ZAORUGAR Glasilo „Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VII *zhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18’—. = Posamezna številka stane Din 150. — Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VIL _____ _________ ________________;______________'______.__________ Gospodarnima svoboda. Zadružna svoboda sloni na socijalni pravičnosti in ne na gospodarski moči. Ker ima vsak človek pravico na človeka vredno in dostojno življenje in ker so moči in sposobnosti poedincev različne, mora veljati v zadrugi kot prva in najvažnejša zapoved: Vzajemna pomoč. Pomagaj bratu, da bo tudi on tebi pomagal. Zadružništvo se pa v tem vprašanju zaveda težkoč, s kakršnimi se ima boriti, ker ve, da so temu vprašanju odločno odporne ljudske mase, ki so po večini individualistično vzgojene. Mislijo individualistično, čutijo in delajo individualistično. V preveliki meri vlada med maso žalibog še danes popolnoma liberalno načelo: Vsak za se, Bog pa za vse! Zato tudi pri precejšnji množini zadružnih članov ni najti pravega razumevanja za zadružništvo in zadružno organizacijo. Zato tudi ocenjujejo zadrugo le po materijelnem dobičku in le po tem, koliko nese. Pri tu navedeni težkoči v zadružnem gibanju, ki jo predstavlja individualistična vzgoja, se moramo končno le vprašati, ali je zadružna ideja tako močna in ali je v zadrugi toliko zadružnih apostolov, da premagajo te skorc na videz nepremagljive težkoče in pripeljejo mase do spoznanja, da je 'le v zadružništvu njih spas, da morejo le potom zadružništva v vzajemnosti vseh, ustvariti predpogoje za končni cilj: gospodarsko svobodo . Tu moramo odgovoriti s kategoričnim da! Vera v lastno moč, vera v bodočnost zadružništva in ljubezen do sobrata, so gonilne sile, iz katerih se črpa upanje v uspeh dela. Da se pa v delu ne opeša in da upanje ne opeša, je potrebna skupnost, izmenjava misli in izkušenj in vzajemna pobuda. Ne more se žrtvovati vse sile samo za vzajemno pomoč, nekaj je mora ostati' za vzajemno vzgojo, ki nosi vir in jedro celotnega zadružnega gibanja. V vzgojnem delu zadružnih apostolov bomo šele preobrazili individualistično vzgojene ljudske mase, ako jim bomo znali dokazati, da bo resnična gospodarska svoboda zavladala še le takrat, kadar bomo vsi, ki smo še danes objekt izkoriščanja, priznavali svobodo, ki naj sloni na socijalni pravičnosti in zanikavali svobodo gospodarsko silnega. Naša svoboda sloni na socijalni pravičnosti in ne na gospodarski moči sil-nejšega. Tu bo treba še težkega zadružno vzgojnega dela. S požrtvovalnostjo in vztrajnostjo je treba učiti, voditi, organizirati in vzgajati. Brez dela ne bomo slavili zmag. Pričeti moramo prav vsi z borbo za kulturni preporod mas in vzporedno voditi akcijo za gospodarski napredek Tu mora pomagati tudi država; ker tudi državna sila sloni na vzajemnosti mas k kateri jo vzpodbuja, vedi in vzgaja zadružništvo. Pomagati pa nam mora v tem, da ustanovi državno zadružno šolstvo, kot strokovno šolstvo in vpelje pouk o zadružništvu na nižjih srednjih in visokih šolah. V tej državni pomoči, ki pa ne sme biti edina, najdemo hitrejši tempo zadružništva na potu k gospodarski in socijalni svobodi, ker bo z njo vzklilo zadovoljstvo celokupnega naroda in moč drža ve, ki jo ne premaga nobena sila. Zadrugarji, zavedajmo se svoje velike zadružne misije, ker nas v zadružništvu edino vodi k sreči in blagostanju, k