1 LTJ \mmgm SŽJ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 17. julij 1970 — Leto VI. št. 15 (121) - Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini NAJMANJ 800 DIN Čeprav je čas dopustov in letovanj pa bi tokrat želeli pokramljati o temi, ki utegne verjetno zanimati večji krog delovnih ljudi v naši, Šaleški dolini. Gre za akcijo o odpravi najnižjih osebnih dohodkov, točneje za prizadevanja, da v prihodnje za poln delovni čas in za polno doseganje predvidene storilnosti osebni dohodek zaposlenega ne bi smel biti manjši od 800 dinarjev. Čeprav je letos povprečni osebni dohodek nekaj nad 11.000 zaposlenih v občini Velenje okrog 1.400 dinarjev na mesec, pa je po razpoložljivih statističnih podatkih prejemalo marca letos še zmeraj 692 zaposlenih (lani 1.089) osebni dohodek, manjši od 800 dinarjev. Točnejši podatki kažejo, da je 51 delavcev zaslužilo manj kot 600 dinarjev (lani 146), 641 pa manj kot 800 dinarjev (lani 943). Večina zaposlenih s temi nizkimi osebnimi dohodki so iz 10 delovnih organizacij Šaleške doline. Nobenega dvoma ni, da ti nizki osebni dohodki kažejo po svoje, da gospodarjenje v delovnih organizacijah ni najboljše. Marsikje skušajo namreč prikazovati »rentabilnost« (brez dvoma samo navidezno) na račun življenske ravni delavcev. In ker delavci prav gotovo niso krivi za nizke osebne dohodke, so se občinska vodstva družbeno političnih organizacij, skupaj z občinsko skupščino, odločila za že omenjeno akcijo. Predlagano je celo, da naj bi na osnovi sporazuma o postopkih za samoupravno dogovarjanje in načelih za izvajanje samoupravnega dogovarjanja delovnih organizacij v občini Velenje, ki je v pripravi, sklenili sporazum o najnižjih osebnih dohodkih. Tak sporazum naj bi delovne organizacije sklenile z občinsko skupščino in občinskim sindikalnim svetom, o dogovoru pa bi morali razpravljati v samoupravnih organih delovnih organizacij, obenem z analizami in izračuni, kako določbe sporazuma tudi uveljaviti. V teh prizadevanjih so šla občinska vodstva družbeno političnih or- ganizacij velenjske občine korak dalje, kot ga nameravajo storiti drugod. Sprejeto je stališče, da bodo v prihodnje vse delovne organizacije, ki bodo izplačevale osebne dohodke zaposlenim nižje kot 800 dinarjev na mesec, obravnavali kot delovne organizacije z izgubo in zahtevali od samoupravnih organov in vodstev programe za sanacijo. Bančnim zavodom bodo tudi predlagali, da naj bi pri dodeljevanju kreditov upoštevali dogovorjeni nivo osebnih dohodkov (ko bodo odločali o dodeljevanju posojil), obenem pa pomagali organizacijam, da zagotove potreben denar za realizacijo sanacijskih programov. Letos naj bi skušali zagotoviti, da ne bi Bilo nikogar, ki bi zaslužil na mesec manj kot 800 dinarjev. To niti ne bo tako lahka naloga, saj izračuni kažejo, da bi potrebovali okrog 3,230.000 dinarjev za celo leto, če bi želeli tudi dejansko zagotoviti najnižji osebni dohodek 800 dinarjev (za izplačilo razlike). Prihodnje leto pa "naj bi bila ta akcija usmerjena v to, da bi znašal najnižji osebni dohodek 850 oziroma 900 dinarjev na mesec. Nobenega dvoma ni, da bo predstavljala akcija za najnižji osebni dohodek 800 dinarjev na mesec, predvsem pa stališče občinskih vodstev družbeno političnih organizacij in občinske skupščine, da bodo delovne organizacije z nižjim osebnim dohodkom od 800 dinarjev obravnavali kot podjetja z izgubo, pritisk na samoupravne organe, vodstva in družbeno politične organizacije v delovnih kolektivih, predvsem v smeri, da izdelajo programe, ki bodo zagotavljali perspektivo in primerne osebne dohodke za daljše razdobje, za iz-boljšnaje tehnologije, za modernizacijo in avtomatizacijo, za izboljšanje gospodarjenja, za večjo ekspanzijo in ne nazadnje tudi za večjo vključitev delovnih organizacij v mednarodno blagovno izmenjavo. Odpravimo enkrat za vselej navidezno »rentabilnost« nekaterih organizacij, ki ne more biti nikomur v ponos. V Vegradu imenovali novega direktorja Pred nedavnim je delavski svet splošnega gradbenega podjetja Vegrad z veliko večino glasov imenoval za direktorja Janeza Basle-ta. Ta je že devet let v tej delovni organizaciji, nazadnje pa je bil nekaj mesecev vršilec dolžnosti direktorja. V Vegradu so izvršili še nekatere druge pomembne kadrovske in organizacijske spremembe, ki so pripomogle, da podjetje spet normalno posluje in dosega razmeroma dobre gospodarske rezultate. Zato bomo v prihodnji številki šaleškega rudarja obširneje pisali o zdajšnjih ugodnih rezultatih v tem gradbenem podjetju in o perspektivnih načrtih. LIK SPREMENIL IME Lesnoindustrijski kombinat LIK Šoštanj posluje od 1. julija dalje pod novim imenom. Podjetje se sedaj imenuje lesna industrija »LESNA« Šoštanj, ali skrajšano »Lesna« Šoštanj. Sedež podjetja je v Šoštanju, Trg svobode 12. VELENJSKI RUDARJI SO SLAVILI - Svoj praznik, 3. julij, so naši rudarji tudi letos svečano proslavili. Slavje pa so povezali z dvajsetletnico delavskega samoupravljanja. Številne prireditve, ki so se odvijale več dni, so zaključili na dan rudarjev z osrednjo proslavo in »skokom čez kožo« v domu kulture. — O rudarskem slavju v Velenju podrobneje poročamo na notranjih straneh Šaleškega rudarja. JOSEF KRAINER V VELENJU IN ŠOŠTANJU Štajerskega deželnega glavarja in člane delegacije so povsod sprejeli prav prisrčno. V sredo, 11. julija, se je med tridnevnim obiskom v Sloveniji mudil v Šaleški dolini Štajerski deželi glavar, Josef Krainer. V delegaciji iz avstrijske Štajerske je bilo poleg namestnika deželnega glavarja, dr. Friedricha Niederla, še več drugih uglednih osebnosti. Goste sta med obiskom v Velenju spremljala podpredsednik republišekga izvršnega sveta, dr. France Hočevar, in član tega sveta inž. Franc Razdevšek. V Velenju pa sta bila še generalni konzul republike Avstrije v Ljubljani, dr. Heinrich Riesenfeld in naš generalni konzul v Gradcu, Zdenko Dostal. Po krajšem počitku v hotelu Paka so gostje iz avstrijske Štajerske najprej obiskali predsednika občinske skupščine, Nestla Žgan- ka. Gostje so si spotoma ogledali tudi Velenje, kar je Josef Krainer ob tem, ko se je pozdravljal s predsednikom Zgankom, tudi povedal. Poudaril je, da je o Velenju, tudi sicer že veliko slišal. Potem, ko je Nestl Žgank predstavil sodelavce in predstavnike občinskih vod- stev družbeno političnih organizacij, je izrazil veselje, da lahko pozdravi v Velenju štajerskega deželnega glavarja, Josefa Krainerja, s sodelavci in jim zaželel v času, ko bodo v Velenju, kar najboljše počutje. »Najlepše se zahvaljujem za sprejem«, je v odgovoru dejal deželni glavar Josef Krainer. »Radi smo se odzvali vabilu, da obiščemo Velenje. Za nas je Velenj5 vzorno mesto, pravzaprav primer dobro urejenega mesta. Zato ni čudno, da so tudi v nas nove silnice in spodbude, ko vidimo tako lepo mesto. Želimo vse najboljše tudi za prihodnost. Prepričan sem, da boste gradili s takim tempom mesto tudi naprej. »Srečno« — »Gltick auf«. (Nadaljevanje na 3. strani) ZOPET PRISILNA UPRAVA V POLYPEXU Svet za gospodarstvo pri občinski skupščini je na zadnji seji podrobneje obravnaval neurejene razmere, ki že dalj časa vladajo V velenjski občini občani letos spet nadaljujejo s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Prvi so začeli Ravenčani, ki modernizirajo cesto proti njihovemu kraju. Na drugi strani objavljamo reportažni zapis o prostovoljni delovni akciji v Ravnah. v šoštanjski industriji plastike Polypex. V gospodarski ograniza-ciji kvarijo boljše gospodarske uspehe zlasti neurejeni notranji in medsebojni odnosi med vodstvenim kadrom. V podjetju še sedaj, čeprav v velenjski občini temeljito pripravljamo srednjeročni razvojni program, nimajo izdelanega perspektivnega načrta. Zato gospodarsko stanje iz dneva v dan stagnira. Res, da podjetje ni zašlo v večje finančne težave, vendar je na poti, da bo slej ko prej začelo poslovati z izgubo. Zavoljo tega je svet, ki je od občinske skupščine pooblaščen, da v podobnih primerih samostojno ukrepa, uvedel s 23. julijem v industriji plastike Šoštanj prisilno upravo, ni pa zaenkrat še imenoval prisilnega upravitelja. V podjetju je že pred štirimi leti bila uvedena prisilna uprava, ki so jo na začetku leta 1967 ukinili. Sedaj pa se je svet za gospodarstvo moral ponovno odločiti za takšen ukrep, ker zdajšnje vodstvo, niti vpeljana slaba organizacija dela in poslovanje ne zagotavljajo, da bi se razmere v šoštanjskem Polypexu izboljšale. Čebelarski praznik v Gornjem gradu V mozirski občini smo v tem letu priča izredno živahni dejavnosti na področju razvoja turizma. Občinska turistična zveza Mozirje si je postavila skupno s turističnimi društvi po posameznih krajih precej bogat program. Osnova tega programa je v tem, da je potrebno v Gornjo Savinjsko dolino pripeljati čim več turistov, ki bodo lahko v tem lepem Koncu Slovenije izkoriščali svoj prosti čas oziroma letni oddih. Da bi lahko v teh prizadevanjih uspeli, se turistični delavci zavedajo, da je potrebno turistu, poleg lepega in zanimivega naravnega ambijenta, nuditi še kaj. Ena izmed teh stvari je nedvomno zabava. No, ravno pri tem lahko v letošnjem letu v dolini zasledimo precej sprememb. Poleg že tradicionalnega Flo-sarskega bala na Ljubnem ob Savinji je bila letos organizirana kmečko-turistič-na prireditev v Podvolov-ljeku pri Lučah pod imenom »MLEKARSKI LI-KOF«. Prijetno so presenetili