drugemu   ali drugim osebam, ne glede na to ali so jih izdajatelji podpisali ali ne, kakor tudi na potroške in oddajanje sob v hotelih, restavracija, gostilnah, kavarnah, ljudskih kuhinjah in v vseh lakalih, kjer *se trosita" jed in pijača, določilo za vsote, nad     50.— Din do  100— Din     t,— Din nad    100.— Din do  50u.— Din     2.— Din nad   500.— Din aV 1000.— Din     3.— Din nad 1000.— Din       S 5.— Din
Računi do 50.— Din so oproščeni te takse. Če vsota ni naznačena, se plača najvišja taksa.
Kot računi se smatrajo tudi izpiski računov, kot note tudi popisi blaga in njihovi prepisi (fakture).
Za neplačano ali nezadostno plačano takso se plača petdesetkratni znesek te takse.
Vse te določbe so nekaterim pridobitnim krogom premalo znane, zato jih priobčujemo in jim dodajemo ta-le tolmačenja finačne oblasti:
»Seznam blaga", kakor že samo besedilo tar. post. 34 kaže, podlega taksi, ker se ga uvršča med podobne spise, če originalni račun ni kole-kovau. Isto je glede predračuna, ker tudi ta je računu podoben spis. Prepisi kot podobni spisi podlegajo taksi, če se trgovec ne more izkazati, s taksiranim originalom.
Oni, ki jim je potrebno, da prilagajo katerikoli spis odposlanemu Blagu, zlasti v južne kraje, naj bodo previdni. Če prilagajo blagu dobavnice, naj jih označijo „taksa za račun plačana na originalu. Če se z originalom ne bi mogli izkazati, bi jih mogle zadeti posledice kazenske takse, ki se jemlje v primerih, da vrednost blaga iz dobavnice ni razvidna, petdesetkratni iznos prikrajšane takse.
Zaključnice (tar. post. 12. taks. zak.) za katere se plačuje taksa po 1.— Din se morajo kole-kovati v času izstavitve in ne tedaj kadar na pr. tovarna odobri zaključek svojega potnika. Kazen za nekolekovanje je trikratni iznos, torej za eno zaključnico 3.— Din, h kateri kazni pa pride vsakokrat še taksa za obsodbo, tudi v drugih taksno kazenskih primerih, katera taksa se ravna po višini taksne kazni.
B. Rangus
ziatar in sodni cenilec v KRANJU
Vsakega
zadovoljimo
Točne ure, poročne prstane, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, krasna zaloga kristal stekla. Vsa popravila urarska, zlatarska, optična, nalivnih peres itd. se strokovno pod jamstvom v naši preurejeni prvi delavnici na Gorenjskem točno in solidno izvrše.
Kupujem vse stare predmete, zlato in srebro po najvišjih cenah. — Po želji brezplačen cenik. — Imamo veliko množino rimskega srebrnega denarja na prodaj.
STRAN 4
PRI 7 HRANILNICAH SO VLOGE V FEBRUARJU NARASLE.
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znnšale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah dne 28. februarja t. 1. 1.009,914.907 dinarjev. Proti januarja so torej padle sorazmerno malo — za 2,7 milj. Razveseljivo je, da so narasle v februarju vloge na hranilne knjižice pri 5 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 8. celotne vloge pa pri 7 hranilnicah. Tudi število izdanih hranilnih knjižic in otvorjeuili tekočih računov se je gibalo ugodno. Število hranilnih knjižic se je povečalo pri 7 hranilnicah, število obstoječih tekočih računov pri 7. skupno število vlagateljev pa celo pri 9 hra-uilnicah.
Kmetijstvo
Wernig:
OSKRBOVANJE KROMPIRJA.
(prvi čas po sejanju.) Brez dvoma je za krmskimi rastlinami krompir najvažnejši njivski sadež Gorenjske. Dočim vendar dosezamo količinsko in kakovostno marsikje pri krompirju v kranjski okolici najvišje in najboljše, kar se sploh doseči da, nas letos posamezno le tare strah pred negotovostjo pridelka in pred nevarnostjo obolenja.
Vsi vemo, da je krompir rastlina, ki uspeva dobro le ob dveh pogojih: ob zadostni množini hlevskega gnoja in zadostnem zračenju zemlje. Glede sajenja, glede gnojenja s hlevskim gnojem in glede morebitnega dodatnega gnojenja z umetnimi gnojili smo bržčas že vse poskrbeli; glede zračenja zemlje bomo pač postopali, kakor nam bo dopuščale vreme in čas.
Pozno sajenje in mokrotno vreme — .iko bo letos, kakor doslej vedno bolj mokrotno — bo povzročilo nevarnost obolenja krompirje vili stebel in listov vsled rje (peronospoce) in bo večalo tudi nevarnost obolenja po drugih boleznih. Lansko leto smo n„ Gorenjskem ugotavljali prvo dobo rasti na krorupirjevki predvsem „čr-no nogo" in le tu in tam tudi rjo.
