AÑO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 41 Nekatere spremembe stališč v jugoslovanski politični emigraciji Jedro politične emigracije iz Jugoslavije je v tujini od leta 1945, ko se je umaknilo iz domovine pred komunistično diktaturo. Odklanjanje komunizma, njegovo zavračanje ter borba proti njemu so zato bila njena temeljna oznaka. Del te politične emigracije na svojem načelnem, ostrem protikomunističnem stališču vztraja, drugi del jé svoje nasprotovanje komunizmu omilil ali ga celo popolnoma opustil, pa se vendar z njim še ni pomiril, medtem ko je del politične emigracije storil tudi to in s tem prenehal biti politična emigracija. Vse té zvrsti v odnosih do komunizma in posebej do komunizma v Jugoslaviji imamo pri političnih emigracijah vseh narodov Jugoslavije, ponekod so te bolj, drugod manj izrazito. Drugo razlika v političnih emigracijah narodov Jugoslavije je odnos, oziroma gledanje na narodnostna vprašanja, na obstoj Jugoslavije in na njeno notranm ureditev. Imamo odločne zagovornike čisto neodvisnih narodnih držav, ki odklanjajo vsako Jugoslavijo, tako komunistično kot demokratično, centralistično kot federa' ivno ali kon-federativno. Imamo nekako sredino, ki vztraja na „suverenih“ narodnih državah, pa je voljna sprejeti federativno ali vsaj konfederativno Jugoslavijo. Nekaj malega jo v emigraciji še vedno ljudi, ki se vdajajo misli o „narodni edinosti in bratstvu“ Jugoslavije, ki bi radi videli, da bi se narodi Jugoslavije zlili v enoten Jugoslovanski narod s skupnim jezikom in skupno kulturo, po možnosti tudi s skupno — vero. V vsej politični emigraciji ni ljudi, ki bi upali, pričakovali ali vsaj želeli vrnitev „starih časov“, če so, so redke izjeme in jih vsaj kot skupine ne po-zriamo. Vse emigrantske politične skupine poudarjajo potrebo po modemih socialnih in gospodarskih reformah, po pospeševanju socialnega, kulturnega In gospodarskega razvoja, pa naj se že ženejo za popolnoma neodvisne, suverene narodne države ali pa za njih povezavo v jugoslovanski federaciji. Kako do postavljenih ciljev priti, kako jih doseči, v tem se je pojavilo novo razločevanje med političnimi emigranti. ■Skupina „Čelik“ (jeklenih) Srbov hoče raztegniti svojo državo vse od Egejskega moria pa do Kolpe, od Jadrana do madžarske meje. V načelu je protikomunistična, pa bi nemara v skrajni sili le dala prednost narodnosti in se odločila za sodelovanie s komunisti doma, če bi smatrala, da je to za Srhe neobhoclno. Velika večina srbske politične emiPv„ F T p uptunnvp i- v o-' i h dežni, v priuoipu pouolne-,—i„ f'■11'VzOr' vrako no"*"lan*e s prevratnimi "tUmmajn1. Lo tako fo proo-Ari ppaxki'a, ki je zadnji korak na poti razblinjenja demokracije in izgube svobode. Ï7T 5zv «Éognfanfst v PO rpi O-NT STAVKI v n/p-pV o t ra. ie bila, v v-oi A’*-p-p—f’"-pi ’-pUVa rološua "tavka. Rila. '■e jv-tto. ki io ie y,.,-r./wv1"ip nmo vaVi-*-T0 ftSv-Kun paia-aako kpTvf pd"-" M 10 (CGTL katero vodi kovinarski sindiko-b'-t .Tože Puaaj, fj^pvka sama ie ušreva. 71asti pa indus^risVem oodrnči’’ so ta dan pono]po'~'n, „obmolknili stmil“. Trgovine in rkrme šo bile 1o de1-o aktivne. Trannnppt pa, ie šTAm d—T n"" 1. in to ie ..od -nnp do mrak"“. ka’ti šoferji so še bali nočnih narodov. Sindikalno vodstvo je bilo z u~pe-Ipn nado”oi!no. Sedal mHi do potankosti izpfeliati „borbeni načrt“, po katerem bosta kmalu na vrsti dve novi Tito z evropskimi kralji NATO ŠE V PARIZ IN RIM Jugoslovanski komunistični diktator Tito se je minuli teden mudil na tridnevnem obisku v Belgiji. Na bruseljskem mednarodnem letališču sta ga ; pričakala belgijska vladarja kralj Baudoin in kraljica Fabiola. Belgijsko pre-I bi'-alstvo se za Titov obisk ni zme-t nilo. pač pa je bilo nekai nrô*e°tnih vzklikov in propagande rroti jugoslovanskemu komunističnem diktatorju. V nnčr*u ie imel jugoslovanski komunistični diktator Tito tudi potovanje v Nizozemsko in v Luksemburg, ter povratek skozi Köln, kjer je bil napovedan razgovor z zahodponemškim socialističnim predsednikom RunncPnr«. nazai v komunistično Jngoslaviid. Tudi na Nizo-emakpru in v Luksemburgu se bo gosMl pri. kraljih. nekak sporazum o razmejitvi v Bosni in Hercegovini, pa tudi v Sremu in Vojvodini. Hrvaška politična emigracija, ki se deli v glavnem v pristaše Hrvaške fp-liačke stranke in v frankovsko-ustaško skupino, je vsaj načelno še vedno v pretežni večini nasnro+pica komunizm", skuša pa en njen del pod vodstvom dr. B. Jeliča priti do neodvisne Hrvaške z iskanjem zvez s Sovjetsko zvezo. Obe glasili Hrvatov v Severni Ameriki s+a te poskuse zavrnili in odločno obsodili. V slovenski politični emigraciii so skupine v Narodnem odboru za Slovenilo ostale pri znanem programu neodvisne Slovenije v svobodni, demokratični Jugoslovanski konferednciii, če je ta seveda možna. Skupina okoli „Siia slovenske svobode“ se zavzema za popolnoma neodvisno, suvereno Slovenijo izven Jugoslavije. Skupina dr. C. Že- bota in tovarišev „hoče vide*i obnovitev prvotne slovenske državnosti... v izpopolnitvi in utrditvi“ SR Slovenile, kier „bo treba 96% državi lanom slovenske republike, ki niso člani Zveze komunistov, zajamčiti od slednje neodvisno in enakopravno udeležbo pri političnem odločanju o razvoju Slovenije v smislu demokratičnega pluralizma“. Zanimivo je, da so Se zednli skupini, ki jo sestavljajo sicer pretežno pripadniki „Slovenskega državnega gibania“. bivši člani in prijatelji „Straže“, pridružili tudi nekateri „mladi“ liberalci in en bivši „katoličan v OF“. če se ti za „svojo rolstno domovino posebej prizadevni Slovenci v gvetn“ še smatrajo za „politično emigracijo“, iz njihovega „Obvestila rojakom doma in po svetu“ ni razvidno. A. D. i Zatem ima Tito v načrtu potova-! nje še v Francijo in v Italijo. Opazovalci ugotavljajo, da jugoslo-■ vanski komunistični diktator Tito, pred ! svojim odhodom z jugoslovanske politične pozornice skuša navezati čim več : stikov z 7."hodno Evropo, da bi zagotovil Fvolim vsai prvim naslednikom, ki zunal i”"A"luranskih meia ni"o ime-; na, konsolidiranje za nadaljnjo ohrani-I tev oblasti kr>mr>nis*ične partije nad IZ TEDNA V TEDEN Aleksander Solženicin je bil izmed več kot 80 pisatelji, ki so letos čakali na Nobelovo literarno nagrado, izbran za nagraienca. Dobil bo 400.000 švedskih kron (77.000 dolarjev). Solženicin ie iziavib da bo nagrado osebno prev-el v Stockholmu. Sovjetski tisk je seseda, označil n" "redkev kot ,.po-Ikičro“, kar v rejnici tudi je. Zadnji Nobelov Ikerami nagrajenec iz ZSSR je bil Boris Pasternak leta 1958, ki sc je pod pritiskom sovjetske policije „odpovedal“ 77.000 ameriškim dolarjem. V Pragi si je vzel življenje 42 lebni pesnik Stanislav Neumann. V snoročilu javnosti Pravi, da si „jemlje življenje, ker so ideali, vsled katerih .ie vstopil v komunistično partijo in vsled katerih so nacisti v drugi svetovni vojni streljali moie tovariše, teptani. Mogel hi se proti temu seveda boriti, toda nimam več ne fizične ne duhovne moči.