tudi prebivalci Gornjega grada, ki te dni intenzivno pripravljajo ČEBELARSKI PRAZNIK. V Gornjem gradu so povedali, da se je ideja o tem porodila v razgovorih med turističnimi delavci in člani čebelarske družine v Gornjem gradu. Zelo je bila sprejeta tudi na Zvezi čebelarskih društev Slovenije. To praznovanje naj bi v prihodnjih letih postala tradicionalna turistična prireditev v Gornjem gradu. stave čebelarskih panjev in drugih čebelarskih pripomočkov. Razstavljeni bodo zanimivi panji in panjske končnice, ki so nekatere stare preko sto let. Zvečer bo plesni turnir, na katerem bo izbran čebelarski par, ki bo dobil lepo nagrado. Z bližnjih obronkov Počrevinovega griča pa bodo izvedli ognjemet. V nedeljo 26. julija bo ob 10. uri za čebelarje organizirano strokovno predava- nje, ki ga pripravlja Zveza čebelarskih društev Slovenije. Predavanje bo po svoji vsebini zanimivo tudi za nečebelarje. V popoldanskih urah je na programu zopet zabavni del. Pravijo, da bo za dobro glasbo, jedila in pijačo odlično poskrbljeno. Pri organizacijskem odboru so povedali, da bo nekdo izmed udeležencev te prireditve postal srečni lastnik vikend hišice, ki je izdelek Lesne obrti »SMREKA« Gornji grad. Lastnik bo postal tisti, ki bo imetnik vstopnice, ki bo izžrebana na žrebanju v popoldanskih urah. Prireditelji upajo, da bo obisk na prireditvi dober, še zlasti pa, da jim bo postreglo sicer malo bolj kislo vreme. H. Herček Občinske konference SZDL občin Celje, Dravograd, Krško, Laško, Lenart, Maribor, Mozirje, Ormož, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec, ki so organizatorice »Karavane bratstva in enotnosti 1970« VABIJO nekdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941/45, da se priglasijo vsak dan, vsak svoji občinski konferenci SZDL, če se bodo udeležili Karavane bratstva in enotnosti. Nekdanji izseljenci naj se pismeno priglasijo nepreklicno do 20. julija 1970 (priimek in ime, naslov). Pogoji priglasitve so: 1. da je priglasitelj bil izseljen v Srbiji; 2. da ob priglasitvi vplača 40 din k prevoznim stroškom (ta znesek bo udeleženec na vlaku lahko vnovčil za hrano in okrepčila); 3. da ne zahteva povračila prispevka, če se iz kakršnihkoli naknadnih razlogov ne bi mogel udeležiti karavane. Karavana bo krenila na pot s posebnim vlakom (s postankom na sedežih občin od Maribora do Krškega) dne 12. oktobra 1970 v popoldanskih urah, vrnila pa se bo predvidoma 16. oktobra 1970 popoldne. Posamezne skupine bodo obiskale kraje: Kraljevo, Užičko Požego, Trstenik, Cuprijo, Ariljo, Arandželovac, Titovo Užice, Vrnjačko Banjo, Gornji Milanovac in Kasjarič. Podrobnejši program bo udeležencem pravočasno pismeno sporočen. Za podrobnejša navodila naj se izseljenci obrnejo na občinske konference SZDL. S to prireditvijo želijo Gornjegrajčani privabiti čimveč čebelarjev in turistov iz vse Slovenije. Program praznovanja je dvodneven. V soboto 25. julija ob 17. uri bo otvoritev raz- Rarencani gradijo cesto V tem tednu bodo končali prebivalci Raven pri Šoštanju s prostovoljnim delom pri urejevanju ceste. Blizu tisoč prostovoljcev je opravilo 3 tisoč udarniških ur in uredilo vsa zemeljska dela. Prostovoljno delo pa bodo spet nadaljevah, ko bo treba urediti še bankine. Ravenčanom so prišli v pomoč tudi prostovoljci iz Šoštanja, zlasti pa so se izkazali kolektivi kmetijska zadruga, Lesna in klepar-stvo-vodovod. Akcija poteka pod geslom »Mesto — vasi«, vendar tokrat občani iz mesta niso bili najbolje udeleženi. V Ravnah še vedno upajo, da bodo Šo-štanjčani krepkeje zgrabili krampe in lopate pri zaključnih delih. Konec tega meseca bo celjsko cestno podjetje na 6 kilometrov dolgem cestišču položilo asfalt. Do razpotja bo asfaltirani del ceste širok 3,5 metrov, naprej pa bo cesta nekoliko ožja. Vrednost vseh del znaša 800.000 dinarjev, prebivalci iz Raven pa so že sami zbrali 100 tisoč S-dinarjev. Ravenčani so krepko prijeli za krampe in lopate ter uredili vsa zemeljska dela šest kilometrov dolgem cestišču Za prostovoljce pa so tudi skrbeli in jih postregli z okusno pijačo DELAVSKA UNIVERZA VELENJE obvešča da bo ponovno začela redno poslovati 20. avgusta 1970 Rudarska parada Velenjčani tesno živimo skupaj z rudarji, zato je 3. julij dan, ki ga vsi tudi praznujemo. Težko pričakujemo zaključnih prireditev, zlasti pa rudarskega sprevoda po ulicah cvetočega mladega mesta. Letošnja rudarska parada je bila v znamenju novih delovnih dosežkov, na obrazu sode-lujičih rudarjev, oblečenih v značilna rudarska oblačila, pa je izžareval ponos graditeljev novega obdobja. Velenjski rudarji letos že dvajseto leto sami vodijo vajeti njihovega podjetja. To je simboliziralo tudi vse svečanosti, ki so jih združili s praznovanjem stanovskega praznika. Ob smrti naših tovarišev, borcev NOV Ni prijetno govoriti o pogrebih umrlih borcev NOV in aktivistov, posebno še ob ugotovitvi, da se žal vrste bojnih tovarišev v zadnjih letih naglo redčijo. Že na občinski konferenci Zveze združenj borcev NOV Velenje je bilo predlagano, da bi morali temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Od tu in tam je slišati, da je umrl borec, aktivist, interniranec, da je bilo spremstvo na njegovi zadnji poti maloštevilno, da je izostalo celo sodelovanje pristojnega združenja borcev NOV ali vojaških vojnih invalidov. In kje je potem krivda? Največkrat je vzrok neorganizirano in prepozno obveščanje. Nedvomno si udleženci NOB, ki so hkrati udeleženci povojne izgradnje socialistične domovine zaslužijo, ko ugasne njihovo živ- do- ljenje, da se od njih stojno poslovimo. Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje je zato skupno s predsedniki združenj borcev NOV in VVI na zadnji seji sprejel v zvezi s tem naslednji sklep in priporočila: • Občinski odbor ZZB NOV je zagotovil v svojem proračunu namenska sredstva za nakup vencev za umrle člane. Združenja borcev NOV in VVI so sprejela naročilnice, na podlagi katerih se lahko nabavijo venci do višine 100 din, ki pa mora biti svež. • Ožji svojci umrlega člana ali sosedje so dolžni obvestiti o smrti člana ZB ali ZVVI predstavnika pristojne organizacije združenja borcev ali vojaških vojnih invalidov. V nasprotnem primeru organizacija Josef Krainer v v Velenju in Šoštanju (Nadaljevanje s 1. strani) Nestl Zgank je gostom zatem posredoval kratko informacijo o občini in mestu Velenju. Ko je poudaril, da je Velenje mala občina s 27.000 prebivalci, so se gostje od srca nasmejali. Povedal je tudi, da je hiter razvoj Velenja terjal veliko dela in truda. Problemov je bilo precej. V nadaljevanju je tekel pogovor takole: Josef Krainer: »Lepo in prijetno je, če je treba reševati probleme v zvezi z rastjo mesta. Gospod predsednik. govorili ste o vlogi rudnika in termoelektrarne. Kaj pa bo v primeru, če boste gradili v Sloveniji atomsko elektrarno?« Nestl Žgank: »Gradili bomo tako termoelektrarno kot tudi atomsko elektrarno. Gremo komajda v korak s časom!« Josef Krainer: »Da republika Slovenija veliko denarja občinam, konkretno Velenju?« Nestl Zganit: »Ce naše tovarne ne bodo dobro delale, tudi ne bo denarja za proračune, za občinskega, republiškega in zveznega!« Josef Krainer: »Slišal sem, gospod Zgank, da ste bili dolga leta direktor rudnika Velenje!« Nestl Zgank: »Osemnajst let sera opravljal to dolžnost. Želel pa bi v tej zvezi pudariti, da smo obenem, ko smo gradili rudnik, gradili tudi mesto, to je skrbeli za ljudi in za njihovo počutje. Gradili smo stanovanja, šole, trgovine, ceste, parke, hotel in počitniški dom ob morju. Vedno smo skrbeli za počutje delavcev. Sicer pa je Velenje raslo in se razvijalo ob prostovoljnem delu. Začeli smo z regulacijo Pake. Delo nas je povezovalo in vneslo v nas enotnost. Ni pravzaprav Velenjčana, ki ne bi sodeloval v prostovoljnih delovnih akcijah. Regulirali smo Pako, urejali velenjsko jezero, centralno ogrevanje, parke, vodovod, igrišče itd.« Josef Krainer: »Zanima me tole gospod župan — kako vladate?« Nestl Zgank: »Brez demokracije takšnih uspehov, kot smo jih, v Velenju gotovo ne bi dosegli. Na rezultate smo vsi ponosni!« Pogovora je bilo kmalu zatem konec. Josef Krainer, štajerski deželni glavar, in naš predsednik, Nestl Zgank, sta si izmenjala darila, zatem pa so gostje odšli na obisk v tovarno gospodinjske opreme »Gorenje«. Pred novim upravnim poslopjem TGO Gorenje Velenje je goste pričakal in pozdravil generalni direktor, Ivan Atelšek. Pozneje je Ivan Atelšek seznanil štajerskega deželnega glavarja, Josefa Krainerja in člane delegacije z razvojem Gorenja in z načrti za nadaljnji razvoj. Med drugim je na-glasil, da je »poslovni človek«, ki zategadej ne bo govoril o politiki. »Veseli me, da so odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo izboljšujejo. Takšni odnosi nam dajejo večje možnosti za sodelovanje na različnih področjih. Prav zaradi tako pristnih odnosov se veča tudi Na čelu rudarskega sprevoda so rudarji nosili zastave in prapore Rudarji so soustvarjalci in graditelji novega rudarskega Velenja. Zavoljo tega so letos, ko so slavili tudi 20. obletnico ustanovitve prvega delavskega sveta v rudarskem kolektivu, strumno korakali v rudarskem sprevodu po ulicah Velenja, skupaj s tistimi, ki so sledili njihovemu vzgledu in z delom lastnih rok upodobili sedanjo resničnost. V dopoldanskih urah, na dan rudarjev, je naš repor-ter sledil velikemu rudarskemu sprevodu in zabeležil naslednji reportažni zapis: ni odgovorna za eventualne pripombe, ki so že uvodoma omenjene. • Člani ZB, posebno člani odborov borčevskih organizacij, naj bi ob smrti člana obvestili čim širši krog ljudi zaradi udeležbe na pogrebu. Zaželeno je tudi, da bi delovne organizacije v slučaju smrti svojega člana kolektiva — udeleženca NOV namestila na razglasno desko osmrtnico. Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje želi, da bi bila priporočila sprejeta z razumevanjem in se vsem za uspešno sodelovanje že vnaprej najlepše zahvaljuje. Občinski odbor ZZB NOV Velenje Rudarji na ploščadi pred domom kulture izvoz Gorenja na avstrijsko tržišče. Zdaj smo v Avstriji že velik dobavitelj gospodinjskih strojev«. Josef Krainer je ob tem na-glasil, da so v sosednji Avstriji že veliko slišali o Gorenju. »Skušajte še več prodati v Avstrijo, da bomo tudi mi še več prodali v Slovenijo. Čestitam!« Med pogovorom o načrtih za nadaljni razvoj je Josef Krainer. štajerski deželni glavar, naenkrat vprašal: »Kdo je lastnik tega kombinata (Gorenje — op. pisca)»? Pa mu je Ivan Atelšek brž odvrnil: »Vseh 5.000 delavcev«. Ko je Ivan Atelšek odgovarjal na vprašanja o odločanju delavcev, predvsem še o investicijskih vlaganjih, in o nekaterih drugih vprašanjih, ki so zanimala goste, je Josef Krainer z nasmeškom poudaril: »Gospod direktor. ugotovil sem, da niste samo velik gospodarstvenik, pač pa tudi velik politik!« Gostje iz sosednje avstrijske Štajerske so si zatem ogledali tovarne Gorenja v Velenju. Z obiskom so bili nadvse zadovoljni, saj so videli marsikaj novega in se sami prepričali o uspešni rasti tega mladega kolektiva, ki si vseskozi prizadeva. da bi organiziral proizvodnjo. Iz Velenja so se gostje odpeljali v Šoštanj. Pred upravno zgradbo termoelektrarne sta jih pričakala direktor inž. Ciril Mislej in Lojze Ribič. Ogledali so si še posebej z zanimanjem gradbišče termoelektrarne Šoštanj III. Po kosilu, ki ga je pripravil v velenjskem hotelu Paka delegaciji deželne vlade avstrijske Štajerske naš predsednik, Nestl Zgank, so gostje obiskali še Slovenj Gradec. Na Glavnem trgu je goste pozdravil predesdnik slovenj-graške občinske skupščine, Ivo Cerče. s predstavniki družbeno političnih organizacij in poslanci. Štajerski deželni glavar Josef Krainer je zatem s sodelavci obiskal retrospektivno razstavo del akademskega slikarja Karla Pečka, ogledal pa si je z zanimanjem tudi So-kličev muzej. Lovci iz Mislinj-ske doline pa so goste povabili na lov. tivne logike, saj so polne posebnega liričnega razpoloženja. Tretji del razstave pa zavzemajo obdelani fragmenti iz pohorskega marmorja — starih, prvotno lahko antičnih arhitektonskih ali drugih členov, ki so bili sekundarno uporabljeni v kasnejših stoletjih in so zdaj kiparsko oplemeniteni za dekoracijo modernih stanovanj ali dru- gih ambientov. Ob pogledih na posamezne razstavljene fragmente pomislimo na podobnost z obstoječo realnostjo, vendar to nehote iri brez potrebe, saj je namen kiparjeve obdelave v estetskem reaktivi-ranju kvalitet zavrženih, razbitih detajlov starih kamnitih elementov. Ob kiparski razstavi Antona Hermana v Velenju bi omenili, da je jasno dokazal s svojimi deli, podobno kot na vseh dosedanjih razstavah, kolikšen je njegov talent, kolikšno znanje enoletnega likovnega šolanja, kolikšne delovne izkušnje in kolikšno je njegovo poznavanje tehnologije posameznih kiparskih materialov. Razstava pa je tudi jasen dokaz formalne in vsebinske likovne usmeritve kiparja ter njegovega kiparskega programa sploh. In ker je v teh dokazih dosti pozitivnega, lahko pomeni njegova razstava za mladega ustvarjalca dosti več, kot samo uspeh likovne prireditve! Tone Herman pri modeliranju v ateljeju Obisk v slovenj graški bolnišnici V polnem teku dela pri rekonstrukciji internega oddelka — Vrsta novih aparatov in naprav z elementi elektronike in kompjuterjev, ki prinašajo bolnikom zdravje in samozavest. Sloves slovenj graške Splošne bolnice je dokajšen. Bolniki, ki so iskali zdravja v središču Mislinjske doline, vedo povedati o zglednem odnosu zdravstvenih delavcev do pacientov in o resničnem prizadevanju, da bi bolnikom čimprej povrnili zdravje. Velika pa je tudi skrb za dobro počutje. Odločili smo se, da obiščemo slovenjgraško Splošno bolnico in da napišemo o prizadevanjih tamkajšnjih zdravstvenih delavcev kaj več. PO DOGRADITVI INTERNEGA ODDELKA BO SLO-VENJGRAŠKA SPLOŠNA BOLNIŠNICA SODOBNO OPREMLJENA Obiskovalca najprej opozorijo gradbeni delavci, da je v teku rekonstrukcija internega oddelka. Za ta dela so se v Slovenj Gradcu odločili zaradi dotrajanosti zgradbe in napeljav, saj je zgradba stara 70 let, povrhu vsega pa nefunkcionalno urpjena in prenatrpana, saj je v njej namesto 70 kar 117 postelj. V stari zgradbi je nekaj velikih sob z 20 do 30 posteljami, čajnih kuhinj skorajda ni, manjka prostorov za zdravstveno terapijo, ni tudi dnevnih prostorov (bolniki, ki lahko hodijo, se morajo zadrževati po hodnikih oz. v bolniških sobah), ni umivalnic, premalo pa je tudi sanitarij. Če bi se odločili samo za rekonstruk- cijo starega objekta, bi bilo postelj premalo, saj bi se zmogljivost zmanjšala za polovico. Zato so se odločili za hkratno dozidavo prizidka, ki je prav zdaj v gradnji. Tako bo interni oddelek urejen povsem sodobno, saj bodo v njem sobe z dvema oz. največ tremi posteljami, vsaka soba pa bo imela svojo umivalnico in stranišče. Standard bolnikov se bo torej občutno izboljšal. Po končani rekonstrukciji internega oddelka bo slo-venjgraška Splošna bolnišnica najbolje urejena bolnica na Slovenskem. Nov je kirurški oddelek, nadalje ginekološki oddelek, pa rentgen, kuhinja, prosektu-ra, nove so pralnice, nov je tudi laboratorij z izotopi. Po rekonstrukciji internega oddelka bo treba urediti le še otroški oddelek. In kako je s financiranjem del? Za prvo fazo rekonstrukcije internega oddelka bodo v Nov član velike družine GORENJE-celjski EMO Avgusta bo v celjskem EMO referendum, na katerem bodo zaposleni odločali o združitvi s TGO Gorenje Velenje. Vse kaže, da se bo letos velenjska tovarna gospodinjske opreme Gorenje nadalje »povečala«. Ce bo uspel referendum v celjski tovarni EMO, razpisati ga nameravajo prihodnji mesec, se bo 4.000 članski delovni kolektiv EMO Celje združil s TGO Gorenje Velenje. V vrsti delovnih organizacij na Slovenskem in v Jugoslaviji si želi zagotoviti v prihodnje še hitrejši razvoj. Nekatere ugotavljajo, da bodo napredek lahko dosegle same, drugod spet pa so prišli do prepričanja, da bodo laže napredovali v povezanosti z velikimi sorodnimi delovnimi organizacijami. Zato tudi ni slučaj, da sta se ob koncu lanskega leta združila s tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje Chrom-metal iz Velenja in industrija elektromotorjev Sever iz Subotice. 2e nekaj mesecev pa trajajo razgovori med predstavniki velenjskega Gorenja in celj- skega EMO o združitvi obeh tovarn. V celjski tovarni EMO so že na začetku tega leta v okviru centralnega delavskega sveta imenovali posebno komisijo z nalogo, da podrobno prouči položaj tovarne in možnosti za nadaljnji razvoj. Tako komisija kot zaposleni v tovarni so bili mnenja, da bo mogoče hitreje napredovati v povezanosti s sorodnimi delovnimi organizacijami. Celjani so navezali stike z več sorodnimi delovnimi organizacijami, razgovori pa so prišli najdlje z velenjsko tovarno Gorenje, saj bi prinesla ta združitev vrsto prednosti. Prednosti združitve z Gorenjem so na dlani. V Celju pa so hoteli izvedeti še za mnenje kolektiva. Zato se odločili za anketo, v katero je bilo vključenih 450 članov delovne skupnosti. Velika večina zaposlenih, in sicer 94,5 % vseh anketiranih meni, da je treba razgovore z velenjskim Go- SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »VEGRAD« VELENJE razglaša 1. Dve prosti delovni mesti skladiščnikov na gradbiščih (moški) Pogoj: končana srednja ekonomska šola ali trgovska obrtna šola s prakso v trgovini ali skladišču. Osebni dohodki po pravilniku o OD. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. 2. Eno prosto delovno mesto strojepiske Pogoj: dobro obvladanje strojepisja — nekaj let prakse. Osebni dohodek po pravilniku o OD. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. glavnem porabili sredstva bolnišnice. Slovenjgraška Splošna bolnišnica je namreč oro-čila pri banki sredstva amortizacije. Oročena sredstva in posojilo banke na ta sredstva predstavljajo 60 % vsega potrebnega denarja za prvo fazo del. Anuitete za najeto posojilo pa bodo odplačevale občinske skupščine Velenje, Slo-veij Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi. V Slovenj Gradcu pa računajo tudi na pomoč in razumevanje nekaterih večjih delovnih organizacij, predvsem TGO Gorenje Velenje, Rudnika lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj, Železarne Ravne na Koroškem. Rudnikov svinca in cinka Mežica. Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec itd. Prva faza izgradnje bo veljala nad 5 milijonov din, celotna rekonstrukcija internega oddelka, upoštevajoč podražitve in nekatere izboljšave, pa okrog 10 milijonov dinarjev. Prizidek bo dograjen prihodnje leto, vsa dela pa naj bi bila končana najpozneje do leta 1973. PRI ZDRAVLJENJU UPORABLJAJO NAJNOVEJŠE IZSLEDKE ZNANOSTI IN TEHNIKE V slovenjgraški Splošni bolnišnici si prizadevajo, da bi pri zdravljenju uporabljali najnovejše izsledke znanosti in tehnike. Zato so zadnje mesece namestili v prostore bolnišnice vrsto novih aparatov in naprav z elementi elektronike in kom-pjutorjev. V Slovenj Gradcu so se med prvimi pri nas odločili za ure- renjem zaradi združitve nadaljevati. Za združitev z Gorenjem je bilo kar 59% vseh anketiranih, 27 % jih je bilo za priključitev EMA h Gorenju, 14% anketiranih pa je menilo, da naj bi se tovarna EMO razvijala tudi še vnaprej samostojno. Seveda pa so bili ti v manjšini, večina jih je za združitev. Predstavniki celjskega EMA so vodstvo TGO Gorenje seznanili z rezultati ankete, to je z mnenjem kolektiva, da se naj nadaljuje s pripravami za združitev. Povedali so tudi, da bo posebna komisija predlagala centralnemu delavskemu svetu, da v mesecu avgustu razpiše referendum, na katerem bodo zaposleni odločali o združitvi z velenjsko tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Prednosti, ki bi jih prinesla združitev EMO z velenjskim Gorenjem so za 4.000 članski celjski kolektiv več kot očitne. Opozoriti velja posebej še na delitev proizvodnega programa, skupno servisno službo, skupno prodajo, skupno propagando, koncentracijo (EMO in GORENJE bi tako zaposlovala skupaj blizu 1.000 strokovnjakov), skupno razvojno službo itd. V kolikor avgustovski referendum, na katerem bodo zaposleni odločali o združitvi z Gorenjem, uspe, bo obdržala celjska tovarna EMO v okviru velenjskega Gorenja status pravne osebe, imela bo samostojen žiro račun, prav tako samostojno pa bo ugotavljala tudi dohodek. ditev centra za intenzivno nego bolnikov. V njem je za zdaj 5 postelj, za bolnike pa skrbita zraven zdravnikov — specialistov, še dve medicinski sestri, ki sta se usposobili za to delo na tečajih v Amsterdamu in Ljubljani. Bolniki, ki so v centru za intenzivno nego. so deležni natančnega opazovanja, takojšnjega ukrepanja in posebne nege. V pomoč pa so jim predvsem še številne nove aparature, sa je bila pogostokrat zgolj zdravniška intervencija brezuspešna. V centru, ki so ga začeli urejati lansko jesen, imajo aparat za specialno kontrolo funkcij srca. v veliko pomoč bolnikom s srčnim in-farktorm oz. drugim bolnikom s srčnimi obolenji je stimulator za intenzivno koronarno nego, in pa ne nazadnje tudi tadio-meter za določanje acidobaz-nega ravnotežja, saj pri hujših poškodbah, med operacijo ali pri nerojenih otrocih klasične metode določanja acidobaznega ravnotežja niso zanesljive. Naprav in pripomočkov je še več, nekaj pa jih je tudi še na poti. Ob tem je treba dodati, da so v slovenjgraški Splošni bolnišnici uredili nedavno tega tudi nov center za nedonošenčke, da so kupili nov rentgenski aparat z manjšimi žarkov-nimi obremenitvami, kaj je posebej pomembno za otroke oz. za tiste bolnike, ki morajo večkrat na preglede, v aparat pa je vgrajen tudi elektronski računalnik. Naročena pa je še umetna ledvica, ki bo v veliko pomoč pri sociološki, socialni. Nagrajenci V uredništvu smo izžrebali deset nagrajencev naše nagradne križanke ob dnevu rudarjev. Izžrebani so bili: • Irena Merčun, Prešernova 1, Velenje -prejme prvo nagrado 80 din; • Anica Gašper, Velenje, Slandrova 25 -prejme drugo nagrado 70 din; • Jože Jerič, Pesje 61 — prejme tretjo nagrado • Ljuba Mrzel, osnovna šola Dolič, p. Mislinja — prejme četrto nagrado 50 din; • Cveto Kajin, RŠC Velenje — prejme peto nagrado 30 din. Po deset dinarjev prejmejo: Aca Polanc, šoštanj, Goriška 9; Inka Šalamon, Celje, Ulica V. Prekomorske brigade 10; Mira Culk, Velenje, Prešernova 1; Marija De-beljak, Velenje, Šaleška 16 in Jurij Globačnik, Topolšica 132. psihični in zdravstveni rehabilitaciji kroničnih ledvičnih bol-nkov, ki bodo tako spet postali produktivni. Nakup novih aparatov in druge opreme je veljal precej čez 1 milijon dinarjev. Precej potrebnega denarja so zbrali v bolnišnici sami, in to tudi na račun nizkih osebnih dohodkov. nekaj pa so ga prispevale delovne organizacije med njimi tudi velenjska TGO Gorenje, ki je prispevala v ta namen 50.000 din. Ni torej čudno, da slovi slovenjgraška Splošna bolnišnica kot zdravstvena ustanova, kjer lahko bolniki nenehno občutijo prizadevanja zdravstvenih delavcev, da bi jim kar najhitreje in kar najbolje povrnili zdravje. Fantje, usposobljeni rudarji, so skočili čez napeto kožo in postali rudarji Slavje velenjskih rudarjev S številnimi prireditvami so velenjski rudarji letos svečano proslavili svoj stanovski praznik in dvajsetletnico delavskega samoupravljanja. Slovestnosti pa so zaključili 3. julija z veliko rudarsko parado in osrednjo proslavo v domu kulture. Letošnji absolventi poklicne rudarske šole rudarskega šolskega centra Nenadno slabo vreme je sicer nekoliko zmotilo osrednjo rudarsko prireditev »skok čez kožo«, ki bi morala biti na kotalkališču. Vendar pa se je vreme toliko zjasnilo, da je po velenjskih ulicah krenil dolg sprevod rudarjev v črnih svečanih oblačilih, mladine, članov športnega društva Partizan-Rudar, rudarske godbe in pevcev moškega zbora Kajuh. Pred domom kulture pa je ubrano igrala mladinska godba rudarskega šolskega centra. Takoj po končani rudarski paradi je bila v domu kulture osrednja rudarska proslava na kateri so sprejeli v rudarski stan 60 mladih rudarjev, absolventov poklicne rudarske šole pri rudarskem šolskem centru. Te osrednje svečanosti so se udeležili tudi številni gosti, med njimi častni predsednik Združenja borcev NOB Slovenije Tone Kropušek, Tone Tribušon, Leopold Krese in drugi. Začetek rudarske proslave v domu kulture so oznanile fanfare, zatem pa se je začela prireditev in ceremonial »skoka čez kožo«. V programu je sodelovala rudarska godba in moški pevski zbor Kajuh. Zbranim je spregovoril predsednik centralnega delavskega sveta rudnika Karel Šilih. Med drugim je delal: »Vsako leto proslavljamo 3. julij, praznik slovenskih rudarjev. Vendar se pri tem spominjamo revolucionarne preteklosti naših prednikov, ki je rasla in se kalila z žuljavimi dlanmi, ob trdem delu,, v borbi z neizprosno naravo, obenem pa v borbi za najosnovnejše pravice in možnosti življenja v tedanji izkoriščevalni družbeni ureditvi. Letos je praznovanje velenjskih rudarjev še posebno praznično, ker je povezano z zgodovinskim jubilejem. Na revolucionarni preteklosti prole-tariata, katerega čvrsto sredino so nedvomno predstavljali rudarji, in pod vodstvom Komunistične partije, sran v NOB izvedli revolucijo in zgradili nov družbeni sistem, ki ga tvorijo delovni ljudje in ki služi njim samim, to je sistem delavskega samoupravljanja, katerega dvajseto obletnico praznujemo tudi letos v našem kolektivu. Velenjski rudnik je v preteklih dvajsetih letih dosegel razvoj, kakršnega si je mogel rudar pred 1945. letom komaj zamisliti. Od nekdanjega vaškega in primitivnega rudnika, z največ do 250.000 ton letne proizvodnje premoga, rudnika v katerem je dva do tri šihte na teden delal takratni rudar, da bi preživel svojo družino s skromno skorjico kruha, se je razvil v sodobno opremljen rudnik z visoko produktivnim procesom in z danes zgrajenimi proizvodnimi kapacitetami 4 milijone ton premoga letno. Od maloštevilnega pol prole-tarskega rudarskega kolektiva v stari Jugoslaviji je nastala zdajšnja delovna skupnost, ki šteje 3.500 delavcev.« Zatem je predsednik delavskega sveta rudnika Karel Šilih govoril še o vzporedni dejavnosti, ki jo poleg proizvodnje premoga razvija velenjski rudnik. Ko se je dotaknil sodelovanja rudnika z drugimi delovnimi organizacijami v Šaleški dolini, je dejal: »Delovni kolektiv rudnika ni skrbel le za razvoj proizvodnih zmogljivosti svojega podjetja, temveč je v okviru svojih materialnih možnosti pomagal pri razvoju drugih gospodarskih organizacij v dolini. Pa ne samo to. Skrb za delovnega človeka je bila v njegovem dosedanjem snovanju močno izražena tudi v urejevanju osebnega in družbenega standarda. Danes razpolaga delovni kolektiv rudnika z blizu dva tisoč novimi, sončnimi in sodobnim zahtevam odgovarjajočimi stanovanji. Zgrajeno je mesto Velenje, katerega izgradnja je zavestno prepojena z znojem našega delavca — samoupravljavca. Zavestno zato, ker je vedel, in ve, da bo to, kar ustvarja, namenjeno tudi zadovoljevanju njegovih lastnih potreb ... Dosedanja skrb za delovnega človeka bo morala biti osnovno gibalo tudi našega nadaljnjega snovanja gospodarjenja. Pripravljamo srednjeročni delovni načrt za obdobje do 1975. leta v katerem morajo priti te težnje in ustvarjalne iniciative še bolj do izraza. Pri tem se postavlja vprašanje kako nadaljevati zastavljeno delo, da bi bili v nakazani viziji najuspešnejši. Na področju proizvodnje premoga vidimo svojo perspektivo v nadaljnji modernizaciji proizvodnega procesa, ki mora omogočiti nov revolucionarni korak v naraščanju storilnosti dela pri manjšem fizičnem naporu naših delavcev in omogočiti znižanje proizvodnih stroškov. Pri proizvodnji gradbenega materiala bodo napori v razvoj usmerjeni v popolno izkoriščanje razpoložljivega pepela iz termoelektrarne Šoštanj, tega pa bo po zgraditvi tretje faze elektrarne znatno več kot doslej. V srednjeročnem delovnem načrtu se mora zlasti odražati razvoj elektro-strojnega obrata in v njegovem sklopu mehanične in elektro dejavnosti. V kolikor pa naš kolektiv ne bo izčrpal svojih ustvarjalnih iniciativ in materialnih zmogljivosti z obstoječimi, se bo moral odločiti za novo dejavnost, kajti povečanje produktivnosti v