kulturni in gospodarski svobodi. Štectaja v gospodlnLjst^vti Ponovno že nas je cenj. uredništvo vZadrugarja prijazno povabilo, da naj tudi me gospodinje s svojimi nasveti sodelujemo. Praktičnih izkustev bi imele pač dovolj ali kakor vidim, je uredništvo do danes zastonj apeliralo na naše sotrudništvo. Me gospodinje smo v današnjih težkih prilikah tako preobložene z delom in skrbjo, da se le malokateri ljubi po kon- čanem celodnevnem trudu vsesti se k papirju in črnilu — pa tudi korajže nam manjka,, ker smo neizkušene v pisanju in se bojimo kritike! Opogumila sem se torej jaz, mogoče potegnem še kakšno stanovsko tovarišico za seboj — saj pravijo, da če ena ovca skoči v vodo — poskačejo vse za njo. Čemo videti! S katerim nasvetom naj najprej začnem, ko jih imam cel koš? Mislim, da je poglavje o štedenju eno najglavnejših v našem težkem poklicu. Ne maram tarnati, saj vsak sam ve, kako težko je pri današnjih pičlih dohodkih shajati, kako je treba vsak novčič desetkrat obrniti, predno ga izdaš. Če ne prevdariš in ne določiš izdatkov za prihodnji mesec že takoj 1. vsakega meseca, odmerjeno vsoto prekoračiš enkrat, dvakrat, si: izgubljen. Vsak se mora prilagoditi svojim dohodkom. Sich nach der Dečke strecken pravi Nemec. Vsaki gospodinji je najprej potreben zvezek in svinčnik, kamor bo zapisovala prejemke in izdatke. Prejemek je le enkrat — izdatki cel mesec. Tega ne smeš pozabiti! Denar moraš razdeliti na cel mesec in ga ne že prve dni vsega porabiti. Destikratov čujem gospodinje tožiti — petnajstega je, a jaz nimam nič več denarja! To ne sme biti in zato je zapisek vsakdanjih izdatkov neizogibno potreben! Dobro je, če si najprej nastaviš prelimi-nare za prihodnji mesec. Jaz n. pr. morem razpolagati z 2000.— D mesečno, kar za 3 osebe nikakor ni preveč. Shajam težko a shajam in nimam niti pare dolga, nasprotno, še malenkost prihranjenega za posebno hude čase. Svoj prelirninare nastavim tako-le: stanovanje D 300.— živila 400.— dnevna kasa (meso, jajca, prikuhe) 450.— mleko 100.— kurivo 200.— služkinja (če mora biti) 150.— luč ' 50.— časopis 25.— obleka 200.— zabava (?) 125.— D 2000,— Ko mi mož 1. izroči denar, takoj plačam mleko, služkinjo, luč, časopis in možu preostanek (denar za »zabavo«), spravim denar za stanovanje, kurjavo, obleko — katerega se ne pritaknem, dokler ga ne rabim, loziroma nimam dovolj skupaj za nakup. Živil kupim enkrat za cel mesec in jih ne vzamem na kredit ampak plačam takoj. Dnevno kašo delim s 30 = 15 Din dnevno. Teh 15 Din skusim, da ne prekoračim pri vsakdanjem tržnem nakupu. So dnevi, ko se porabi več, zato pa prištedim z enostavnejšo kuho druge dni. Seveda so zgoraj navedene postavke jako jako skromne! Saj so pa tudi mišljene za kategorijo gospodinj, ki nimajo več kot jaz. Kdor je tako srečen, da ima več dohodkov, seveda lahko postavi primerno višje postavke v svoj preliminare — a na vsak način je neizogibno potrebno neko merilo, katero ne smem prekoračiti, ako hočem ostati brez dolga! Žalibog imajo naše gospodinje pri tržnem nakupu vse premalo samoz;ataje-vanja! Z začudenjem dostikrat opazujem na trgu, kako ti kupujejo brez prevdarka! Prav nobene discipline nimajo v skominah! Na prve jagode — naval! Prve gobe — naval, prve marelice — da, še celo prve šmarnice oblegajo, da hočejo prodajjalko podreti. Ta seveda zopet ne ve koliko bi rekla, ko jo pa vse tako »obrajta ! Ako bi še teden