“ V Italiji je parlament odobril nov zakon o ločitvi zakona. Proti spreiemu so glasovali samo krščansko-demokrat-ski poslanci in senatorji. Vatikan proučuje, v koliko spreiem tega zakona krši določila konkordata. da, se bodo ta dan delavci zbirali na vo'ikih manro-Uacijah, katere bo potem policija razpršila, pri čemer M prišlo do veciill in maniših spopadov; Pokaj r."njen;h, itd. Kolikd to resničrio kori-«ti delavskim interesom, je vprašgnje. , Mno"d so preteklo stavko označili za ,,poli*ičho“. Verjetno je v teni precej renice. Vlada pa medtem vztraja na politiki dialoga, čeprav je bivši predsednik I Illia, katerega je Argentinska revoiu-■ cija junija 66 odstavila, odklonil sestanek s sedanjim predsednikom, je ta mimo povabil na nadaljnji razgovor prvega revolucionarnega predsednika, generala Ongrnia, ki pa je razgovor tudi rdklonil; ker da ne more spremeniti ničesar. Ostal bi še edertj to je general Perón, ki živi sedaj v Španiji; A on je zaenkrat izvzet. Vendar se je zadnje Čase precej pisalo v argentinskem ča-1 sopisjtt o neki „splošni amnestiji"; s ka'ero bi se tudi Perón lahko vrni) v I Argentino, in ponovno preiel svoj vo-| jaški čin (ena niegovih glavnih zah-, tev). V soboto 10. je predsednik Le-i vingston na tozadevno časnikarsko vprašanje odgovoril, da trenutno ni v pripravi nobene amnestije. Da pa se lahko Perón vrne, kadar hoče. Vlada mu teua ne misli preprečiti. Š svojim ¡ povratkom pa mora prevzeti vso od-I gpvomost za dogodke, ki bi iih ta korak povzročil. Jasnost predsednikovega oduoyora ie presenetila politične opa-I za-pEe. Dadpi ie bila namreč navada, d a visoki funkeionarii Peronovega, pri-, i~1'a sploh niso izgovarjali. Rcdaj vsi , ugibam, kako bo izseljeni bivši pred-¡ rednik na to reagiral. Doslei je Stalno | trdil, da se re vrne, ker mu pač vlada tega ne pusti. I MeRpm na se približuje 17. okto-j b"-, peronistični praznik. Vendar vse kaže. da bo mimo popekel. Tr.ko upa-p;e ie vs°i izrekel tudi Pemnov „oreb-ni deleo-at“ v Argentini, Jorge Paladino v časnikarskem interviuiu. M čekom ra so se nokazale pre7e raz-paPa v vladi. Notranji minister McLou-gblin ie odstopil, kot vse kaže, zaradi ro-oglaria, -ri iskanju političnega izhoda argentinske revoluciie. Kralievina Kambodža je minuli petek prvič v svoji večtisočletni Zgodovini postala republika. Zadnji kamboškj kralj je bil levičarski princ Norodom Sihanouk, ki ga je protikomunistična viada odgnala s prestola 18. marca t. 1. Sinahouk se ie zatekel v varstvo Mao-cetungovega Pekinga. Odslej so bo imenovala uradno Republika Khmer. MILOS STARE SB DEMOKRATIČNA ALTERNATIVA NAČRT VANE IVANOVIČA V Svobodni Sloveniji z dne 1. okto- j bra, smo objavili iz razvojne poti slovenskih državno-političnih ciljev nekaj pomembnih izjav in načrtov nastalih po drugi 'svetovni vojni. Objavili smo tudi izvleček načrta za predlog demokratične' alternative, kakor ga je izdelala takoimenovana „londonska grupa“ od 21., do 24. marca 1963 v Stamtedu v Angliji. Tam je bilo tudi dogovorjeno, kot je zapisano v zadnji točki zapis- | ftika: „V'načelu šmo sprejeli gornji načrt' demokratične alternative s tem, da ga predložimo v razgovor krogu 'najbližjih prijateljev in da predloge sprememb in dopolnitev, ki bodo nastali tekom te diskusije medsebojno izmenjamo, da bi določili končno besedilo.: Predlog demokratične alternative bo objavljen, ko bo dokončno določen.“ Zaradi neprevidnosti enega udeležencev — ki pa ni bil Slovenec — je načrt tedaj proti dogovoru prezgodaj < prišel v javnost in s tem zbudil neraz- 1 položen ie, ki je za nekaj časa zavrlo dogovorjeni postopek. , Da se, je zaupno in stvarno razprav- ■ ljarre o načrtu kljub temu nadaljevalo, | je v znatni meri pripomogel Vane Ivanovič. Zbiral je nasvete, predloge in kri+ike. Na osnovi teh in lastnega mišljenja in pogledov je izoblikoval načrt demokratične alternative in ga izdal v posebni brošuri 1. 1967 v namenu, kot je sam poudaril, da bi dal s tem pobudo in možnost za nadaljnje razpravljanje o načrtu Vane Ivanovič v uvodu k svojemu načrtu poudarja, da je sicer niegova formulacija načrta v korist skupnosti Zveze držav-članic, vendar je zgrajena na sledečih temeljih: 1. Pravica samoodločbe narodov, v čemer je brez ozira na njegovo formulacijo všteta pravica do izstopa iz Zveze. 2. Enakopravnost, ne samo držav-ljanov-poedincev, ampak tudi narodnih skupnosti in držav-članic Zveze. 3. Enakomerna razdelitev sedežev glavnih organov in ustanov Zveze po ozemljih držav-članic in enakopravna razdelitev poslov Zveze med pripadnike posameznih narodnosti. 4. Splošna načela o obrambi državljanske, politične in verske svobode vseh državljanov so ustavno obvezna za Zvezo in za vse države članice. Za lažje razumevanje nadaljnjega razpravljanja o Ivanovičevem načrtu demokratične alternative, bomo ta načrt objavili v celoti in sicer v dveh delih. Danes objavljamo prvi del: „Značilno za zrelega človeka je, da zmore prepoznati in priznati, brez bo*, lestne nestrpnosti pa tudi brez prezirljivega cinizma, vse ostanke infantilnega mišljenja v sebi ter v skladu s tem spoznanjem tudi ravnati.“ Pariški psihiater Charles Nodet — Communication a la „Société psychoanalitique de Paris“ 21. V. 1957. I. > Doprinos k javni obravnavi, ki se Vrši '’■'Via in v tujini že od začetka komunistične vlade. Uvod Komunistična vlada v Jugoslaviji je po več kot dveh desetletjih neomeiene oblasti 'pokazala vrsto neuspehov na političnem, : ekonomskem, socialnem in kulturnem področju, ki nas napolnjujejo s skrbjo. Njeni poskusi rešitve narodnostnih sporov Jugoslavije so samo dozdevni. Dejansko so spori med jugoslovanskimi narodi zdaj dobili deloma drugačno obliko in so raztegnjeni na drugačna področja javnega delovanja; v določenih smereh pa se vedno bolj poglabljajo in skrivajo v sebi hude nevarnosti za Vsak jugoslovanski narod posebej in za vse skupaj. K povečanju vseh drugih težav, zla-'sti v vprašanju tnednarodnih odnosov, v / gospodarstvu in financah, so se pri-L dražili še spori v vrhovih Zveze komunistov'‘kakor tudi načrti za reorganizacijo partije, ne v namenu da bi liberalizirali sedanjo totalitarno oblast, temveč, da bi jo še za naprej zava--roValii Zaradi pritiska vseh teh težav ' iri škfbi se v komunističnih vrstah po-: Tašča 'vznemirjenje, ki ne more ostati brez škodljivih posledic za trdnost in odpornost komunističnega režima. Zaradi takega položaja je dolžnost ljudi, dobre Volie in naprednih pogledov v vseh jugoslovanskih narodih doma in v svobodnem svetu, ki jim je za to, da še poihično-socialna in narodnostna Vprašanja rešujejo po načelih prave /demokracije, da poskrbe za sestavo'de-mdkratške alternative komunističnemu rež’inh y Jugoslaviji. Načrt take alternative mora obseči prostor vse Jugoslavije in da proti vladajočemu totali-trr “’ti očrta podobo jutrišnie državne 'sknnnbiti iueroslovenskih harodov, po-stani’ene na demokratske, sporazumno iitriene temelje. ‘ Temeljna načela 1 Ustrezno načelu, da ima vsak narod pravieo do svoie samostojne narodne gnvor-ene države, prinada ta pravica tudi vsakemu jugoslovanskemu narodu, Izbodua točka enorazuma med jugoslovanskimi narodi ie nriznnnie nr a vice. do -narodi no svoiih svobodno izvo-lipnih narodnostnih zaetonnikib - 2?Vi nolio, al? bočeio os+ati v dd-!rnI ¿Vunnos+i .Tugoslavite ali zahtevalo ovoje mootnp zamostoine države, ze kdo od štirih neodviznih narodov — grbok! hrva+zki. slovenzki. makedonzki .