Proti črni nogi ali bakterijozi krompirjevih stebel smo ob nastopu bolezni takorekoč brez moči, vendar preprečimo luhko nadalnje širjenje bolezni, okuženjc zemlje in gomolja na ta način, da vsa obolela, še zelena a umivajoča veneča krompirjeva stebla z morebitnimi go-moljčki vred takoj izruvamo in uničimo, najbolje sežgemo. Predvsem je to potreba na oni njivi ali na onem delu njive, na katerem mislimo pridelovati semenski krompir. Ako pustimo venečo krompirjevko oz. krompirjeva stebla s črno nogo kar na njivi, ostane tudi kužna kal za prihodnje leto v zemlji in ob drobnih sicer navidezno zdravih gomoljkih, ki se držijo obolelih krompirjevih stebel.
Proti rji se borimo s škropljenjem z bakreno-apneno brozgo. To pa je uspešno le. če škropimo pravočasno, predno se pojavijo na listih rumene, rjave in črne pege sploh ali v večjem obsegu. Rja se sicer pojavlja redno le v vlaž-nejših in mokrotnih legah.
Nekateri posestniki v celjski okolici (n. pr. znani g, Strenčun iz Save), v kateri je vsled nizke, mokrotne lege zrak in zemlja stalno bolj vlažna, izvajajo Škropljenje krompirja redno, vsako leto. po dvakrat in trikrat ob polni zadovoljnosti pridelovalcev. Prvo škropljenje iz-višijo takoj po osipanju, drugo in tretje v 1 + dnevnih presledkih.
Proti boleznim na krompirju sploh se borimo sedaj tudi in znatno pospešimo razvoj gomolja z zadostnim rahljanjem zemlje.
Ker je ročno delo in okopavanje v kranjski okolici drago, bi bilo važno, da bi mislili bolj na rahljanje zemlje s stroji, okopalniki, pred-
Družine fotografirat pride na dom brez poviška cene
fotograf - JUG - Kranj
(Sedaj nasproti trg. Savnik)
Kolesa nova od 500 din
naprej kupite pri
A. Lipar, Cerklje
Istotam dobite original - torpedo kolesa
vsem pa — z brano.
8 dni po sajenju, ko se je pokazala prva „zel", prvi plevel, ali pa se je zemlja zaskorjila, bra-namo z lahko leseno brano ali železno lahkejšo brano, kakršno rabimo pri setvi. Nič ne de, če tu in tam kak gomolj izruvamo. Brananje to malenkostno škodo deseterokrat poplača. Po 8 dneh ob suhem vremenu, branainn zopet in uporabljamo sedaj lahko že težjo bruno. Brananje lahko ponovimo še v tretje in ev. v četrto, čeprav so mlada krompirjeva stebla že peil visoka. Nič se ne bojte morebitnega potrganja mladih stebel! Branati je seveda le ob suhem vremenu. Branaije vam prihrani eno kop. Kdor ne verjame, naj enkrat poskusi! To je poskusil, povsem že preizkusil in za odlično spoznal tudi eden najboljših mladih, gorenjskih poljedelskih praktikov, g. Vehovec Janez, p. d. Šin.lovc v Voklem pri Šenčurju.
šTFo R T
Strelske tekme so zadnjo nedeljo izpadle nai! vse pričakovanje odlično. Dobro organizirana prireditev je privabila v hotel Staro pošto toliko občinstva in strelcev iz vseh krajev iuk. okraja, predvsem iz Tržiča, da niso prišli vsi na vrsto. Ker je bilo tudi nebo strelcem naklonjeno, je bil moralni in finančni efekt nad vse časten. Tekmovanja so se udeležili prav vsi sloji in poklici, a nad vse lepo sliko je nudila naša mladina, ki jo pokazala tudi lepo rezultate. Obetajo se dobri talenti in je s tem tudi zasi-guran obstoj družine za bodoče. Največ je naraščaj poskušal srečo na ubojnih, premikajočih se figurah, tako, da je pri teh tarčah Vladala prava gneča. Pa tudi na 2'1 krožni tarči so se dobro držali, tako. da je najmlajši tekmovalec Andrušič Ljubo dosegel 177 točk od 200 dosegljivih. Na figura]] se je najbolje odrezal Engel-manov Dance, ki jih je kar 16 podrl. Oba sta bila obdarovana    od družine z lepimi darili.
Pa tudi naše dame. kot vedno, niso zaostale. Gdčna Grabnerjeva vsekakor še vedno prednja-či. Dosegla je I, nagrado s 194 točkami. Takoj za njo pa gdčna Luknianova, ki si je priborila 184 točk. Za njima sledi ga. Zupančičeva z 174 točkami, na to ga. Bohoričeva z 170 točkami, g. Jakofčičeva z 168 točkami.