dni počakale, bi imele za polovično ceno ravno tisti vžitek. Zato pustite in privoščite milijonarjem in hotelskim kuharjem prve jagode, prve piščance itd. Tudi sem opažala večkrat, kako omahljive so mamice napram svojim otrokom. Mama, kupi pomarančo! Mama jo kupi. Mama, sladoled! No, pa dajte za 1 Din sladoleda. Balončki!! Pa še en balonček za kratek čas! Pomaranča je pokvarila otroku obleko, sladoled želodec in balonček je slrčal v zrak! Ako bi bila mamica kupila za ta denar kg jabolk, bi imel otrok z njimi tri dni zabave in južino, tako je šla ena tretjina dnevnega bidžeja za ljubi — nič! Drugi dan pa ji bo ta tretjina občutno manjkala in če bo delala vsak dan tako, ne bo našla več ravnovesja. Tukaj v Ljubljani ima vsaka gospodinja toliko izbere na trgu, da za majhen denar lahko pripravi možu in rodbini dobro, tečno kosilce, saj vsak član rodbine ne ve, da so na trgu že jagode in piske. Ko primarširajo na tvojo mizo, še vedno lahko rečeš, da so — prve! Veselje bo ravno tako veliko, a za polovico cenejše. Gospodinja ne sme biti samo dobra mamica, mora biti tudi »prefrigana«! Mož zopet ne sme pričakovati vsak dan pečenke in delati obrazov, če pride enkrat tudi sama kaša na mizo! Kranjci smo razvajeni, to vem jaz, ki sem imela priliko opazovati življenje pri nemških rodbinah v nemških krajih. Vse bolj skromni so kot mi, najsibo že v obleki a še neprimerno bolj v hrani. Mama ne more drugače! In družina se prilagodi! Mi Kranjci moramo imeti za vsake praznike po 6 potic, šunko, v nedeljo Aleša, liter vina 1. t. d.----- Za danes naj bo dovolj. Uredništvo bi se utegnilo ustrašiti, da je izzvalo s svojim vabilom gostobesednost, katere ni pričakovalo, ne hotelo. Smo pač ženske!! Kadar začnemo, ne znamo jenjati! — Kaj Vam je tega treba bilo? Zadrugarica P. P. 2S^kon o nepo~ sredniliL davkil\. Kakor posnemamo po »Narodnem gospodarju«, je vlada predložila narodni skupščini predlog za enoten zakon o neposrednih davkih, ki se sedaj obravnava v davčnem odboru narodne skupščine v Beogradu. Ker bodo ti davki posegli tudi v naše zadružno gibanje, prinašamo kratek posnetek najvažnejših določil, ki se nas neposredno tičejo. Novi načrt uvaja sledeče davke: 1. n a d o h o d e k: a) od zemljišča, b) od zgradb, c) od podjetij, obrti in poklicev, č) od rent. 2. na dobiček: podjetij zavezanih javnemu polaganju računov. 3. na skupni dohodek. Zemljiški davek. Glede tega davka odreja načrt, da v onih krajih, kjer je zemljiški kataster že uveden, ostane še nadalje v veljavi. V roku 10 let se pa' ima zemljiški kataster upe-Ijati še v one pokrajine, ki ga še danes.ni-majo. V katastru označeni čisti prihod, se ima preračunati v dinarsko vrednost v razmerju 1 krona za 1 dinar. Čisti prihod se bo pa v bodoče določal po odgovarjajočim povprečnim gospodarskim razmeram v času od 1. julija 1925 do junija 1926 potom ocene po posebni ocenjevalni komisiji, sestavljeni iz članov iz vseh pokrajin. Tako ustanovljena davčna podlaga bo znašala' 20 T davka od katasterskega čistega prihoda, odmerjen za daljšo dobo let. Ta način ocenjevanja je krivičen, ker bo slučajno dobra letina uplivala na davek za slučaj slabe letine. Hišni davek. Načrt zakona predvideva dvoje vrst hišnega davka in sicer: od najemnine ali najemninske vrednosti in od števila sob. Za našo zadrugo, ki ima lastno zgradbo, bi prišel v poštev le najemninski da- vek, ki bi znašal 20% od letne