— odloči, da si nstanovi svoio zamn-gtoino narodno državo, ima na nodlavi načoia narodno samoopredelitve pravico, da. ”, »ol?0 državo natanovi. Vendar je državna skupnost Srbov, Hrvatov, Slovencev, Macedoncev in bo-sansko-bercegovskih muslimanov nujna za obvarovanje etnografske in politične neokrnjenosti za vsakega izmed njih in za vse skupaj. Vsak poskus razbijanja sedanjih mednarodnih mej Jugoslavije hi hudo ogrožal koristi Srbov. Hrvatov, Slovencev, Macedoneov in bosanzko-hercego-vskih muslimanov. Gospodarski in socialni red vsakega posameznega jugoslovanskega naroda more biti najbolje zavarovan v njihovi zvezni državni skupnosti. Posebej še: ni mogoče doseči razdelitve Srbov in Hrvatov v dve povsem samostojni neodvisni državi tako, da bi zadovoliila večino Srhov in večino Hrvatov in ne more biti izvršena brez nedoglednih. trenj med obema narodoma. Uveljavljenje načrta Iz mnogoletnih razgovorov izhajajo po mojem mnenju v nadaljevanju naštete vodilne misli za uveljavljenje gornjih temeljnih načel, ki naj spravijo v sklad posebne koristi vsakega naroda za skladno državno skupnost. 1. Jugoslavija bi bila Zveza štirih suverenih narodov: srbskega, hrvatske-ga, slovenskega in makedonskega — ki bi sestavljali državno skupnost iz petih držav-članic: Srbije, Hrvatske, Slovenije, Bosne-Hercegovine in Mace-donije. Vprašanje črne gore, ali postane posebna država-članica, ali se združi s Srbiio, bi rešili poslanci Srbije in črne gore. 2. Temeljni namen Zveze bi bil za- varovati suverenost vsakega od štirih narodov Jugoslavije in zagotoviti enakopravnost vseh držav članic, kakor tudi vsklajevati njihove koristi v skupnosti. ; 3. Države-članice bi imele po svojem občem državnopravnem statusu po svoji pravici samoorganiziranja in po obsegu svojih pristojnosti državno-pravni značaj države. 4. Ozemeljska razdelitev med drža- ! vami-članicami skupnosti bi ustrezala v glavnem sedanji razdelitvi Jugoslavije na narodne republike. Meje med Srbijo in Hrvatsko bi določili narodni poslanci Srboy in Hrvatov, izvoljeni v ustavodajno skupščino, upoštevajoč že-l'"e srbskega in hrvatskega obmejnega prebivalstva. 5. Prvo us+avo Zveze bi sprejela enozbomična Ustavodajna skupščina, ki bi io istega dne po enem skupnem volilnem zakonu volili vsi polnoletni državljani Zveze obeh spolov. Volilni sistem mora temeljiti na številčnem stanju posameznih narodov, narodnostnih skupin in manjšin. Odločbe Ustavodajne skupščine bi postale veljavne, če bi zanje glasovali večina Srbov, večina Hr- . vatov, večina Slovencev in večina Macedoncev, od narodnih poslancev v Ustavodajni skupščini. Večina narodnih poslancev vsakega j izmed štirih suverenih jugoslovanskih j narodov, izvoljenih v Ustavodajno skupščino, bi bila pooblaščena, da odkloni sodelovanje in sprejem ustave, in da zahteva oddvojitev naroda, ki ga predstavlja, v samostojno suvereno narodno državo. 6. Prva Ustava skupnosti bi poskr- ' bela za organe in postopek za spremembo Ustave in za morebitno izvr- ’ ševanje pravice narodne samoopredelitve potem, ko bi stopila v veljavo. Posebej bi Ustava poskrbela, ali naj bi v tem spreminievalnem postopku sode- j lovali tudi parlamenti držav-članic z , ratifikacijo (potrditvijo) predlagane | spremembe. j 7. Na podlagi pravice samoorgani-zirania bi države-članice samostojno sprejemale svoie ustave in zakone. U-s+ave in zakoni držav-članic bi morali biti v skladu z Ustavo in zakoni skun-nosti. Države-članice ne bi smele sprejemati ustavnih in zakonskih odredb, ki bi nasprotovale osnovnim človeškim pravica in državljanskim in ki bi delale razliko med državljani Zveze zaradi niihoveca snola, narodnosti, vere. krajevne pripadnosti in njih politične pripadnosti. Sledijo še noo-lavta: Razdelitev pri-stoinosti. Grnrani zveze in Obvezna načela za Zvezo in države, članice Objavljena bodo v prihodnji številki. BRALI SMO Očivfdno nasprotje Jugoslovanska komunistična propaganda uporablja vsa mogoča sredstva, da svojo ideologijo tihotapi v zahodni svet. Eno glavnih prizadevanj pa je. prikazati medvojne in revolucijske dogodke v „pravi“, to je komunistični luči. Temu naj bi služil tudi na?nove:ši jugoslovanski film „Bitka na Neretvi“. Ta superprodukcija je bila financirano vzajemno med Italijo, Nemčijo, ZDA in Jugoslavijo. Kakšna zgodovinska objektivnost je pri tem mogoča, si lahko mislimo, če film financirajo države, ki so med vojno okupirale Jugoslavijo, v niem pastoralo tu’i zvezdniki, in od niega jugoslovanski režim pričakuje lepih deviz,' je iasno, da bodo edini po stavljeni v slabo luč nrav resnični medvojni borci za svobcdo. To je pravilno ugotovil tudi kritik A. M. R, ki je v buenosa’reškem jutranjiku La Prensa, največjem dnevniku v Latinski Ameriki, v uvodu zapi- sal sledeče: „Po sedemnajstih letih časovne razlike in p6 neštetih zgodovinskih epizodah, ki oddaljujejo iz spomina najvažnejše dogodivščine iz zadnje svetovne vojne) je težko s točnostjo določiti resničnost dogodkov, ki jih predstavlja ta italijansko-jugoslovansko-nemško-ameriška koprodukcija. Ne da bi hoteli razsojati 0 notranjih problemih jugoslovanske politike, nas preseneča oči-vidno nasprotne, ki se pojavi iz usmeritve tega filma, če ga primerjamo z drugim, ki je bil pred pelndvabetimi ; lefi sneman pod naslovom „četniki“ in kjer ie igralec Philip Dom nosil vlogo narodnjaka Drao-e M’hajloviča. Medtem I ko so bili v tistem filmu četniki heroii, | oe -»r ■nn Neretvi“ ■nri^a.^ie y)*ot i7da*alce. Na vsak način n n** d?», pe v č^^ik jv kinpTna+oo^rof^Vj nrfi^t&vi. i^a^eni v 1 Jugoslaviji, časti le rdeče čete/* Razvratnost zaradi alkohola Po statističnih podatkih svetovne alkoholnih piiač, še zlasti, ko gre za zdravstvene organizacije je Jugoslavija ; izgubljene delovne dni alkoholikov. Beo. po potrošnji alkoholnih piiač na četr- \ grajsko gospodarstvo je samo v dveh tem mestu v Evropi. „Dobra kapljica“ lefih izgubilo 16 milijard dinarjev za-povzroča hudo družbeno zlo. Zelo ve- radi odsotnosti alkoholikov z dela. So-liko je umorov, pretepov in tatvin, ki eiolno zavarovanje je nadomestilo na so bili storjeni pod vplivom alkohola, račun zdravljenja alkoholikov miliion Na ozemlju Vojvodine je bilo lani 60 sto tisoč delovnih dni. Alkoboliki-bolniki odstotkov od skupnega števila umorov . izostanejo z dela 50 odstotkov nngo-storjenih pod vplivom alkohola, hujših steie kot drugi zaposleni. Vendar na telesnih poškodb pa je bilo zaradi al- tudi glede tega podatki niso natančni, kohola 40 odstotkov. Celo 14 odstotkov Zmeraj ni mogoče zanesljivo ugotoviti posilstev je bilo storjenih v alkoholizi- dejanskega vzroka bolezni in izostanka ranem stanju. z delovnega mesta. Veliko je takšnih, ki Škoda od tega večnega zla — alko- j pridejo na delo nanol alkoholizirani. S h0]a — ne nastala samo v prometu, tem sicer ne izgubijo delovnega dneva, niti ni samo v tatvinah in zločinih, ie pa zato nuhov delovni učinek dvnm-Alkohol je splošna socialna nevarnost, ljiv. Znanost je dokazala, da alkohol, Jugoslovanska skupnost izgubi velikan- tudi v najmanjših količinah, vpliva na ska sredstva zaradi čezmerne uporabe upadanje delovne sposobnosti. Gledališka sezona v Slovenili Temna bodočnost slovenske Koroške Peti tabor zamejske mladine na Koroškem V predzadnji številki našega lista smo pisali o čudnem pisanju študentovske revije Kladivo na Dunaju. Nov žalosten dokaz stanja velikega dela mladine na Koroškem je opis petega tabora zamejske mladine, kot ga je v Katoliškem glasu objavil primorski akademik, ki se je tabora udeležil. Ob njegovem pisanju se sprašujemo: Kakšna je bodočnost Slovenstva na Koroškem? Ali je res njegova usoda, da iz roda v rod propada? Vsaki dve leti se mladina s Koroške, Tržaške in Goriške