proizvodnji premoga bo povzročilo viške delavcev, katere bo treba na novo zaposliti. Skrb za človeka se bo odražala tudi v nadaljnji izgradnji družbenega in osebnega standarda. Prizadevati si moramo, da bomo tudi v prihodnje načrtovali tako, da bomo vzporedno z rastom našega kolektiva načrtovali še reševanje problematike v občini, ki jo takšna rast povzroča. Pa ne le to, takšno stališče mora biti eno izmed osnovnih vodil načrtovanja sleherne gospodarske organizacije v občini in načrtovanje celotne družbene skupnosti. Tak način reševanja ožje družbeno politične skupnosti bo predstavljal pravi družbeni dogovor, ki bo temeljil na realnih izhodiščih in ga bo delovna organizacija lahko sprejemala ter sama to tudi izvrševala. Gostje na letošnji rudarski proslavi Dekleta so pripela še ljubezen. Brez te v rudarskem poklicu ne gre Ne morem mimo tega, da ne bi pri tem omenil, d^ bo naš kolektiv izvrševal le takšen družbeni dogovor, pri katerem kreiranju bo sodeloval in po demokratični poti, brez pritiskov in groženj, tudi sprejel. Menim, da bi nas dosedanje izkušnje lahko že izučile, da nastaja resnična humana povezanost med ljudmi samo tam, kjer se skupno bore, prizadevajo in delajo za uresničitev skupnih ciljev ter rešitev skupnih problemov, brez kakršnekoli zahrbtnosti in podtikanj, ne pa tam, kjer jim je ta lastna odgovornost odvzeta od kakršnihkoli monopolističnih ali elitnih skupin. Ko danes proslavljamo naš stanovski praznik ne morem mimo tega, da ne bi povedal hotenje, ki ga imamo za nadaljnji razvoj našega podjetja. Prav s tem namenom se tudi intenzivno vključujemo v razpravo pri iskanju najbolj racionalnih variant pri optimizaciji razvoja elektroenergetike v socialnistični republiki Sloveniji. Naš rudnik in šoštanjska termoelektrarna sta z najbolšim namenom izdelala svojo varianto, kako bi zagotovo lahko pokrili celotne potrebe po električni energiji do 1975. leta. Ta varianta temelji na izgradnji nove četrte faze termoelektrarne Šoštanj z nadaljnimi 320 megavati kapacitete in predstavlja varianto s katero se doslej v obravnavanih predlogih v raznih forumih ni računalo. Premogovne rezerve omogočajo izgradnjo elektrarne na premog, saj moramo samo v našem bazenu kopati premog 60 let z letno proizvodnjo 5 milijonv ton. Pri tem pa vemo tudi, da je transport, zlasti še lignita, na večje razdalje neutemeljen in prevozni stroški vse bolj onemogočajo njegovo konkurenčnost na tržišču. Prepričani smo, da bodo odgovorni v naši republiki upoštevali našo dobro namero, temeljito proučili izdelan program in v interesu slovenske družbe in njenega gospodarstva najracionalneje ukrepali. Odločitev za gradnjo četrte faze termoelektrarne Šoštanj bi predstavljala daljšo rešitev proizvodnje in plasmana našega premoga v višini danes zgrajenih kapacitet rudnika, to bi pa tudi omogočilo doseganje najugodnejših ekonomskih rezultatov.« Svoj slavnostni govor na osrednji rudarski prireditvi v domu kulture je predsednik centralnega delavskega sveta rudnika Karel Šilih zaključil z besedami: »Ce bomo vztrajno kovali enotnost našega delovnega kolektiva tako, kot smo to delali in uspevali doslej, nam bo to garancija, da bomo zmogli načrte, ki si jih postavljamo.« Med igranjem rudarske himne Ko so skočili čez kožo so morali takoj dokazati, da so vredni rudarskega stanu. To so nekateri fantje prav vešče storili HO JAN IN URANJEK PRVA Do koče na Paškem Kozjaku sfa prva pripeljala s svojima osebnima avtomobiloma Velenjčana Tone Ho-jan in Karel Uranjek. Dogodek, ki se je pripetil 30. junija, je vsekakor vredno zabeležiti. Tega dne so, kot smo že poročali v zadnji izdaji Šaleškega rudarja, prebili zadnje metre nove avtomobilske ceste na Paški Kozjak. Neurejeno cestišče je sicer res samo zgrajeno do kmetije Jurko p. d. Kline, ki stoji na ravnini več kot 500 metrov pod planinsko kočo. Od tod dalje pa je še vedno kolovozna pot, takšna, kot so bile do nedavnega vse poti na osamljenih predelih Paške-ga Kozjaka. Kdo bo prvi z avtomobilom pri koči na Paškem Kozjaku, je bila zanimivost ki se je vsem zdela nerešljiva. Toda, 30. junija, sta se za ta pionirski podvig odločila Velenjčana Tone Hojan in Karel Uranjek. S svojima jeklenima konjičema (bila sta to pri nas tako omadeževana in neupoštevanja vredna »fička«) sta se odpravila na nevarno pot. Prvi je krenil Uranjek. Voznik Hojan pa Prva avtomobila pred planinsko kočo na Paškem Kozjaku Skupina delavcev, ki je 30. junija prebila traso avtomobilske ceste do Paškega Kozjaka Predsednik gradbenega odbora za gradnjo ceste na Paški Kozjak, IVO JAMNIKAR, se je velikega delovnega dosežka zelo razveselil je stavil, da bo on prvi pri koči na Paškem Kozjaku. Njegova napoved se je tudi uresničila, ko. je na jasi nenadoma prehitel Uranjeka. Kljub temu pa se ta ni pustil in je le nekoliko metrov za Hojanom pripeljal pred ploščad koče na Paškem Kozjaku. Resnici na ljubo moramo še zapisati, da se je Hojan poslužil majhne zvijače, ko je nenapovedano zamenjal pogonska kolesa z zimskimi gumami. Tone Hojan in Karel Uranjek pa sta tako prva pri-vozila s svojima osebnima avtomobiloma do koče na Paškem Kozjaku. Pred leti, ko so vztrajni planinci začeli zakoličevati novo prevozno pot proti vrhu Paškega Kozjaka, nihče ni verjel, da bodo po rebrih in strminah kdaj vozili jekleni konjički in zamenjali več stoletij uveljavljeno vo-lovsko vprego. Za njih dvojni Ob praznovanju dneva rudarjev in dvajsete obletnice delavskega smoupravljanja, so na priložnostni slovesnosti izročili priznanja in darila tistim članom delovnega kolektiva, ki delajo v velenjskem rudniku že 20 let. Za njih je to dvojni jubilej. V rudarski kolektiv so prišli, ko se je začela razvijati zgodovinska pridobitev naše revolucije — delavsko samoupravljanje. Priznanja in darila za 20-letno delo v RLV in RŠC so dobili: Franc Aristovnik, Ivan Blazinšek, Mihael Bla-žič, Jože Cavnik, Ivan Fece, Janez Hočevar, Ivan Hri-beršek, Ivan Jakob, Ludvik Kosednar, Ignac Kovše, Ludvik Kumer. Edvard Les-jak, Franc Miklav, Vinko Miklavžina, Stanislav Pod-pečan, Ivan Povh, Franc Rozman, Alojz Sevšek, Jože Skornšek, Karel Vajthav-zer, Mahael Verhovnik, Jože Vidmar, Jože Vozelj, Avgust Vrabič, Franc Cinko-le, Jakob Juvan, Jože Lah, Kari Vrečar, Stanislav Hri-beršek, Martin Avberšek, Jože Canč, Jože Jus, Ferdo Malin, Roman Ocepek, Anton Romih, Ladislav Korošec, Martin Pečečnik, Ciril Dragar, Stanislav Oš tir, Jože Rebolj, Stanislav Vodu-šak, Franc Beg, Franc Bo-rovnik, Ciril Brodner, Ivan Potočnik, Alojz Ramšak, Šefan Ramšak, Marija Va-lentan, Slavko Pocajt, Anica UranjekJ Stanislav Mrav-lj^k, Jože Avbreht, Ivan Miklav, Ivan Gomilšek, Anton Hribar, Ivica Glavnik, Stane Sešelj, Ludvik Šmon, Alojz Borovnik, Darko Zdovc, Franc Herlah, Jože Klančnik, Gregor Goršek!, Rudi Verboten, Stane Bo-rovšak, Viniko Bračič, Alojz Holešek, Vili Končan, Stanko Lipnikar, Jakob Miklavžina in Jože Postrpinek. Sami so napeljali vodo V Paški vasi je osem posestnikov napeljalo vodovod. Vsa dela pri napeljavi vodovoda so opravili sami, poleg tega pa so še prispevali 1.800 dinarjev. Vodovod je dolg 1.600 metrov, vodo pa so zajeli v Slatinah pri Paški vasi. Dan med Savinjskimi hmeljarji Za največjo kmečko-turistično prireditev v Savinjski dolini je že precejšnje zanimanje, med prireditleji pa je tudi že čutiti živahno dejavnost. Priprave so v polnem teku. Vsakdo ima svoje delo. Prireditelji pričakujejo rekordno število obiskovalcev, ki bodo med hmeljarji in v družbi z gospoljubnimi Savinjčani preživeli enega od najprijetnejših koncev tedna. V soboto, 8. avgusta, bo od 15 .ure ogled hmeljarskega muzeja, inštituta za hmeljarstvo in nasadov novih sort hmelja. Možen bo tudi ogled Soline s terase Hmezada in z letali, ki bodo z obiskovalci vzletala na letališču v Levcu. Ob 20. uri bo proslava v hmeljarskem domu v Žalcu s proglasitvijo hmeljarske starešine, podelitvijo priznanj zasluženim hmeljarjem, z izbiro hmeljske princeze in družabnim srečanjem. V slavnostnem delu programa bosta sodelovala komorni moški pevski zbor iz Celja in recitator SLG- Celje. Za razvedrilo in ples pa bo igral ansambel Borisa Terglava s pevko. Nedelja, 9. avgusta, bo vsa v znamenju praznovanja. od ranih jutranjih ur bosta godba na pihala iz Liboj in Prebolda igrali budnice po dolini. Ob 8. uri bo otvoritev živinorejske razstave in takoj zatem promenadni koncert tudi v Braslovčah. Povorka avtomobilov s starešino in kandidatkimi za prin-cezo in z gosti bo oh 9.30 krenila izpred Hmezada v Žalcu proti Braslovčam. Imate avto ali motor? Priključite se ji še vi, da bo še daljša in še bolj slavnostna! Ob 10. uri bo peljala kolona skozi Braslovče na prireditveni prostor, kjer bo gredaja starešinstva. Najuspešnejšim živinorejcem bodo po predaji starešinstva podelili diplome in poznanja ter razglasili rezultate tekmovanja traktoristov, ki bo letos v Savinjski dolini. Popoldanski program se prične ob 14,30 s hmeljarsko po-vorko s prikazi skozi Braslovče na prireditveni prostor, kjer bo ocenitev prikazov, zatem pa bo ob 15,30 govor novega hmeljarskega starešine, proglasitev hmeljarske princeze za 1970. leto in podelitev nagrad za najoriginalnejše prikaze. Na prireditvenem prostoru in ob jezeru bodo poleg godbe na pihala igrali še priznani ansambli in peli mešani in moški zbori. Pridite, razvedrite in poveselite se med hmeljarji! vy Oddelek za gospodarstvo SOb Velenje razpisuje po 9. ,10., 11. in 12. čl. zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča UR SRS, št. 42/66) in 5., 6., 7., 8. in 9. čl. odloka SO Velenje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Velenje, št. 5/1967 in 1/1968) JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO NEUREJENEGA GRADBENEGA ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO DRUŽINSKIH STANOVANJSKIH HIŠ Z OBRTNIMI DELAVNICAMI V »TREBUŠAH«, PAR. ŠT. 3223/2 IN 3252 V K. O. VELENJE (! GRADBENE PARCELE ŠT. 10, 12, IN 13). POSAMEZNE PARCELE MERIJO OD 900 DO 1200 m1. I. Rok za začetek gradnje je eno leto po dodelitvi zemljišča, dokončati pa se mora v roku 3 let po pričetku gradnje. II. Izklicna cena znaša 15,00 din za m2. V razpisni vrednosti niso zajeti stroški neopravljenih komunalnih del in bo moral investitor prevzeti obveznost za njihovo izvršitev s posebno pogodbo. III. Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik, znaša 1.000,00 din. Obenem s ponudbo mora ponudnik predložiti tudi potrdilo o vplačilu varščine, ki jo nakaže na račun 5074-783-7 sredstva nacionaliziranih zemljišč SOb Velenje z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sredstev nacionaliziranih zemljišč, če ponudnik odstopi od ponudbe, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri izplačilu odškodnine. IV. Rok za predložitev ponudb je vključno do 3. 8. 1970, odpiranje ponudb pa bo v četrtek 6. 8. 1970 ob 8. uri v sobi št. 39/111. SOb Velenje, kjer lahko prisostvujejo tudi interesenti. Pismene ponudbe pošljite v zapečateni kuverti na naslov: Premoženjsko pravna služba SO Velenje, z označbo »Javni natečaj Trebuše«. Uspešen finiš velenjskih nogometašev V borbi za obstanek v SCNL so Veienjčani v zadnjem kolu navdušili svoje privržence z visoko zmago nad moštvom Pece iz črne na Koroškem. Rezultat srečanja je bil 6:0 (4 :0). Gole so dosegli Majdak 4, Hrastnik in Bizjak pa po enega. Ob usipešnem finišu Velenjčanov smo zaprosili predsednika kluba Martina Slatinška in podpredsednika Karla Vrečka, da podata kratko oceno tekmovanja v preteklem obdobju. • Tovariš Vrečko, kaj so bili glavni vzroki, da si je klub s težavo izbojeval obstanek v ligi? — Vodstvo kluba je v pretekli sezoni imelo precejšnje težave pri sestavi moštva. Več vključenih igralcev je odšlo na odsluženje vojaškega roka, nekaj pa jih je izredno študiralo. Tako smo morali moštvo precej pomladiti. Tako pomlajeno moštvo pa ni bilo kos nalogam v spomladanskem delu. Posledica tega je bil skrajno slab plasma v je- senskem delu prvenstva, saj smo osvojili le tri točke. Na občnem zboru kluba smo se temeljito pogovorili o težavah in nalogah, ki so čakale klub v nadaljevanju prvenstva. Nikakor nismo smeli dopustiti, da bi morali zapustiti ligo. Saj mesto, kot je Velenje, mora biti v nogometu zastopano vsaj na nivoju conske lige. Ob tem moram povedati, da imajo naši konkurenti Branik (Maribor), Fužinar (Ravne), Kovinar (štore), Steklar (Rogaška Slatina) in drugi občutno boljše materialne pogoje kot mi. Kljub vsemu smo se z vso vnemo in srcem lotili dela in rezultati so bili vidni. V zaključnem delu prvenstva smo napravili za na- še razmere podvig, saj smo zmagali sedem tekem in dosegli 17 točk, kar je zadostovalo za uresničenje zastavljene naloge — obstanek v ligi. • Tovariš Slatinšek, pretekla sezona vam je nedvomno dala določene izkušnje. Kako boste zastavili delo v naprej? — Najprej bi se zahvalil vodstvu kluba in igralcem za vložen trud posebno ob koncu prvenstva. Posebna zahvala pa velja rudniku lignita Velenje, rudarskemu šolskemu centru, občinski zvezi za telesno kulturo in ostalim, z željo, da bi še v bodoče bili deležni njihove pomoči. V prihodnje si bomo prizadevali, da se uvrstimo v zgornjo polovico lestvice. Imamo soliden kader. Mladi tekmovalci so dobili že nekaj tekmovalnih izkušenj in upamo, da bomo s sistematičnim delom ustvarili dobro moštvo. Potrebovali pa bomo vsekakor pomoč starejših izkušenih igralcev. Da bi naše želje lahko uresničili bomo potrebovali kvaliteten trenerski kader, tako za pionirje, mladince in prvo moštvo. Ne nazadnje pričakujemo tudi moralno pomoč ljubiteljev nogometa. Motorji so brneli v Velenju Veienjčani so znova po desetih letih imeli priložnost spremljati drzne vozače na jeklenih konjičih. V drugi dirki za državno prvenstvo je nastopilo več kot 60 dirkačev iz 24 AMD klubov Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine in Srbije. Za lovorjeve vence so se pomerili na 2700 metrov dolgi krožni stezi v petih različnih kategorijah. Najuspešnejši so bili tek-novalci Slovenije, ki so ■svojih tri prva mesta, lirkači Srbije in Hrvatske >a po eno prvo mesto. Velenjska krožna proga, i je po mnenju dirkačev elo dobra, predvsem pa itra, je dobila tudi prvega skorderja. Koprčan Andri-n Bernetič je na motorju laico RS 125 ccm v najhit-ijšem progu dosegel hitrost }4,71 km/h. Le malo je lostajal za njim Rečan ranko Bevanda na motor-i yamaha 250 ccm s hi-ostjo 104,50 km/h. Berne-č si je za ta uspeh prido-il nagrado pokrovitelja irke tovarne gospodinjske ireme Gorenje in Zlato-»ga Maribor. Največ dirkačev (19) je istopilo na motorjih ka-gorije do 50 ccm. Prevo-ti so morali 9 krogov. Naj-trejši pa je bil Bernetič Loper) na motorju Tomos -D-6 s poprečno hitrostjo ,42 km/h. Deset sekund je ostal Janko Štefe iz Kara-ka, na motorju Tomos D-6-GP. V kategoriji do 125 ccm startalo 13 dirkačev. Prebiti so morali 10 krogov, rka je bila v znamenju oboja Štefeta in Berne-a. Ko je po nekaj krogih iral zaradi okvare motor-Bernetič zapustiti dirko Štefe suvereno zmagal motorju aermachi s po-sčno hitrostjo 99,02 km/h. V kategoriji 175 ccm je naj-državno prvenstvo, ki si jo je ogledalo več kot 1000 več točk za državno prvenstvo dosegel Aleksander Maričevič iz Bečeja na motorju motomarini s poprečno hitrostjo 87,42 km/h. Z motorji do 250 ccm so dirkači morali prevoziti 16 krogov. Najhitrejši je bil Rečan Bevanda na motorju yamaha, ki je dosegel poprečno hitrost več kot lOOTsm/h in je več tekmovalcev prehitel za cel krog in še več. Največja atraktivnost pa je bila dirka prikoličarjev do 1000 ccm. Prevoziti so morali 16 krogov. V prvih krogih sta vodila borbo Celjan Norbet Salobir in Edo Berden iz Murske Sobote. Vendar je Berden imel lažjo okvaro na motorju, tako Salobir ju in sovozaču Se-ljaku ni bilo težko zmagati. Vsi prikoličarji so vozili z motorji BMW. V konkurenci prikoličarjev je vozil tudi Velenjčan Hubert Cam-lek. Po uspešno prevoženih treh krogih pa je zaradi okvare motorja moral odstopiti. Skromno zastopstvo domačih Na kotalkarskem stadionu v Velenju so se znova zbrali, tokrat že petič, kotalkarji osmih evropskih držav, da v medsebojnih srečanjih ugotovijo svoje sposobnosti. V tridnevnem tekmovanju je nastopilo blizu 60 kotalkarjev in kotalkaric. V konkurenci moški posamezno je bil najboljši, Velenjčanom že znani tekmovalec, Anglež Richar. Zal letos nista nastopila doslej najboljša Jugoslovana, rc-prezentanta Franci Blatnik in Slavko Korenič, ki bi v taki konkurenci segla po najvišjih mestih. Mlada tekmovalca Velenjčana Mi- lan Jurčič in Sandi Golob sta kljub neizkušenosti dobro opravila svoj nastop. Dosegla sta 7. in 9. mesto. Tudi v konkurenci žensk so barve Jugoslavije zastopale same mlade tekmovalke. Nataša Dermol se je med 18 kotalkaricami uvrstila na zelo dobro 7. mesto, Helči Gazvoda na 11. Tako se je končala druga preizkušnja dirkačev za gledalcev. Pa tudi velika preizkušnja organizatorja dirke AMD Šaleška dolina, ki jo je po mnenju izvedencev avtomoto športa zelo dobro organiziral. REZULTATI: kategorija do 50 ccm 1. Andrian Bernetič, Koper, Tomos T-D-6 2. Janko Stefe, Kamnik, Tomos T-D-6-GP 3. Mladen Vlahenič, Crik-venica, Tomos T-D-6-S kategorija do 125 cicin 1. Janko Štefe, Kamnik, Aermachi 2. Kamel Bucalo, Sarajevo, Maico RS 3. Dragan Petrovič, Beograd, Maico RS kategorija do 175 ccm 1. Aleksander Maričevič, Bečej, Motomarini 2. Lazar Krstič, Zrenjanin, Motomarini 3. Zivan Mali, Bečej, Motomarini kategorije do 250 ccm 1. Branko Bevanda, Reka, Yamaha 2. Edo Berden, M. Sobota, Honda 3. Ljubomir Popovič, Aran-delovac, Honda prikolice do 1000 ccm 1. Salobir - Seljak, Celje, BMW 2. Berden — Soš, M. Sobota, BMW 3. Arčan — Cahuk, Celje, BMW — Leopold FIJAVZ, roj. 1949, rudar iz Šoštanja, Glavni trg 3 in Vanda MRAZ, roj. 1946, kuharica iz Šoštanja, Glavni trg št. 1 — Branko SKRUBA roj. 1946, glasbenik iz Šoštanja, Heroja Sercerja 9 in Jožica CAS, roj. 1949, delavka iz Raven št. 151 — Jože GORSEK, roj. 1947, rudar iz Raven št. 107 in Stanislava SKORNSEK, roj. 1950, kuharica iz Gabrk št. 40 — Ditrih Kari Franc JANlC, roj. 1939, ključavničar iz Velenja, TomšiCeva 28 in Alenka MLINSEK, roj 1943, predmetna učiteljica iz Velenja, Celjska c. 16 — Franc SE VC NIKAR, roj. 1944, orodjar iz Lokovice 24 in Jožefa STRAHOVNIK, roj. 1950, delavka iz Pesja št. 22 — Ivan TOLAZZI, roj. 1947, rudar iz Velenja, Tomšičeva 26 in Lucija Cilka NEZMAH, roj. 1950, delavka iz Gavč št. 49/c ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje in spremljali na zadnji poti našega dragega moža in očeta FERDA TAMŠETA, st. Posebno se zahvaljujemo godbi, pevcem, društvu upokojencev, govornikoma, sindikatu tovarne usnja Šoštanj, občinskemu odboru Zveze KB in duhovščini. Žalujoča žena, sin in hčerka z družinama ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina, zeta in brata JANEZA RAVLJENA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje in njeni sindikalni organizaciji, rudarsld godbi, govornikoma, KO ZB NOV Velenje, vsem sorodnikom, prijateljem, tovarišem in sosedom. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nam v tem najbolj kritičnem trenutku stali ob strani in nam izrazih sožalje osebno ali pismeno. Vsem še enkrat prav lepa hvala. Žalujoči: žena Slava, sinova Janko in Peter, mama. brata Stane in Franci, sestri Mira in Elizabeta ter tast. in Snežana Dobovičnik na 15. mesto. Zmagala pa je Sigrid Miillenbach iz ZR Nemčije. V nastopu športnih dvojic sta zmagala Drzymala — Weingart (ZRN), naša predstavnika Helči Gazvoda — Silvo Švajger pa sta dosegla 4. mesto, Tatjana Vivod — Milan Jurčič pa 5. mesto. Pri plesnih parih sta med petimi pari osvojila prvo mesto Angleža Gibbs — Gibbs. V tej tekmovalni zvrsti Jugoslovani niso imeli zastopnika. Organizatorji, domači ko-talkarsko-drsalni klub, so si prizadevali kar najbolje organizirati to prireditev. Slabo vreme in malo število gledalcev pa sta pokvarila račune organizatorjem. — Ludvik GOLCMAN, roj. 1948, skladiščnik iz Kozjaka št. 24 in Alojzija RAMSAK, roj. 1950, delavka iz Gorenija št. 8 — Roland FLORJAN, roj. 1943, učitelj telovadbe iz Vranskega št. 36 in Marija ZOHAR, roj. 1949, medicinska sestra iz Šempetra v Savinjski dolini št. 104 NOVOPOROCENCEM ISKRENO ČESTITAMO! — Antonija CAMPA, upokojenka iz Družmirja št. 42, stara 82 let — Peter LESJAK, upokojenec iz Raven št. 79, star 82 let — Ivan BRLOZNIK, mizar iz Sv. Florjana pri Šoštanju št. 58, star 27 let — Bruno RAMSAK, čevljar iz Šoštanja, cesta talcev 14, star 45 let — Janez SEDELŠEK, usnjarski delavec iz Sv. Florjana pri Šoštanju, star 47 let — Angela REHAR, družinska upokojenka iz Celja, Sta-netova 1, stara 76 let — Franc VIDEMSEK, kmetovalec iz Vinske gore št. 29, star 60 let — Franc ZALOKAR, osebni upokojenec iz Vuhreda št. 97, star 71 let PREKLICI • Ker sem bil napačno informiran o ravnanju Vlada Witmajerja, preklicujem vse, kar sem o njem izrekel, kot neresnično. Stanko Špeh. • Veljavnost plačilnega kartončka RLV, številka 22, preklicuje Franc Aubreht, Lip je 22. RAZNO • Pošteno in pridno dekle ali upokojenko sprejmem na hrano in stanovanje za pomoč pri delu. Za naslov vprašajte v uredništvu do 25. 7. 1970. Zahvala rudniku Velenje Ob dnevu borca so predstavniki Rudnika lignita Velenje obiskali večje število partizanskih družin v hribovitih predelih naše občine. Skupno so obiskali 210 družin in jim izročili priložnostna darila. Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje se samoupravnim organom, vodsvu in celotnemu kolektivu Rudnika lignita Velenje najlepše zahvaljuje za to plemenito akcijo, s katero so dokazali, da cenijo velike žrtve, ki so jih naši podeželski kraji dali za osvoboditev in k vsemu tistemu, kar smo v povojni izgradnji socializma že dosegli. Občinski odbor Zveze združenj borVcev NOV upa, da bodo zgledu Rudnika lignita Velenje sledile s podobnimi dejanji tudi druge delovne organizacije v občini. Ob tej priliki bodo zajeti tudi tisti borci, ki ob akciji Rudnika lignita Velenje zaradi omejenih možnosti niso bili upoštevani. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk ip klišeji: Cetis Celje je predlagam optimizacija razvoja energetike v sloveniji v celoti sprejemljiva? Rudnik lignita Velenje in termoelektrarna Šoštanj sta pripravila investicijski program za novo termo-elektrano Šoštanj IV. Pred dobrim mesecem je republiški sekretariat za spodarstvo Slovenije objavil informacijo v zvezi z optimizacijo razvoja energetike v Socialistični republiki Sloveniji. V javno razpravo o omenjeni informaciji so se Vključili tudi v Rudniku lignita Velenje in Termoelektrarni Šoštanj. Pripombe Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj k »Optimizaciji razvojnga programa za energetiko v Socialistični republiki Sloveniji« predstavljajo nedvomno prispevek k iskanju najbolj racionalnih variant pri zagotovitvi perspektivne oskrbe slovenskega gospodarstva in drugih potrošnikov z električno energijo. V tej zvezi sta Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarna Šoštanj pripravila tudi investicijski program za izgradnjo nove Termoelektrarne Sošanj IV, moči 320 megawatov. Informacija republiškega sekretariata za gospodarstvo SR Slovenije tega objekta ne upošteva. V Velenju in Šoštanju zategadelj menijo, da bi bilo treba v primeru, da se izgradnja nove Termoelektrarne Šoštanj IV pokaže kot umestna, spremeniti ustrezno tudi izhodišča programa razvoja premogovnikov pri nas. Med drugim opozarjata Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarna že uvodoma na napako v izhodiščih, češ, da je program razvoja premogovništva (junija 1969 ga je izdelalo Poslovno združenje energetike) dokončen in da predstavlja optimalno rešitev za premogovništvo. Predvideni obseg proizvodnje naj bi po tem programu odstopal od možnosti, ki jih nudijo že razpoložljive kapacitete premogovnikov, da pri tem ne upoštevamo eksploata-bilnih zalog premoga. V ilustracijo samo podatek iz velenjskih premogovih ležišč: v tem bazenu je nad 700 milijonov ton zalog lignita, od tega nad 300 milijonov ton eksploatabilnih, ki že zdaj predstavljajo razpoložljivo nacionalno energetsko surovino, ki jo — upoštevaje interes narodnega gospodarstva — na noben način ne bi smeh prezreti. V informaciji republiškega sekretariata za gospodarstvo je, med drugim, mogoče prebrati trditev, da je pokrivanje novih potreb po električni energiji samo z novimi termoelektrarnami na premog v Sloveniji'z ozi-rom na perspektivno proizvodnjo premogovnikov in strukture potrošnje premoga omejen, predvsem zaradi omejenih zalog, težavne proizvodnje v premogovnikih in relativno visokih cen premoga. Ta trditev ni točna, saj je zalog premoga precej. Samo v velenjskem bazenu je mogoče v naslednjih 60 letih proizvesti najmanj po 5 milijonov ton lignita. Edina omejitev je v ekonomičnosti izkoriščanja premoga, ki je neposredno vezana na konkurenčnost termoelektrarn, ne pa omejenost oziroma premajhne zaloge. Velenjski rudarji in proizvajalci iz šoštanjske termoelektrarne pri tem opozarjajo še na nekatera druga dejstva, ki jih brez dvoma ni mogoče prezreti: • Tako v svetu kot pri nas se pri uporabi goriva kot toplovodnega vira v gospodinjstvu in kot energetskega vira v industriji nenehno odvija proces prehajanja od uporabe premoga na uporabo drugih vrst" goriv. Razlogi za to so različni, od tehnoloških nujnosti v industriji do ekonomskih. Veliko vlogo ima pri tem tudi mne- Rudarski šolski center Velenje razpisuje štipendije — na fakulteti za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendijo, jaki tok 2 štipendiji — na fakulteti za strojništvo — tehnološka smer 3 štipendije — na fakulteti za naravoslovje In tehnologijo — odsek za rudarstvo 1 štipendijo — oddelek za matematiko 1 štipendijo — na fUozofski fakulteti (angleški jezik) 1 štipendijo Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov »Rudarski šolski center Velenje«. K vlogi naj kandidati priložijo končno spričevalo, oziroma potrdilo o vseh dosedaj opravljenih Izpitih z ocenami, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev. Upoštevali bomo le tiste vloge, ki bodo imele priloženo potrebno dokumentacijo. Pri izbiri kandidatov imajo prednost: — kandidati iz občine Velenje ali bližnje okolice — kandidati z odličnim ali prav dobrim uspehom — kandidati, ki so že vpisani v višje letnike — kandidati — otroci udeležencev NOB — kandidati moškega spola. Razpis velja do 30. julija 1970, kandidati pa bodo obveščeni o sklepu glede dodelitve štipendije do 15. avgusta 1970. nje, da trda goriva (pa čeprav so najcenejša) niso moderna in zategadelj tudi niso perspektivna. • Na opuščanje premoga v široki potrošnji, pa tudi v industriji. vplivajo tudi transportni stroški, ki vse bolj zožujejo radius, na katerem premog še vzdrži 'konkurenčno bitko z drugimi gorivi. To je zlasti še pereče pri lignitu, ki ima nizko kalorično vrednost in transportni stroški bistveno vplivajo na prodajno ceno. Zaradi tega gradi rudnik lignita Velenje svojo perspektivo v hitrejšem prehajanju u-porabe lignita na kraju izkopa v plemenitejšo obliko, predvsem v električno energijo. To dejstvo velja v svetu, zato bi moralo veljati tudi pri nas. V Sloveniji imamo torej še možnost, da koristimo premoge za proizvodnjo električne energije in s tem primarnim virom energije moramo resno računati v Sloveniji tudi v prihodnje. • V informaciji med drugim zasledimo trditev, da ni mogoče pokrivati primanjkanja električne energije z novimi termoelektrarnami na premog oz. s hidroelektrarnami do leta 1975, ko je predvideno, da naj bi začela obratovati nuklearna elektrarna. Predlog Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj za izgradnjo nove. četrte faze šoštanjske Termoelektrarne, zagotavlja po trditvah oz. zagotovilu Velenjčanov in Soštanj-čanov, celotno pokrivanje potreb. Sprejemljiva, nadalje, tudi ni trditev, da bi gradnja novih termoelektrarn na premog povzročala večanje porabe premoga preko mere. Ta trditev ni sprejemljiva, saj je bilo treba, ob upoštevanju zalog premoga seveda, računati z dolgimi roki izkoriščanja. Ker želi delovni kolektiv Rudnika lignita Velenje nadaljnji razvoj proizvodnje, ker se zaveda, da bo mogoče le ob optimalnem koriščenju in z modernizacijo proizvodnih kapacitet konkurirati drugim virom energije, navedbe v informaciji niso v skladu s stališči in hotenji velenjskih rudarjev. • In še na eno nedoslednost opozarjajo Velenjčani in So-štanjčani. Informacija republiškega sekretariata za gospodarstvo navaja le potrebne dodatne investicije za povečanje kapacitet premogovnikov. Hkrati pa samo navaja rešitev preskrbovanja jedrske elektrarne z domačim gorivom. Prav bi bilo, da bi informacija upoštevala potrebe po investicijskih vlaganjih v obeh primerih (in ne samo pri premogovnikih), čeprav že samo pridobivanje uranove rude ne omogoča preskrbo elektrarne z domačim »gorivom«. Rudnik lignita Velenje in termoelektrarna Šoštanj menita, da je treba dela pri programiranju optimizacije razvojnega programa za elektroenergetiko v SR Sloveniji razširiti in predlog dopolniti z možnostmi, na katere sta opozorila Rudnik lignita Velenje in šoštanjska Termoelektrarna. Ti predlogi pa predstavljajo nedvomno velik prispevek k osnovanju oz. oblikovanju optimalnega razvojnega programa elektroenergetike v naši republiki. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Na seji so obravnavali izhodišča za sestavo srednjeročnega programa razvoja, potrdili finančni načrt sklada za negospodarske investicije ter odločili, da bo osrednja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku v Ravnah pri Šoštanju. Tudi dnevni red za zadnjo skupno sejo obeh zborov velenjske občinske skuščine je bil dokaj obširen. Odborniki so razpravljali kar o 10 pomembnih zadevah. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava izhodišč za sestavo srednjeročnega programa razvoja občine Velenje v razdobju 1971—1975 (o izhodiščih smo obširneje poročali pred kratkim). Odborniki in poslanci, ki so bili na seji, so izhodišča za sestavo programa razvoja podprli, menili pa so, da je treba terjati od vseh delovnih organizacij v Šaleški dolini, da izdelajo programe razvoja, na tej osnovi pa naj bi potem dokončno izoblikovali predlog srednjeročnega razvojnega načrta. Posebno komisijo občinske skupščine čaka zdaj izredno zahtevno delo, saj bo treba izhodišča še podrobneje obdelati, hkrati pa predvidevanja uskladiti z možnostmi razvoja posameznih delovnih organizacij oziroma panog. Odborniki so razpravljali tudi o finačnih načrtih skladov za negospodarske investicije, in sicer iz sredstev krajevnega samoprispevka in iz združenih sredstev delovnih organizacij. V skladu za negospodarske inve- sticije iz sredstev krajevnega samoprispevka bodo letos zbrali 1,991.300 dinarjev. Ta denar bodo porabili za gradnjo garderob za športnike, za nakup in postavitev vlečnic, za modernizacijo ceste do Raven, za asfaltiranje ceste na pokopališče Podkraj, za dograditev ceste Paka—Paški Kozjak in Plešivec—Graška gora, za modernizacijo cest Šalek—Bevče ter Šoštanj— Lokovica. Delovne organizacije pa bodo letos predvidoma združile nekaj nad 4 miiljone dinarjev. Ta denar bodo porabili za gradnjo šole v Ravnah, za dozidavo do II. faze otroškega vrtca in III. osnovne šole v Velenju, za dozidavo šole Biba Ročk, za telovadnico in otroški vrtec Šmartno ob Paki, nadalje za zimski bazen v Velenju ter za otroški igrišči v Velenju in Šoštanju. Na dnevnem redu je bil tudi sprejem več odlokov s področja financ. Tako so odborniki potrdili zaključni račun proračuna občine Velenje za leto 1969, dali soglasje k zaključnemu računu občinskih skladov (skupnih rezerv gospodarskih organizjacij, za komunalno dejavnost cestnega sklada in sklada za zadeve borcev NOV) ter potrdili še zaključni račun prispevkov invalidov za leto 1969. Odborniki so obravnavali še odloka o dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju stavbe- SVECANO ZASEDANJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA LIGNITA VELENJE 20 let velikih odločitev in pomembnih družbenih premikov Člani centralnega delavskega sveta rudnika lignita in številni vabljeni gostje so se pred dnevom rudarjev zbrali na svečani seji. Posvetili so jo 20. obletnici samoupravljanja. O razvoju in dosežkih kolektiva velenjskih rudarjev v tem obdobju je na svečanem zasedanju govoril zdajšnji predsednik osrednjega samoupravnega organa Karel Šilih. V domu počitka Šalek je še naprodaj: • gospodarsko poslopje, kot gradbeni material din 2.000,00 • drvarnica lesena, kot gradbeni material din 800,00 • železni stebri za vrtno ograjo, 22 kom a din 30,00 • miza kuhinjska ultrapas, 170 X 90 cm din 350,00 • pult kuhinjski ultrapas, 200 X 70 X 90 cm din 1.000,00 • viseča kuhinjska omarica za obrat družbene prehrane, z bojler-jem in odzračevalnim lijakom, vse v dobrem stanju din 900,00 • pomivalna miza z bakrenimi koriti, 180 X 72 X 90 eni din 300,00 • garderobna omara, petdelna, pločevinasta din 450,00 • večja lesena polica din 100,00 • lesene mize, železne postelje, kozarci za vlaganje, kompleti uradnih listov od leta 1955—1969 in drugo po izredno nizkih cenah Ogled in prodaja vsak delovnik od 7. do 13. ure. ODBOR ZA LIKVIDACIJO DOMA POČITKA ŠALEK Samoupravljanje postaja in bo postalo v rudniku lignita Velenje temeljni družbeno ekonomski in še posebej proizvodni odnos, ki pomeni trdno podlago za nadaljnje hitrejše razvijanje neposredne socialistične demokracije. V času 20-let-ne samoupravljalne prakse je rudnik postal kolektiv, ki ni bil nikoli zaprt vase in je vedno kazal razumevanje za reševanje najrazličnejših gospodarskih in družbenih problemov v občini. Ko so pred desetimi leti poglobili samoupravljanje, je ta akcija dobila svoj odraz v boljšem gospodarjenju, večji produktivnosti dela in seveda tudi v večji proizvodnji kot rezultatu sproščene samoiniciative delavcev. Pred dvasetimi leti, 3. februarja 1950. so velenjski rudarji na letni skupščini izvolili prvi delavski svet. Čeprav so bile odločitve tega poizkusnega organa upravljanja vklenjene v planske in administrativne okvire, je bil vendarle po- nih zemljišč ter o določitvi etap urejanja stavbnega zemljišča v letih 1976—1974. Sprejeta dopolnitev odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča med drugim določa, da je mogoče brez javnega natečaja (s pogodbo) oddati stavbno zemljišče tudi za individualno gradnjo, obrtne delavnice, in trgovske lokale, manjše površine za ureditev okolice stanovanjskih in drugih zgradb, kakor tudi tistim, ki se jim zaradi družbene gradnje rušijo obstoječe stanovanjske hiše. Z namenom, da zagotovi smotrno in kompleksno komunalno ureditev mestnega zemljišča, je velenjska občinska skupščina določila etape za ure j en je stavbnega zemljišča v razdobju 1970—1974, in sicer za stanovanjske soseske Stara vas, Konovo, Šmartno II. Šmartno III. Z-l. Za gradom in za urejanje komunalnih objektov v že zazidanem delu Velenja, v naselju Pesje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Odborniki občinske skupščine so tudi sklenili, da bo osrednja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku v Ravnah pri Šoštanju, kjer gradijo novo šolo. v teku pa so tudi dela pri moderniziciji ceste Šoštanj—Ravne. Imenovan pa je bil že tudi poseben odbor z nalogo, da pripravi vse potrebno za praznovanje letošnjega občinskega praznika. Na seji so imenovali predmetnega učitelja Karla Korde-ža ponovno za ravnatelja osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh v Šoštanju, Angelo Vut-kovič pa za članico komisije za volitve in imenovanja (namesto inž. Franca Tesovnika). In končno so velenjski občinski odborniki na zadnji seji sklepali tudi o cenah. Soglašali so s predlogom Komunalno obrtnega centra Velenje za podražitev nekaterih komunalnih uslug (odvoza smeti in pogrebnih storitev) ter soglašali s predloženimi tržnimi pristojbinami. Zavrnili pa so predlog za podražitev oz. zvišanje tarif za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Sprejeli pa so še predlog Kmetijskega kombinata Žalec, obrata Mleko Celje, po katerem se zvišajo cehe konzurrme-ga mleka v vrečkah od 1,45 na 1,60 dinarjev za liter, mleka v steklenicah pa na 1.50 dinarjev za liter. Ta podražitev je bila odobrena s pogojem, da se zvišajo odkupne cene mleka za 0,10 dinarjev pri litru, se pravi, da mora dobiti proizvajalec za liter mleka 0,10 dinarjev več. stavljen temeljni kamen današnjemu razvoju in demokratičnemu upravljanju v rudarskem kolektivu. Kolektiv pa se je 26. 8. 1950. leta zbral in v skladu s sprejetim zakonom o delavskih svetih z neposrednimi in tajnimi volitvami izbral nov delavski svet. Istega leta, 4. septembra, pa so na rudniku izvolili še prvi upravni odbor. Za kolektiv velenjskih rudarjev pa je v takratnem obdobju najbolj revolucionaren in zgodovinsko pomemben datum 7. oktober 1950, ko je javno izvoljeni delavski svet prevzel upravljanje v svoje roke. V 20. letih se je zvrstilo v različnih organih upravljanja preko 4.300 delavcev. 1950. leta je sodelovalo v organih upravlanja le 120 ljudi, danes pa v eni mandatni dobi že preko 500 članov kolektiva. Prvi predsednik delavskega sveta je bil pokojni Dominik Klančnik, za njim pa Jože Vrabič, Jakob Grčar, Ivan Krajnc, Ivo Jamnikar, Hubert Mravljak, Jože Meh, Anton Romih, Erno Rah- 1 ten in Marcel Medved. Predsedniki upravnih odborov pa so bili pokojna Jože Vrabič in Dominik, Klančnik, nadalje Ivo Jamnikar, Martin Koren. Zden- j ko Furlan, Ciril Grebenšek, Stane Borovšak, Emil Hu-domalj, Janez Grašič, Franc Verdev in Janko Meh.