dejanske do precenjene hišne najemnine. Od te svote se pa odbije za vzdrževanje, upravo in amortizacijo 20%, v mahjših mestih in trgih 25%, v vaseh pa 30%. Hišni davek bi znašal v Ljubljani 16 odstotkov kosmate najemnine, v manjših mestih in trgih 15%, v vaseh pa 14%. Na ta način bodo hiše v naših krajih precej manj obremenjene, kakor so sedaj. Davek na rente. Po novem načrtu bo davek na rente znatno višji od sedanjega. Tako bo znašat davek od hranilnih vlog pri denarnih zavodih, hranilnicah in zadrugah 10%, pri ostalih obrestih in rentah pa 15%. Davek na' obresti hranilnih vlog, ki bi se plačeval potom odbitka, kakor doslej, bi bil oproščen vseh samoupravnih davkov. Doslej so denarni zavodi ta davek iz svojega plačevali, ter je upati, da ga bodo tudi v bodoče, in da ga ne bodo prevalili na vlagatelje. To razliko bodo denarni zavodi krili iz višjih obresti od posojil, oziroma bodo znižali obrestno mero na hrahilne vloge, kar znači, da se bodo razmere za posojilojemalce kakor tudi za vlagatelje precej poslabšale. Zakonski načrt glede rentnega davka predvideva nekatere olajšave. Tako bi bile povsem oproščene obresti od hranilnih vlog pri poštni hranilnici, dočim bi se orl obresti hranilnih vlog pri drugih denarnih zavodih znižal do višine, ki bi se po potrebi in začašno odrejala s finančnim zakonom. Davek na dobiček. Za podjetja, ki so zavezana javnemu polaganju računov, kakor delniške družbe, komanditne družbe na akcije, družbe z omejenim poroštvom, rudarska društva1, hranilnice in tudi zadruge, so podvržene davku na dobiček. Oproščene od tega davka pa so: državna hipotekarna banka in direkcija za kmetijski kredit z njenimi pokrajinskimi zvezami in krajevnimi zadrugami. Davčno podlago tvori po odredbah zakona preračunani dobiček enega leta po stanju, ki se kaže v bilanci, sestavljeni za poslovno leto pred davčnim letom. Davčno podlogo tvori po odredbah zakona preračunani dobiček enega leta, tudi za drugo leto in se predpiše v razmerju poslovne dobe. Dokler se pa ne ustanovi prva davčna osnova, plača podjetje davek le začasno in na; podlagi 5% rentabilnosti dejansko investiranega kapitala. Kot investirani kapital se smatra vplačana osnovna glavnica, splošni rezervni fond in prenešeni dobiček prošlega leta. Pri zadrugah se smatra kot osnovna glavnica ali investiran kapital vsota vplačanih deležev. Zadrugam se v tem pogledu godi velika krivica, ker se jih stavlja v; enako vrsto z delniškimi družbami. Pri preračunj ahju davčne osnove se ne smejo odbiti različni stroški, kakor n. pr. neposredni davki z vsemi dokladami, ki jih je podjetje plačalo mesto svojih nameščencev, poslovna izguba predhodnega leta, obresti lastnega kapitala, darovi in nagrade nameščencem itd. Odbiti pa se smejo med drugimi, prenos iz prejšnjega leta že obdavčenega dobička, dobiček onih predmetov, ki so že kaketni drugem davku podvrženi, podpora države ali kakega samoupravnega telesa, izgube pri neiztirljivih terjatvah, dotacija za pokojninski sklad nameščencev, itd. Poleg tu navedenega se priznavajo še v odbitek že plačani posredni davki, takse, carine, davek na' poslovni promet, samoupravne doklade, zavarovanje proti škodi, ognju, toči, pasivne obresti, najemnine, zakupnine in sploh vsi režijski stroški, ki so potrebni za dosego dobička. Nabavljalne zadruge, ki del ali ves čisti dobiček dele med člane v ražmerju nakupne cene, poslovni prebitek ni podvržen davku, ter se tudi ne jemlje v poštev pri izračunavanju rentabilitete. Nabavljalne zadruge pa to ugodnost uživajo le, ako po svojih pravilih: 1. Prodajajo blago le svojim članom. 