zbere na zamejskem taboru; letos ie bil na Koroškem 5. in 6. septembra. Da+um r>i bil prav primeren, ker so komaj minili poletni meseci, pa tudi ker so bila v . istih dneh predavanja v Dragi. Vendar smo fantje in dekleta z Goriškega sklenili, da se v čim večiem številu udeležimo tabora na Koroškem; in šlo nas je res veliko. Polni lepih namenov smo se odpravili; mnogi niso še nikoli bili na Koroškem in so želeli bolie spoznati to deželo in njene ljudi; d m trn na m zlasti zanimala tamkajšnja mladina, njene pobude in nameni za bodočnost. Lepe slovenske pesmi smo prepevali, ko smo se v avtobusu peljali po Rožni dolini proti Bilčovsu, ki ie bil sedež letošnjega tabora; in najlepše smo zapeli, ko smo se ustavili pred Ogrisovo gostilno. Želeli smo na naibolj preprost način dokazati, kako ljubimo svoio pesem in z njo vse naše rojake. Koroški fantje in dekleta pa se za nas skoraj niso zmenili. Radovedno so nas nekateri gledali skozi okna, kot da se čudijo, da sploh še kdo po slovensko poje. Zdelo se nam je, da bi nas prijazno sprejeli samo, če bi iz našega avtobusa donele električne kitare in anvle-ruerai. Kot (ta emo prišli roed tulce, se nam je zdelo... in lepi vtisi o Koroški so plahneli. Predavanje o plebiscitu, ki je gotovo riti vzrok današnjih težav koroških Slovencev, smo samo mi poslušali; domača mladina pa ie klepetala, sc smejala in nestrpno čakala konca. Potem ’’e bila namreč na sporedu zabava s plesom, katere glavni namen nai hi bil, da mladina iz zamejstva naveže prijateljske stike; pa je bila ta zabava taka kot no raznih plesnih dvoranah slabše kategorije. In tako smo že na predvečer petega tabora zamejske mladine snoznali kaj se dogaia. s Koroško. Prekričali smo se, da vsi veliko govorilo, izdajajo proglase in reviie, samo da zakri-ieio pomanikapie idealov in volje do resnega dela. Vsa nraznina pa se no-kaže ob nriliki takih velikih prireditev, ko v®a organizacija slani ra dveh ali treh osebah, ki vsega dela nrav gotovo ne zmorejo. Prepričljiv dokaz za vse Repertoar Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je v letošnji sezoni sledeči: na velikem odru zastopata slovensko dramatiko Ivan Mrak s tragedijo Mirabeau ter Vitomil Zupan s tragično komedijo Aleksander praznih rok, med svetovno klasiko so se odločili za Aristofanovo komedijo Ptiči, Shakespearovo tragedijo Mach-beth in Racinovo tragedijo Fedra, sodobno tujo dramatiko predstavljajo Tri sestre Čehova, Wilderjev Snubačko in Photo Finish Ustinova; na malem odru bomo videli Stmiševe Žabe, Mar-čusovo delo Umor sestre George, Zajčevega Potohodca, Vitračevega kritično farso Viktor in Anouilhovo komedijo Orkester. V Celju pa je novo sezono gledališče pričelo 25. septembra s premiero Župančičeve Veronike Deseniške, . ki jo je v Celju že pred 45 leti upri-1 zorilo Dramatično društvo. V letošnji sezoni, ki jo smatrajo kot jubilejno leto, ker obhajajo 20 letnico Celjskega i poklicnega gledališča, so nadalje še na j sporedu: Linhartova „Županova Micka“; i „Goethe“ avstrijskih avtorjev Riedla in Polgarja; krstna predstava „Galebov“ Ignaca Kamenika, ki posega v probleme samomorov; krstna predstava „Sekir“ Janeza Žmavca, „Musikala za vojaški boben in doraščajočo mladino“, napisano po pripovedkah Frana Rosa; „Norci“ Dušana Jovanoviča in Claudelova „Zameniava“. Goriška in Primorska USTANOVITEV SLOVENSKE STROKOVNE ŠOLE Po večletnih prizadevanjih, zahtevah, protestih na eni ter številnih ob- \ ljubah in zagotovilih na drugi strani se je italijanska vlada v Rimu končno j le zganila ter naročila prosvetnemu1 ministrstvu, naj pri italijanskem strokovnem zavodu v Trstu odpre s šolskim letom 1970-71 dve sekciji (za o-rodne mehanike in šivilje), namenjeni slovenskim učencem. To naj bi bil začetek slovenske strokovne šole v Trstu, katero tržaški Slovenci zahtevajo že najmanj pet let. V veliko škodo so to je na pol prazna dvorana na zaključni popoldanski prireditvi, ko ni bilo nikjer videti mladine, ki se je prejšnji večer udeležila zabave s plesom. Najbrž je bila na kakšni drugi zabavi s plesom... Pri vseh teh ugotovitvah moramo priznati, da se nam koroški Slovenci smilijo. Prej kot ponemčevanje jih bo do propada privedla pretirana „naprednost“. Saj vsi vemo, kaj se danes v svetu skriva za izrazom „moderno“: dosti besed, lepa zunanjost, zabava in užitek; prav nič pa požrtvovalnosti in resnosti. In ko smo se odpeljali proti domu, ni bilo več slišati med nami koroške nesmi; od nie nam je ostala v ustih le... grenkoba. pristojne oblasti dolgo in predolgo odlašale z odprtjem takšne šole, tako da je na stotine slovenskih fantov in deklet šlo v praktične poklice brez ustrez-le strokovne izobrazbe; Tudi letošnjih možnih kandidatov je bilo lepo število, toda zaradi negotovosti s slovensko strokovno šolo so se vpisali v druge šole in manj pomembne tečaje, tako da bo treba napeti vse sile, da se sedaj •’pišejo na novo ustanovljeno strokovno šolo za Slovence. Vpisovanje je že v teku od 18. septembra v tajništvu srednje šole „Ivan Cankar“ pri Sv. Jakobu, kjer bo začasni sedež nove šole. Praktični pouk bo pa v učilnicah sorodnega italijanskega tehničnega zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio. Slovenska javnost je z zadovoljstvom sprejela novico o ustanovitvi strokovne šole, moti jo pa, da je do tega prišlo tako pozno, le nekaj več kot deset dni pred pričetkom pouka. Zaradi tega odziv dijakov ne bo tak kot bi bil, če bi se vpisovanie pričelo vsaj pred enim mesecem. Poleg tega obstala tudi problem ustreznih učnih moči, ki so se usmerile medtem že na druge šole, tako da bo brez dvoma nekai težav tudi v tem pogledu. Slovenska iavnost tudi obžaluje, da nova šola ni še'samostojna, amnak priključena sorodni italijanski šoli, šolske oblasti zagotavljajo, da bo v teku nekaj let lahko postala samostojna, in sicer ko bo imela vse tri razrede. Is » l O V i N C I A « « M T I N I DOSLOVICE: Pred približno tremi leti se je pričela akcija za ureditev rojstne hiše pisatelja Finžgarja. Končujejo z zadnjimi deli in računajo, da bo hiša še to jesen restavrirana. LJUBLJANA: Odbor za vzgojo in izobraževanje prosvetno kulturnega zbora slovenske skupščine je 10. septembra obravnaval „osnutek zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki poleg šol izobražuje odrasle“, oziroma, ki jim je izobraževanje odraslih poglavita dejavnost. Dolga leta so pripravljali osnutek o delavskih univerzah in podobno. Upravičeno se mnogi sprašujejo, koliko let bo trajalo, da bo ta osnutek uresničen. KRANJ: Na tretjem mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju so ob koncu 12. septembra podelili priznanja najboljšim od 58 filmov, kolikor jih je letos sodelovalo v konkurenci. Grand prix kranjskega festivala, skulpturo „Zlati Triglav“ je prejel francoski film „Etuda v 21 točkah“, „Srebrni Triglav“ je pripadel sovojetskemu fil,mu „Belci, rjavci, vranci“, „Bronasti“ pa poljskemu filmu „Beg“, četrto veliko priznanje kranjskega festivala, nagrado I. C. S. P. E. UNESCO, si delita francoski film „Calanques“ in jugoslovanski film „Po reki Uni“ nagrado „Pierre Courbertin“, ki jo podeljuje Mednarodno združenje za širjenje timetnosti s pomočjo filma C. I. D. A. L. C. in nosi ime Pierra Coubertina, pa madžarski film „Pet dni“; častno diplomo tega združenja, povezano s posebno bronasto medaljo, pa je dobil letos slovenski režiser Jože