Na ..obojnih" tarčah se je najbolje izkazal strelsko nadarjeni Bohorič Matko z 19 položenimi figurami, na to g. Mohor in Bogataj Maks oba z 18 točkami. Na 20 krožni tarči je odnesel 1. nagrado g. Piki Ivan z 198 točkami. 11. g. Bohorič Franc s 194 točkami, HI. Bohorič Anton s 192 točkami, IV. g. Demšar Slavko i/. Tržiča s 190 točkami. Na ..zmagovalni" 5 krožni tarči m je priboril I. nagrado g. Bohorič Franc s 39 točkami, H. g. Derča Ivan s 39 točkami, III. Tavčar Ivan s 37 točkami, IV. Bohorič Matko s 33 točkami. Izven konkurence je prišel na prvo mesto s 41 točkami g. Ločniškar, na II. mesto g. Košnik. Gesto obeh zadnjih tekmovalcev je občinstvo splošno odobravalo. Po pregledu gornjih rezultatov se sklepa, da so vsi tekmovalci pri letošnji tekmi znatno napredovali od lanskih nkmovauj. K temu je pripomogla vztrajnost in železna volja posameznikov. Želimo kranjski družini tudi v letošnjem letu najboljših uspehov.
Peter Rešetar rešetari
Madchcn fiir alles. V Beogradu Srh, v senatu Jugoslovan, v Sloveniji Slovenec, v Ameriki Amerikanec, med vojsko dobrovoljec, doma gospod in kmet. doktor in mesar, odvisnež in samostojne/., za JNS, in proti JNS, če uganete, kdo je to, pa mu pišite v Velike Lašče.
Kdor zida hišo,
sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste!
Hlebš - Kranj
Kramer bi rad v vlado! Med novicami nekega lista sem čital, da bi rad dr. Kramer v vlado. To pač ni nobena novica, to je stara stvar. Samo če bo še kdaj resnica, da se bo njemu ta Želj« izpolnila!
Kako se rešuje hrvaško vprašanje? Ta teden so ga reševali na univerzi v Zagrebu, pa ga še niso rešili. Na tak način ho postajo hrvaško \prašauje kmalu hrvaški pomišljaj!
Starostno zava.ovanje. Sedarju vlada je poskrbela za starostno zavurovanje delavstva. Prejšnja vlada je tudi skrbela za starostno zavarovanje s tem, ko je spravila v senat Maru-šiča, Puclja in Krumerja.
Fašisti na Slovenskem izdajajo list ..Pohod", ("isto pravo ime, ker narod jih bo pohodil!
Najtežja uganka. Društvo narodov ne more še imeti seje, ker njegovi člani še niso rešili najtežje uganke: kdo je v španski vojni s Frankom in kdo proti.
Rdeča Jagoda. Čeprav je v Rusiji pozna pomlad, je vendar vsaj ena rdeča Jagoda dozorela. Rdeča vojska jo je odtrgala, Stalin jo je pozo-bal in pravijo, da mu je obležala v želodcu. Nevaren sad iz čifutskega vrta!
Svetovna razstava v Parizu se je zakasnela, ker morajo postaviti še en paviljon za plemena iz vrst JNS v Jugoslaviji.
(Slov. gospodar.)
HI H L I OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plač* 0-50 D. Najmanjši znesek ie 6 Din
Otomane. divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne dira-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Oddajo se lokali in stanovanja od komfortnih do podstrešnih', Poizve se v upravi lista.
Odda se takoj 3 sobno stanovanje v pritličju s kopalnico, sončna lega, vrt. Pripravno je tudi za lokal Naslov v upravi lista.
Phänomen
lahka motorna kolesa z 98 cm Sachs motorjem
samo D. 4.950-
Ivan Savnik - Kranj
Zahtevajte prospekte.
Prodam mali ..kultivator" in plug obračar. Naslov: Jernej Novak Trboje p. Smlednik.
Prodam za gotovino .,Wertheim" blagajno št. I in klavir radi pomanjkanja prostora. Naslov pove uprava lista.
Poročiti želi starejši gospod dobrosrčno gospodično ali vdovo brez otrok z nekaj prihranki ali doto. ki je zaposlena v kranjskih tovarnah ali šiviljo, v starosti 40 do 30 let. Imam svojo hišo v Kranju, 4 sobe. kuhinjo, jedilno shrambo in vso opremo. Ponudbe s polnim naslovom na Oglasni oddelek ..Gorenjca" pod označbo »prijetna jesen 37" Tajnost zajamčena.
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
Zgubil se je pred tremi tedni velik črn. spodaj rjav pes pasme ..dobermaif". Sliši na ime Kis. Ima pristrižena ušesa in kratek rep. Najbrže je kje priklenjen. — Poizveduje proti nagradi lastnica Pranja Urbančič, Kranj. Tvršova cesta 13 (blizu pokopališča).
MOTORJE
znamke WANDERER, dvo-kolesa, šivalne stroje sve-tovnoznanih nemških tovarn
dobite najceneje pri znani tvrdki
IVAN BITENC-KRANJ
trgovina poleg gimnazije
Blago solidno in poceni.  Oglejte si brezobvezno našo zalogo.
Cenjenemu občinstvu!
gerja, poleg Smartinskega doma
Vljudno naznanjam, da bom preselil 1. maja krojaško delavnico v Stražišče, v novo hišo g. Tirin-— - — Izdeloval bom vse po najnižjih cenah, kakor tudi kroje za fantovske odseke Prosvetnih društev.
Najvljudneje se priporoča za cenjeni obisk
Eržen Josip
modno krojaštvo
STRAŽIŠČE - (Šmartinski dom)
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.