2. Na deleže ne plačujejo dividend ali pa le do največ 6%. 3. Dajejo članom, ki imajo le en delež, ravno tako pravico do dividende, kakor onim, ki imajo po več deležev in ki tudi drugače postopajo z vsemi člahi enako. Vsi davčni obvezane! morajo na zahtevo davčne oblasti dovoliti upogled v svoje knjige in račune, drugače se kaznujejo z globo od 1000 do 10.000 Din. (Dalje prih.) Il£klO€p au Naloga zadružništva je, da posveti največjo pozornost vzgoji članstva. Nevredno in nedostojno bi bilo, ako bi zadruga smatrala svoje člane samo za odjemalce — in ž njimi tako postopala. Nevredno in nedostojno pa bi tudi bilo, ako bi člani obiskovali zadrugo samo radi gmotnega dobička in dividend, radi katerega se edino splača biti član zadruge. To gornje in napačno naziranje je na žalost med ostalimi železničarji zelo zelo razširjeno. Čeravno je materijalni uspeh našega zadružnega gibanja v splošnem zasiguran, dejansko donaša članstvu dobiček, vendar to ne sme biti za nikogar edini povod, da se je upisal kot član v zadrugo. Jasno je, da je vsakemu vidni namen zadružništva v tem, da dobi član v zadrugi za svoj denar večjo protivrednost v blagu, kot jo splošno dobi v kapitalističnem dobičkarskem gospodarstvu. Vendar pa mora biti v tej smeri pridobljen uspeh v isti meri posledica idealnih načel zadružništva, Za neposrednimi vidnimi koristmi za družništva, se nahajajo še vzvišene naloge zadružnega gibanja. Dokazati moramo vsakomur, da je zadružno gospodarstvo oni sistem, ki se ima uveljaviti v bodočnosti in ki je naravnost poklicano, zboljšati kap[italisti\čno organu zacijo gospodarstva sedanjosti. Razširiti moramo spoznanje, da z zadružnim delovanjem gradimo s pozitivnim delom, nov družabni red in da v tem delu ne rabimo iti revolucijonarno pot. To kar danes delamo, prinaša tudi že danes uspehe. Glavna naloga zadružništva leži v tem, da skuša tako organizirati gospodarsko in socijalno življenje, da bo nudilo vsaj našim potomcem, bodočim generacijam, človeku bolj vredno in dostojno življenje. Zato, da pridobimo nekaj denarnega dobička v boju interesov za svoje člane, to nikakor ne sme izčrpati naših sil. Cilj zadružništva mora biti, višje in boljše življenje vsega ljudstva. Neobhodno potrebna nam mora biti nova družba, ker je staro na golem kapitalizmu sloneče gospodarstvo, sramotno dogospodarilo. Kdo drugi naj bode poklican k graditvi nove družbe, kakor zavedni in požrtvovalni zadrugarji. V svojem gibanju ne smemo poznati nikakih izkoriščevalcev in oderuhov in ravno tako ne izkoriščanih in odiranih. V zaupanju na zmago dobrega o človeku, oznanjamo evangelij skupnosti. Želimo in upamo, da bomo združeni izvršili dela, ki bodo osvobodila svet. Vi vsi, ki stojite še izven našega gibanja, ste nam bratje in sestre. Naša želja je, napraviti z Vami družbo enakopravnih. Zato dobrodošel vsak, ki nam pride z odkritim prepričanjem nasproti, za naše skupne visoke ideale. V tem znamenju gremo na delo, v zavesti, da je le v delu bodočnost naša. vestoIR. Na razna pismena vprašanja članov iz dežele, in tudi na razna namigovanja onih redkih nekaternikov v zadevi dostavljanja živil na dom ljubljanskim članom, odgovarjamo na tem mestu, da si prihranimo