Pogačnik za svoja filma o košarki „Kvišku“ in „Zlati fantje“. BOHINJ: Izreden pogum so morale imeti včasih ženske, ki so si upale početi stvari, ki naj bi bila domena moških. Ena izmed teh žensk je bila Rozalija škan+ar, po domače šestova iz Bohinja, ki je kot dvajsetletna mladenka skupaj s svojim nčetim Jožetom škantariem, slavnim triglavskim vodnikom, kot prva ženska stopila na vrb očaka Triglava. To ra i„--------au- tanko pred sto leti, leta 1870. Na streho naše dežele takrat še ni vodila steza, kakršna je danes, ni bilo klinov in ne j jeklenih vrvi. Rozalka je morala tudi j plesati, kot so plezali tisti pogumni !mo?kj Vi so se upali na vrh. Plezala ; pa ie v krilu, ki ji je segalo do tal. i Oh stoletnici njenega podviga je sto-! pilo na triglavski vrh sto žensk. To je bil neti, jubileini ženski pohod na Irrh Triglava, ki ga vsako leto prireja Tc/innAa Tribuna. Na vrh so jih po-■ vedli v enalstih navezah znani gorski , vodniki. Navklinb vodnikom, udelani : «-tezi. železnim klinom in jekleni vrvi j je to še vedno velik podvig. V ženski stotniji jih je namreč večina sjopila na vrh prvič, precej je bilo starejših od petdeset let, nekatere pa so bile že blizu sedemdesetih. In nekatere so — sto let pozneje — premagale triglavski vrh spet v dolgem krilu. j ! BOVEC: Tu se mudi devetčlanska ekipa francoskega podje.ja iz Grenobla, ki Lo dobavila konzorciju za graditev alpskega turističnega centra veliko krožno gondolsko žičnico, člani ekipe količijo bodočo traso žičnice, pri čemer si pomagajo s helikopterjem. — Čredi septembra je prispel v Bovec tudi nekdanji slovenski vodja francoske reprezentance v alpskem smučanju Honoré Bonne', ki si je ogledal smučarske terene na Kaninskem pogorju. PULJ: Ladjedelnica Uljanik iz Pulja je z velikima švedskima družbama „Salen“ in „Graenges“ sklenila pogodbo o gradnji 265.000 tonske ladje za prevoz razsutega tovora in nafte. POLZELA: Polzelska tovarna že več me.ecev sem proizvaja ženske nylon nogavice izključno za domače tržišče. , Vseh 9,000.000 parov, kolikor so jih s j proizvodnim načrtom nameravali letos i deV.i, imajo razprodanih. Spričo ve- , likega povpraševanja so se odločili uvesti še četrto delovno izmeno. Z do- : datno izjemo bodo uspeli izdelati še 15 milijona parov nylon nogavic. V . nasledniih mesecih se bo tovarna tudi pripravila na delno zamenjavo strojev j s produktivnejšimi. Znano je namreč, v n^gavičarski stroki stroji tehnološko zastarijo v 8 do 4 letih. j LJUBLJANA: Iz široke okolice. Va-raždina in Čakovca so vsa povojna leta > v velikem številu prihajali mladi de- j lavci, ki so se pri slovenskih gradbenih podjetjih usposobili za dobre tesarje, zidarje, železokrivce in drage gradbene poklice. Ni pretirano reči, da je bilo to območje Hrvaške „pravcati bazen, iz katerega so leta in leta črpali slovenski gradbeni kolektivi“. Zadnja leta posebno lani m letos pa je zelo težko od tam dobiti mlade delovne moči. če jih je prejšnja leta prihajalo v Slovenilo na tisoče in tisoče, jih letos največje gradbeno podjetje Gradis ne more dobiti več kot dvajset, pa bi nujno rabilo vsaj 60 mladih fantov, ki so končali osemletko. ŠKOFJA LOKA: V škofjeloški občini že nekaj časa tečejo priprave na združitev treh večjih industrijskih podjetij: loških tovarn hladilnikov, Iskre iz Železnikov in Eire. Integracijski proces pa se ne ho ustavil ob združitvi teh treh gospodarskih organizacij. Novo podjetje, ki bo imelo okoli 2000 zaposlenih, nameravajo potem kot samostojno organizacijo priključiti združenemu podjetju Iskra. BUENOS AIRES ' Udeležence proslave našega narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave, ki bo v soboto, 24. t. m. v Slovenski hiši prosimo, da prijavijo svojo udeležbo in prevzamejo vstop-n!ce proti plači'u 900 pesov pri odborih svo;ih organizacij, v domovih ali v Slovenski hiši. Udeležbo naj prijavijo do nede'je 18. t. m. SAN JUSTO Pr e' eklo nedeljo, 11. oktobra je bilo v San Justu veliko slavje.. V Našem domu so obhajali 14. obletnico. O lečo uspeli celodnevni prireditvi bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. RAMOS MEJIA Mladinska godba v Slomškovem domu V nedeljo, 27. septembra, nas je prijetno presenetila mladinska godba. Pod vodstvom Toneta Skubica jo trenutno sestavlja 23 fantov V starosti od 7 do 20 let. Ves spored z naslovom „Spomini“, je v pesniško vezani besedi, katere avtor je g. Skubic sam, povezoval g. Franci Holosan. Kot prvo točko so fantje zaigrali: Slovenec sem. Nato nas je spremna beseda vodila nazaj v Slovenijo, pod Triglav. In že so mladi godbeniki udarili Triglavsko koračnico. Za tema dvema junaškima se je vrstila otožna, toda vedno lepa: Lipa zelenel» je. Iz zelenja in poletja nas je pesem vodila preko jeseni v zimo. Prisluhnili smo božični: Sveta noč, blažena noč. Ne da bi se poslušalci zavedli tega preskoka, smo bili naenkrat vsi v slavnostnem razpoloženju ob zvokih velikonočne: Zveličar naš je vstal iz groba. Po kratkem premoru so nas „Spomini“ vodili v leto 1941. V raj pod Triglavom pritisnil je zmaj. Lina je zadrhtela, zalokala ie, ni pa umrla, le onemela je. Prisluhnili smo zopet Lipi, tokrat v izredno počasnem in otožnem tempu. In že smo bili v letih revolucije. Na eni strani okupator in brat, ki je zasadil Lipi nož v hrbet, na drugi pa mladost, junaštvo, vera v ideale. Občinstvo je stoje poslušalo: Oče, mati. Izdaja! Prezirani od vseh zapuščamo domovino. Marsikdo starejših se je z gemkobo v srcu spominjal tistih dni ob zvokih: Sirota jaz okrog blodim. Sedaj smo v tujem svetu. Toda spomini uhajajo nehote nazaj in to so še posebej poudarili godbeniki z Oj le šumi gozd zeleni. Toda proč z malodušjem, pogled nam mora biti uprt naprej! Naprej zastava slave je bila zadnja točka sporeda. Deset pesmi, deset doživetij. Kdor je te fante poslušal v njih prvih začetkih, je veselo presenečen prisluhnil, temu koncertu. Razumljivo je, da ni še vse gladko, toda če 'bodo fantje vztrajali pri tako resnem delu, g. dirigent pa še naprej razpolagal s tako ogromno zalogo potrpežljivosti, potem uspeh ne more izostati. Fantje so po končanem koncertu na željo občinstva, ki je napolnilo dvorišče Slomškovega doma, več pesmi ponovili. Še majhna opazka na rob: po mnenju kronista bi bilo poslušalstvo dosti bolj zbrano, če hi se med prireditvijo ne streglo ne z jedjo, na s pijačo. -er BARILOCHE XVII. slovenske smučarske tekme 4. t. m. je Slovensko planinsko društvo v Bariločah organiziralo XVII. slovenske smučarske tekme na Cerro Ca-tedral. V obeh panogah — slalom in veleslalom — je bila udeležba res lepa. Nastopili so tudi, kot se zadnia leta redno dogaia, številni iz vrst najmlajših smučarjev in zasedli lepa mesta. Prvič pa se je zgodilo, da je prvak Dinko Bertoncelj tekmoval in izgubil prvo mesto. Posamezni rezultati so bili sledeči: > »

S!*lnniSr» .To*»«»s Po^l'Pi^OValî« in olrtirpnejlrA T™!*lirn BnvAflll V noči 12. 9. se je izteklo življenje zaslužne književne prevajalke Siidonije Jernsrve. V našem kulturnem krogu je j kar edinstven primer, da bi Francozinja ' po radu, kakor je bila pokojnica, toliko storila za ugled slovenske in v širšem sjni-ln tudi jugoslovanske umetniške ricf-^erinlnos+i v mednarodnem svetu. S : Sidcniio .Terasovo je umrla najprizadev-' neišn prevajalka Ivana Cankarja, saj i so njena cankariana v francoščini in | angleščini tako obilna, kakor menda pri ; nobenem prevajalcu iz naše književno-' sti. Naša kulturna zgodovina ne ho sme. . la in ne mogla nikdar pozabiti ljubezni, s katero se ie ta francoska intelektualka vklinčila v naš kulturni krog. I Sidoniia Guinot se je rodila 25. avgusta 1894 v francoski provinci — v Usselu — in se je potem kot potomka siromašne dročjne z izredno eneraBo prebila k dinlnm? na pariški Sorbouni. ■ kipr le. Stpdiuula francosko Imuuriatiko in angleščino. Med prvo svetovno volno se je v Rordeauvu ji a e pomei- šim profesorlem, pred nekaj leti umrlim Tosinom Jerasom, ki je prlsnel ,T Frapcjlo no umiku srbske volskp č«-Albanllo. Kot rakonca sta se 1. 1019 naselila v Luihljani in s km letom se ' začenja vživljanie te inteligentne Francozinje v slovenski svet. Pridobila sl le ponolno znanle slovenščine in srbohrvaščine. že 1. 1926 le euoacril na ure- ■ vaialsko prizadevnost Sldonlle .Tera-c-a . njen prevod Cankarjevega „Hlanca .Tar- neia“. š+iri leta poznele le ta molstro-vina slovenskega prinovednika izšla v njenem angleškem prevodu (le-ta je dosegel 1. 1947 drugo izdajo). V letu 1930 je izšla zbirka Cankarjeve kraiše proze v knjigi z naslovom „Pages Choisies“: pri tem prevodu je bil udeležen tudi njen soprog. Po vojni je profesorica Jerasova še z večjim elanom nadaljevala prevajalno delo. Iz Cankarjevih spisov je med dru-j gim prevedla v francoščino, delno pa ; tudi v angleščino „Moje življenje“, „Po-I dobe iz sanj“, „Martina Kačurja“, „Po-1 hujšanje v dolini šentflorjanski“ in „Hlapce“ (slednje so v njenem prevodu uprizorili na nekem pariškem odru). Prevedla je tudi Grumov „Dogodek v mestu Gogi“, dr. Frana Steleta spis „La Slovénie, son histoire, sa culture et sa Priera ture“ in še marsikaj drugega. Bibliografijo nienih prevodov po-I grešsmo. Samo ta bi lahko pokazala. ■ koliko slovenskih, delno na tudi hrvat-I -i-ik ?u srbskih snjsov. zlasti še noezji ie Sidonija Jerasova prevedla v francoščino. 7a pripravlialočo se antologijo jugoslovanske poezije, zasnovano v zelo širokem obsegu, je prevedla mnoge pesmi iz vseh jugoslovanskih literatur. Ob njeni smrti je zapisal B. Borko: „Tisti, ki smo cela desetletja pozorno spremliali prevajalno dejavnost te slovenizirane Francozinje, najbolj ob-. čurimo ob njeni smrti hvaležnost za ! vse, s č''mer je pomagala uveljavljati v mednarodnem svetu dosežke slovenske literarne ustvarjalnosti. To poslanstvo nienega življenja, prav kakor njena rimnatičn» osebnost, ostaneta v trajnem spominu.“ Umrli so: LJUBLJANA: Anton Dovč, up. (85), Marjeta Židan, Ivanka Brolih roj. Ga-brenja, up., Ludvik šmuc, rudar v p., Krista Levičnik, Kristina Stadler, up. (88), Henrik Franken, dentist, Jože Vidmajer, up. trg. (84), Štefan, Marija in Trena Fekonla, Doroteja Benet r. Kovačič, .Terne! Jenko, p. dr. Modest Novak OFM, dolgoletni župnik v šiški Franc Mučlč, dml s+r. teh., Ivan Korošin, avtomeh. v p. (73), Jernej Kočevar, up. (82). MARIBOR: Dr. Jože Dobrošek (86), sodni sv. v p„ Pero Cestnik, up.prof. tel. vzgoje (76), Konrad Pulko (83), Franc Rumpof (71), Stanko Gradišnik, uč. v po., Marija Bela, pos. (71), Rudi Ilec, Anton Kimovec, predvojna komunista, Jože Kocbek (60) up., Alojzija Domicelj roj. Knaflič. RAZNI KRAJI: Veno Pilon, akad. slikar, Ajdovščina (74), Anton Luin, up. (79), Kranj, Marija Anderlič, Branik, Karel Štraus, šol. nadz. v p., Dol. Logatec, Terezija Šarec r. Pirnat, žena zdravnika, Radovljica, Janko Gašperlin, mesar v p., Šenčur, Tone Kmecl, posl. rest. Celje, Milena Hočevar r. Torkar, Štanjel, Anton Oražem, Kamnik, Jože Klanjšek, gen. dir. v p., Medvode, Peter Amšek, Kranj, Matilda Herodež r. Rudnik, Trbovlje, Antonijo Zupanc, Gor. Do'ič, Matija Lesica, up. ptt., Dravlje, 1 Marija Knez, Trbovlje, Mira Kramer, ! učiteljica, Laško. Veleslalom Dolžina: 600 m; višina: 150 m; število vratc: 20, 1. Janko Grzetič 0’ 23” 5; 2. Dinko Bertonceli 0’ 25” 2; 3. Aleksander Černigoj 0’ 28”; 4. Marko Jerman 0’ 30” 5; 5. in 6. Martin Jerman in Peter Draj-zibner 0’ 31” 5; 7. Neiko Razinger 0’ 32”; 8. Janez Drajzibner 0’ 34”; 9. Tonček Arko 0’ 39”; 10. France Jerman 0’ 41” 8; 11. Nevenka Jerman 0’ 47”; 12. Rihard Godec 0’ 48”: 13, S+ane Bačer 0’ 58”: 14. Grega Arko 1’ 03”; 15. Ed-gard Godec 1’ 04”; 16. Peter Amšek 1’ 08”; 17. Luis Černigoj 1’ 47”; 18. Klemen Arko 2’ 08”; 19. Vojko Arko 3’ 02”. Slalom Dolžina 400 m; Višina 100 m. Vratc 22. 1. Janko Grzetič 19”0 19”0 0’38”0 2. Dinko Bertoncelj 20”0 20”5 0’40”5 3. Marko Jerman 22"0 22”2 0’44”2 4. Aleks. Černigoj 24”5 23”8 0’48”3 5. Martin Jerman 27”9 25”8 0’53”7 6. Nejko Razinger 27”5 27”8 0’55”3 7. France Jerman 29”5 30”0 0’59”5 8. Stane Bačer 32”0 29”5 1’01”5 9. Peter Drajzibner 28”0 35”0 1’03”0 10. Nevenka Jerman 37”1 33”5 1’10”6 11. Tonček Arko 34”5 36”7 1’11”2 12. Rihard Godec 37”5 36”2 1’13”7 13. Luis Černigoj 37”5 46”0 1’23”5 14. Janez Drajzibner 40”0 46”8 1’26”8 15. Edgard Godec 43”5 49”0 1’32”5 16. Grega Arko 45”0 52”5 1’37”5 OB OBLETNICI SMRTI V soboto, 31. oktobra bo v Slovenski kapeli sv. maša za pokojnega glavnega urednika Svobodne Slovenije, Joškota Krošlja. V soboto, 21. novem, pa bo maša in komemoracija za pokojnim predsedni kom Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miho Krekom. NAŠE REVIJE Meddobje XI - 2 Pred kratkim je izšla druga številka splošnokultume revije „Meddobje“ ki jo je kot svojo 72. publikacijo izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Uvodnik v španščini je napisal glavni urednik France Papež in je za snov izbral „El mundo y nosotros“ (Svet in mi). Sledi poetična drama „Gozd“ v dveh dejanjih, katere avtor je prav tako pesnik France Papež. V njej nastopajo: Ulikses, Enej, Don Quijote, Lepa Vida, Kasandra, Dido, Kirka, Zarotniki in zbor. Avtor omeni, da dobivajo Osebe, čas in kraj različne zgodovinske in človeške vrednosti, časovno je opredeli: po razdejanju Troje — po drugi svetovni vojni. Poetična drama (katere del je že Nikolaj Jeločnik unorabil za zgradbo svoje odrske suite ob letošnjih junijskih proslavah) ima gotovo svojevrstno veliko vrednost in bi jo bilo ob priliki posebej analizirati. Naslednii prispevek je ..Meditadla o Kristusovem trpljenju“ Milana Kopu-šaria. Trplienie učlovečenega Boga se obširno razmišljuie. pa tudi nresoin pod psihološkim zdravniško kirurškim in umetniškim vidikom. V zaglavju Problemi piš" Finko Ža- kelj o Veri v sodobnem svetu. Podrobno se ustavlja ob problematiki vere, modernem ateizmu, Bergsonovem odgovoru, pa tudi ob fenomenu prebujenja vere. Otroci in starci Narteja Velikonje (spisal France Papež) tvorijo zaglavje Glose. V Kritikah in presojah ocenjuje Rudolf čuješ knjigo Towards a Cooperative world, ki jo je spisal George Davidovih. j Zaglavje Gradivo to pot vsebuje ; kratko razpravo Tineta Debeljaka Ru-| dolf Dilong in njegova pesem „Basnik“. j Sleti balada v Dilongovem originalu in j Debeljakovem prevodu, i Za konec še Vladimir Kos v zaglav-! ju Zapisi razmišlja o staranju zamejskega ustvarjanja. Umetnostna priloga je to pot posvečena akad. slikarki Bari Remec. Na posebnem ilustracijskem papirju je reproduciranih osem njenih del (4 olja in 4 tuši). Revijo ureja konzorcij, katerega predsednik je Tine Debeljak, glavni urednik pa France Papež. Zunanja oprema je delo akad. kiparja Franceta Gorše*a. Diagramacija pa arh. Marjana Eiletza. Vsak teden ena MOJ BOG Dragotin Kette Ko pride noč, sodruga fantazije, in mir objame