stroške za znamke, sledeče: V našem listu je izšel svoječasno poziv na ljubljanske člane, da se javijo, ako žele, da se jim živila dostavljajo na dom. Uspeh tega poziva je dal toliko število članov iz Ljubljane, da se je upeljala dostava živil, kakor v pozivu označeno. Ta misel se je dobro obnesla. Ni se pa ta misel porajala radi tega, da bi zadruga delila ljubljanskim članom kake posebne ugodnosti in bonifikacije napram podeželskim članom, ki pri tej dostavi ne pridejo v poštev, ampak nas je vodila zgolj trgovska praktična potreba),nudjiti' svojim članom to, kar jim nudi privatni trgovec. Trgovec gleda, da svojega odjemalca čim-bolje postreže, mu nudi različne ugodnosti, ki. si jih pusti v blagu prav mastno plačati. Mi takega načina -postrežljivosti nismo hoteli upeljati, ampak smo odredili, da plača vsak ljubljanski član, ki se mu živila dostavijo na dom, do 50 kg teže Din 5.— in za vsacih nadaljnih 30 kg Din 2.—. Ta akcija se je dobro obnesla, od katere izkazuje letna bilanca lep dohodek. Pa se najde podeželski član in protestira v pismu, češ, da se ljubljanske člane favorizira napram podeželskim, mogli pa da bi biti vsi enaki. Ne zamerimo mu v kolikor stremi njegov protest zadrugi koristiti, zameriti mu pa moramo, ako ustvarja predbaciva-nja brez informjacij in z raznimi namiga t vanji. V Zadrugarju smo svoj čas dovolj točno označili pogoje za dostavo živil na dom ljubljanskim članom, ter nismo od teh pogojev odstopili niti za las. Kdor plača, temu se dostavi na dom, kdor noče ali ne mara plačati, si jih mora priti sam iskati. Tu ni nikake protekcije! Podeželskim članom se dostavljajo živila po železnici brezplačno, ker imamo brezplačen podvoz, ljubljanskim se dostavljajo pia samo proti plačilu. Ljubljanski člani imajo samo to prednost, da stanujejo na sedežu zadruge; ako bi hoteli tudi to prednost, ki jo pa ni ustvarila zadruga, deliti na vse člane enako, potem bi mogli sedež in trgovino zadruge prenašati vsako leto v drug kraj. To pa je popolnoma nemogoče. Zato prosimo vse take in enake pro-testovalce, da posvetijo svoj prosti čas za pisanje bolj stvarnih in za zadrugo koristnejših stvari, kakor pa da se ukvarjajo s predbacivanji, ki so brez podlage. Vodstvo zadruge vedno gleda in skrbi, da bi napravilo in nudilo kupujočim članom čim večje ugodnosti, ako se to še ni v polni meri posrečilo, ni krivda na vodstvu, ampak na dejanskih razmerah, od katerih zavisi tudi poslovanje naše zadruge. Z zgradbo novega poslopja bo marsikaj odpravljenega, in upamo, da bodo vsi člani strumno podpirali upravni odbor, da doseže višek ugodnosti za člane napram “ugodnostim privatnega trgovca. V delu so uspehi za nami, glejmo da bodo v delu uspehi tudi v bodočnosti. Vsem članom! Na razne reklamacije članov v zadevi nesprejemanja zdravstvene revije »Zdravje: naznanjamo, da smo se tozadevno osebno obrnili na upravo revije Zdravja, ter smo ugotovili in se prepričali, da uprave glede nedostave ne zadene nikaka krivda . Vsaka številka je bila pravilno odposlana. Krivda leži samo na pošti oziroma na njenih organih, kamor smo se s pritožbo obrnili. ^ Vse člane pa prosimo, da vsako šte-vilko, ako je ne prejmejo, reklamirajo na upravo Zdravje , ki bo poskrbela, da bo imela reklamacija zaželjen učinek, ali pa na svoji krajevni pošti. Reklamacije so brezplačne. Poslužite se jih, ker gre naše stremljenje za tem, da vsako številko vsakdo dobi in jo tudi pazljivo prečita. Prečitano številko posodite naprej, da jo čitajo tudi oni, ki si jo naročiti ne morejo. Toliko v vednost! UMRLI so: I Stare Jakob, prog. delavec v pokoju, 26. junija. — Član zadruge od 29. aprila 1922. — Škrinjar V;iktor, skl. delavec, 5. julija. Član zadruge od 4. novembra 1925. Volk Franc, progar, 13. avgusta. Član zadruge od 12. julija 1923. Naj jim bo lahka zemljica domača! Preostalim naše najiskrenejše sožalje! 