polja in gore, se raz podobe moje galerije spominov temni zastori spuste. In duh se med spomini lahno vije in moje ranjeno drhti srce. In pozna ura v tihi noči bije in vedno še oči v temo strme. Tako pred Bogorodico trepeče, sedaj vstajaje, sedaj vmiraje, do jutra sebe gonobeči plamen. O, da bi tudi ti, srce goreče, ob grobu zadnje že bilo postaje in vzdihnilo že k njej poslednji amen!, Darujmo kri Zveza Slovenskih mater in žena sestavlja seznam darovalcev krvi, na katere bi se v nujnih primerih lahko o-brnila. Zato naprošamo vse osebe, ki bi bile pripravljene sodelovati pri tem plemenitem delu, da nam sporočijo svoj naslov in po možnosti teleonsko številko. Prijave na T. E.: 60-0643, ali 99-7873, ali 69-9503. Kdo more dati kri? Vsakdo od 18. do 55. leta starosti, razen, če je imel: v zadnjem tednu prehlad, izdretje zoba ali cepljenje; v zadnjem mesecu lažjo operacijo inekcijo proti tetanusu, cepljenje proti kozam ali rumeni mrzlici; v zadnjih treh mesecih: dajatev krvi, i-rmbp 4,R ir jr tp”° ali več; v zaduiih 6. mesecih težjo operacijo, transfuzijo krvi, oralen «rak - -lateutčnim bo^mk^m; v letu« poračnost, cenrienle nro- H stgkliui. oseben stik z ieričuim kolnikom- od roistva: slabokrvnost, zlatenico močvirsko mrzlico, sifilis. loMim, vročino nesnnnnva izvora, brucelozo, močno krvavitve, oveeveščeuia. anripo neetm-is. druge c-j-čne Tnotnie. sladkorno kolesen z inavitnskim zdravBeniem i; rumn-asovo bolezen. Pivi <üví»isí»*!iw* I-* 1** v “Svnboinl Slov««".**’'** 13. oktobra 1950 — Št. 41 IZJAVA IN PROŠNJA SLOVENCEM Neki ljudje, ki že dalj časa sku-geie mirti enotnost slovenske demokratično protikomunistične fronte razširjajo med našimi emigranti neko „slovensko izjavo“ (Slovenian Declaration). Da hi bila zmeda večja in lov za podpisi uspešnejši, ta izjava vsebuje tudi obljubo k sodelovanju z Narodnim odborom za svobodno Evropo (National Committee for a Free Europe). Ker me mnogi vprašujejo, moram pojasniti sledeče: Informiran šem, da ljudje, ki zastopajo slovenske demokratične in protikomunistične stranke in skupine in člani Narodnega odbora za Slovenijo isto tako s „Slovenian Declaration“ in njenimi začetniki nimajo nobene zveze. Jaz nimam nobene zveze s to „Slovenian Declaration'!. Kolikor vem, so to akcijo podweli isti ljudie, ki so že med voino okušali rušiti slovensko demokratično protikomunistično skupnost in nadaljujejo ta svoj posel v emigfaeBi. Kot predsednik Narodnega odbora za Slovenilo in Slovenske liud-ske stranke prosim vse Slovence, naj teh izjav ne sprejemajo in ne podpisujejo. Sedaj je važno samo delo za o.«woboienie. Narod doma od svoje emigracije pričakuie samo požrtvovalnega dela. za rešitev iz komunistične diktatura V svobodi na ko narod sam odločal o svoii bodočnosti. Tzjava (Slovenian Declaration) ne more imeti nobene koristi za Slovence, more nam le škodovati. S'ovenci smo srečni, kienkolj se nam nudi možnost in priložnost. da enUoipipmo z National Oomktee for a Free Europe za osvobojenje vseh narodov, ki kakor naš trpe pod totalitarno komunistično diktaturo. Kakor sem informiran, pa tudi National Committee for a Free Europe nima nobene zveze s to „Slovenian Declaration“ in njenimi raz-Sirjevalci. Miha Krek Skupni izlet osnovnošolskih otrok Tretja starostna doba I Pa teh rezultatih je prvi mesto za-; _ , „ , sedla ekipa iz Lanusa s 54 točkami in Kot je bilo napovedano je bil v drugo mesto Moron z 49 točkami, nedeljo, 4. oktobra, izlet za otroke iz ostali dve mesti pa imata San Martin slovenskih osnovnošolskih tečajev, trer ih Capital s 6 točkami vsaka šola. San tje starostne dobe. Že zjutraj se nam Justo in Ramos 'Mejia nista zasedli je oDetala, lepp vneme in sonce se je kar mest. smejalo na otroških obrazih: Namena'izleta sta bila dva: 1. lah- DEČKI: koatletski turnir in priprava Vaje za deklice in dečke, ko bodo vsi skupaj , j/-,- . Q, 9/1ft . nastopili na Mladinskem dnevu v Mo-,1' **£ katSorij^ ^ ’ lZ' ronu dne 9. novembra. I „ ? J o» h/i« bolje spoznajo in tekmujejo v prijatelj- Skok v daljavo: ski družbi. Taka tekmovanja priporno- L Grohar Igop Adrogue, 3,74 m rejo k razvoju tekmovalnih vrlin in k 2. Klinc Andrej, Adrogue, 3,71 izven čutu in vsakdan večjemu razvoju telesa. kategorije Tekmovanje se je začelo ob 10. Na- 3. Zakrajšek Andrej, Adrogue, 3,67 m stopilo , je 71 otrok, vodilo pa je sku- Met kamna: pino 17 vaditeljev. 1, Klinc Andrej, Adrogue, 33 m izven Lahkoatletski turnir se je vršil na kategorije sledeči način: 2. Grohar Igor, Adroguč, 28 m DEKLICE: 3- Pav®er Dani’ Adrogue, 24 m m « .. . i Skok v višino: Tek na 40 metrov: 1. Pavšer Dani, Adroguč, 1,19 m 1. Kurftik Manca, Morfin, 6” 5/10 2. Urbančič Evgen, San .TnsN), 1,13 m 2. Hočevar Marija, Slov. vas, 6” 6/10 S. Skubic Miha, Ramos Mejia, 1,10 m 3. Šušteršič Janja, Slov. vas, 7” 2/10 gtafeta ^ m; Skok v daljavo: 1. Adrogue 28” 1/10 1* KiilHiK Mailca, M<">ti6ti, S,42 iti i Šenk Statiko, Pavšer Potef, Grohar božični sestanek H. Hočevar Marija, Slov. vas, 3,42 m1 Igor. Klinc Andrej z C 1 sestancl£ (drugi skok) 2. Slovenska vas 30” 3/10 3. Šušteršič Janja, Slov. vas, 3,30 m Kokalj Tone, Sušnik Dani, Vilfan Marko, Čampa Jože Po teh rezultatih je prvo mesto zn- PROSLAVA SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA 29. OKTOBRA IN DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE BO V SOBOTO, 24. OKTOBRA V SLOVENSKI Hiši j ESL0VENIA LIBRE Editor responsible: Milo* ¡Mui Director: Tone Mizerit Redacción y Adminiatracite: Ramón Falcón 4158, Bueno* ih« T. E. 69-9501 A rtastima Ob 19.00 sv. maša za vse Slovenke in Slovence, ki so delali in se žrtvovali za svobodo slovenskega naroda. Ob 20.00 v veliki dvorani Slovenske hiše: „Pred petindvajsetimi leti in danes ih jutri“. Besedilo dr. Tine Debeljak; v izvedbi slovenskega gledališča, vr^-rr „ . ___........................ Ob 20.45 Slavnostna večerja. f . 1 m FRANQUEO PACADO 1 Concesióa N* 5771 M i TARIFA REDUrmA Cenr.aién N* M24 j R*ciatm Nación*) 8« la Umpia^J Intelectual No. M4.2» Vstopnina za kritje stroškov prireditve in slavnostne večerje $ 900.- OBVESTILA DRUŠTVENI OGLASNIK Met kamna: 1. Kurnik Marica, Morón, 26 m 2. Dimnik Lojzika, Capital, 25 m 3. Hočevar Marija, Slov. vas, 22 m Skok v višino: 1. Hočevar Mari'a, Slov. vaš 1,10 m 2; Zorko Lučka, San Martin, 1,05 m 3, Kurnik Marica, Morón, 1.00 m Štafeta 4v60 m: -. fJovenška vas 31” 2/1Ó _____ , * j i Deveta počitniška kolonija za otro- PETEK, 16. oktobra: ke. Zedinjena Slovenija tudi letos pri- V Slomškovem domu bo imela Zveza pravlja v cordobskih gorah otroško ko-žena in mater _6b 18.30 pevsko vajo za lonijo od 7. do 12. leta starosti, Prijave S sprejema v svoji pisarni V Slovenski ; „Ann,,, ,, , hiši do 25. oktobra vsak dan od 15. do • SOBOTA, 17. oktobra: 20. ure (razen ob sobotah) in ob ne- ' i V Slovenski hiši oh 10.30 materin- deljah po sv. maši. Pohitite s prijava- ! ; ska proslava otrok Jegličeve šole. mi, ker je število omejeno! — Dnevna l j 9.kulturni večer SKA v Slovenski oskrba pri dr. HanželiČu znaša le 450 Narečni*# S»*>b. Slovenije aa let« 157%, za Argentino $ 2.900.— Pri poiHjaaji po pošti $ 8.000.