'Listnica uredništva. Vse one člane, ki imajo veselje in zmožnost za dopisovanje v naš list prosimo, da pišejo samo na eno stran papirja. Glavno pa je, da so razločno pisani brez ozira ali so slovnično ali jezikoslovno pravilni. Kar bo napačno, popravi uredništvo. Tovariši dopisujte! Uredništvo. Cenik glavnih predmetov živil za mesec september 1926. vrsta blaga enota Din Hlevski izdelki: Moka pecivna Ogg kg 5'50 „ mehka )) 5 30 „ krušna 4-20 „ ajdova >t 650 ,, ržena n 440 „ koruzna 9) 2 60 „ krmilna 1-80 Zdrob pšenični n 6 50 „ koruzni 350 Otrobi pšenični y> 1 60 „ koruzni >> 1 — Testenine: Makaroni dolgi 11 50 Makaroni domači 9 50 Polži Pekatete 11 50 Polži domači 950 Rezanci domači široki 9‘50 Špageti domači in zvezdice 9 50 Fidelini domači in bleki n 950 Zrnje: Riž I vrste 9 — „ II „ >> T— Koruza v zrnu 2M0 Kaša prosena n 6 — Ješprenj domači >> 5-50 Ješprenček za juho »j 9 — Fižol prepeličar 4 — Fižol nizki >> —'— Sindkor: Sladkor kocke 15 — „ sipa n 13 50 Sladkorčki (bonboni) >> 30 — Kavn: Kava I vrste kg 54-— „ H „ >> 44'— „ žgana )} 56 — Kavni primesi: Kava Knep JJ 15 — Kava žitna 850 Kava vidrova 13 — Kava Enrilo škat 16 — Kava kolinska kg 19'— Kava figova 24 — Kava Enrilo paket 6 — Cikorija Franck kg 20 — Drugi predmeti: Mast domača 24 — Mast amerikanska * Sol debela 350 Sol drobna :> 4 — Delikatese: Slanina prekajena 25'— Slanina papricirana 30-— Salame ogrske 100-- Salame krakovske 40 — Salame navadne n 18 — Vrsta blaga enota Din Kranjske klobase kom. 5 — Prekajeno meso 1. kg 28 — Šunke Reberce . Krače ■ Sardine velike škaf 11, 9 50 Sardine male 6 — Med cvetlični kg 24-— Sir na pol ementalski 40'—- Sir Parmezan Čajno maslo >» 80'— Kuhano maslo 40 — Sodje: Češple domače kg ‘ „ bosanske 9 — Hruške suhe domače ’ Orehi celi 9 — Mandelni dalmat. 68 — Rozine fine 38'— Limone kom 1—075 Tekočine: Kis dvojno močan liter 4 — Olje namizno fino 18 — Olje namizno bučno 21 — Olje olivno 25 — Konjak a '/z 1 steki. * Rum a V2 1 38 — Žganje drožno a ‘/z 1 Žganje hruševec a 7S 1 24 — Žganje borovničar a 'A 1 26 — Tropinovec a '/2 1 24'— Brinjevec ž 'A 1 i> 24 — Slivovka a ‘A I 24 — Malinovec a 'A 1 17 — Mineralna voda 'A 1 7 50 Vino štajersko belo liter ’ Vino dalmat. črno dezertno steki. 18 — Vino dalmat. črno liter 9'— Vino dalmat. belo dezertno siekl. 20 — Manufaktura: Platno za rjuhe m 28, 52 „ Wassertuch 32 — Platno belo gold. Gatte 52 — Kotonina rujava 26, 12 Madapolan amerikan. 13 — Šifon 14—21 Modro platno za srajce >> 22 — Barvani tisk 16—17 Flanela zelena za srajce 16 — Barhent modri ' Barhent beli ?» 19, 12 Pletenine: Nogavice ženske par 22—33 » moške 11—24 » otroške >> 14—24 Obutev: Čevlji moški par 220-235 » ženski visoki 260, 255 » „ nizki J) 190'— Razno blago: Ribe morske sveže vsako sredo po dnevni ceni Kruh dnevno svež kg 4‘50 Opomba: Tu navedene cene niso obvezne. Poleg tu navedenih predmetov je še v zalogi vse v ceniku za julij navedeno blago.