—; ZDA im Kanadi 13 USA dolarjev; za Evra»» pa |g USA dolarjev ca poüjjaaje i aviemte pošto. — Evropa, ZDA im fañada m podajanje i naradm« podda • USA d* T allere« Gráfico# Vilko S.K.L, Eeta** Unido« 425, Ba. Airea. T. K. 33-72U Ji i - “Tj:— i" cn' l v, . »Jtuitunii večer SKA v Slovenski osKroa pn ar. ttanzencu znaša le 40U , : sedla ekipa Adroguč t 80 toč «wm; • Predava dr. Vinko Brumen: „Naš pesov, ves prispevek pa 11.500 pesov.!; ami; tre- lasi Ha« atr J in in cbrloi“ K Tiri invi ip ireha nrilnsf.iti g 000 rav ro-ebéi \ Kolonija deklet in fantov od 13. Na Pristavi mladinska maša zdru- „„ n ,iKandidati nai se lavno v pisarni /,edi- MATERINSKO PROSLAVO Hočevar Mariin, žitnik Jožica, Zajc č. g. Jurilu Rodet”. ki je daro^al sv. |žefty s^M^^u^^maSi materinska “i®”« Slovenije. Plačilni pogoji isti kot mašo; gôsuodu Paketu Dimniku za ! ¡Dani, Šušteršič Janja 2i Moron 32” 3/10 ! prevoz vseh potrebščin in g. Poldetu Pogra‘c Alenka. Polah Anka, Kur- Malalan” za spremljavo in sodelovanje nik Marica, Kopač Marija pri dekliški vaji. g. m. pros'ava za sar.martinske matere. V Domu v Garapachayu celodnevno „Pomladansko veselje“. ČETRTEK, 22. oktobra 1970 ki jo priredijo svojim ljubim mamicam v počastitev otroci slovenske šole na Pristavi. Srednješolski tečaj „Ravn. M. Bajuka v Slovenski hiši sporoča: da bodo Mladinski Snortni dnevi PRIHODNJA TEKMOVANJA 13. oktobra v Slovenski vasi Nogomet 10 30 Pan Justo — San Martin 12 30 ^ drogue/Berazat. — Moron 14.30 Ramos Mejia — Slovenska vas 25. oktobra v Slovenski vasi Nogomet 10.30 Ramos Mejia — Adroguč/Beraz, 12.30 Slovenska vas — San Justo 14.30 San Martin — Morón PO SPOETNBM SVBTUi Zvezi slovenskih ma+er in žena č, I V Slov. hiši ob 16.30 predava pri na koTlcu šolskega leta 17. in 31. Izvezi slovenskih ma+er in žena A g, oktobra, popravni pa v marcu prihed- ob 10: skupna sv. maša ob 11: materinska proslava ob 13: skupno družinsko kosilo i V ponedeljek, 12. oktobra se je uspešno vršil lahkoatletski turnir. Zaradi pomanjkanja prostora bo podrobnejšo poročilo v prihodnji številki. Na Univerzi v Torinu je Ilrepevni- . dine“, kova iz Beograda postavila nov jugo- , slovanski rekord v skoku v višino g. SOBO TA, 24. oktobra 19(0: 186 cm ter tudi zmagala. Naskakovala i Proslava obletnice osvoboditve 29. je tudi desetletje strri sve ovni rekord oktobra 1918 in dneva slovenske zasta-Romunka Balrsove, a le podrla lestvi- Ve, s slavnostno večerjo, v Slov. hiši. to v višini 192 Cm. Košarkarska eki- Začetek s sv. mašo ob 19. pa ie v tekmi za bronasto medaljo iz- ' gubila s 65:66 s Kubanci, čeprav je NEDELJA, 25. oktobra 1970: ves čas tekme bila v vods.vu. j y Slomškovem domu deveta oblet- V Lescah se je 6. šentembra priče- uica otvoritve. . lo X. svetovno prvenstvo v padalstvu, < V Hladnikovem domu asado, name-ki je traialo štirinajst dui. Tekmovali «jen sodelavcem, prijateUem in znan- so padalci in padalke iz 27 držav: Av- cem rev. Franc. Buha CM. kate-ega strrt, Belgije, Bolgarke, Bmzila, čila, «kupicek je namenjen uotrebam njego-©ŠSR, NDR. Finske. Frnuciie. Italije, vega misijona d*» Madagaskarju, prj-Kanade, Madžarske, Mehika.' Nizozem- četek ob 12. Prijave do torka, 20. okto-ske, Norveške, Nove Zelandije. Poliske, bra, na telefon 922-4570. Švice, švedske, Turčiie. Vel. Britanije, Izlet deklet, in fantov iz San Martina ZDA, ZRN in Jugoslavije. V iugoslo- na Ezeizo. Odhod iz Slov. doma ob 7.45. vahski ekipi sta. bila tudi dva Slovenca: V Našem domu v San Justu ro maši . Viktor KunFenik iz Lavriče in Štefan materinska proslava, ki io pripravlja „Žalostno je t6t Deset let ste že Pesjak iž Radovljice. šola „Franceta Balantiča“. presedeli v ječi, zdaj ste pa spet tu.“ j Znani namiznotenigki igralee-veteran ČETRTEK, 29. oktobra 1970: „Ja, saj ste me sami klicali; razen jjakg Marinko v Toronto v Kanadb je , v Našem domu v San Justu ob 20 tega pa tudi nisem deset let sedel, na prvenstvu veteranov ZDA v New sestanek deklet in fantov. Predava in ‘ Yorku med 500 tekmovalci osvojil prvo debato vodi g. Jože Škrbec o temi: mesto. : Tretji svet. Rudi Hiti, eden najboljših slovenskih NEDELJA, 8. novembra 1970: Tajnica: „Gospod šef, ko ste bili af® za n°ekoa čikaško prof e-| Tranijsko snidenje pri č. g. Skvarči odso'ni, je prišel neki gospod in rekel, sionaino ekipo. j v Lujanu v colegio San Jose. Opoldne da bi vam najrajši vse kosti polomil.“ 1 dr. Tone Rant o „Verski vzgoji mla- n?e?a leta= da ko sk,eP"a seja profe-'• ” sorskega zno^a 7. novembra ob 18. uri; da bo zaključek tečaja dne 14. no^erp- bra s sv. mašo in zaključno priredi- j ; C29-9838 in pri društvenih odbor tviJ°- I i nikih. • Lepo prosimo, da se za kosilo | priiavite vnaprej na tel. 629-4077, 5 V SLOV. DOMU V SAN MARTINU : i bo v nedeljo, 18. oktobra, po maši, Š Materinska proslava s prigrizkom. Vse matere iz San 5 Martina in okolice toplo vabi sanmartinski krožek SDO I £a dobro volio Na sodišču JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público • Cangallo 1642 Buenos Aires Pta, baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 sem tudi ležal ih stal,“ Iz pisarne PROSVETNI VEČER ZEDINJENE SLOVENIJE zaradi stavke bo v petek, 16. oktobra, ob 20 v Slovenski hiši. Predavatelj i padre Gardella — znana osebnost v argentinskem javnem življenju. Tema: „Argentina en la hora actual“ Zaradi izredne aktualnosti vabimo vse rojake k udeležbi Šef: „In kaj ste mu odgovorili ?‘‘ Tajnica: „Da mi je žal, da vas ni.“ OD DOMA Na govorniških odrih je vedno kozarec vode, in sicer zato, da bi mogel govornik poplakniti lastne besede, ki jih bo požrl SDO SFZ i skupno kosilo. Prijavite se do 1. novembra v domu v San Martinu, telefon 755-1266. vabita vse rojake na Kaže, da bodo pot v socializem uspešno prehodili samo tekmovalci na dolge proge. Da ne bi vrgli puške v koruzo, že nekaj let več ne sejemo koruze. Politično geslo „Deli in vladaj“, smo zamenjali s koristnejšim: „Jemlji in vladaj.“ UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK ipecialist 7« ortopedijo iu travmatologijo Ordinira ▼ torek, četrtek in aobot* od 17 do 20 C. Jose E. Uriburu 285. Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 Pevsko glasbeni festival ki ga pripravlja mladina iz vseh okrajev Velike Buenos Airesa. Čas. sobota, 31. oktobra, ob 20. Kraj: Slovenska hiša Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.30 Ponedeljek, sredo, petek. Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852 KONCERT ZDRUŽENIH PEVSKIH ZBOROV Sobota, 7. novembra Slovenski dom v Carapachattu NEDELJA. 18. OKTOBRA ves dan POMLADANSKA DRUŽABNA PRIREDITEV Po sv. maši bo kosilo, popoldne pa pester program Sodelujie orkester St. Pauli SLOMŠKOV DOM - RAMOS MEJIA Nedelja* 25. oktobra Castelli 28 9. OBLETNICA Dopoldne: ob 11.00 Pozdrav in dviganje zastav # Sv. maša za vse žive in mrtve člane Slomškovega doma. Daroval jo bo msgr. Anton Orehar. Pel bo ramoški cerkveni pevski zbor ob 12.30 Skupno kosilo po izbiri in zmernih cenah Popoldne: ob 16.00 Pozdrav predsednika Slomškovega doma Nastop Slomškove šole s prizori nedeljskega poldneva v slovenski vasi.. Sodelujejo: številen pevski zbor, folklorna skupina in mlad. godba Prosta zabava ob poskočnih melodijah Delovali bodo dobro založeni štanti, buffet in kuhinja Pridite, da se skupno poveselite z nami na vrtu Slomškovega doma! (ODVETNIK Dr. FRANC KNAVS sporoča vsem rojakom, da je preselil odvetniško pisarno na TUCÜMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital T. E. 45-0320 Uradne ure vsak dan od 17—20 Po dogovoru tudi izven tega umika Počitnice v Cordobskih hribih Dom je za vse in samo za Slovence na razpolago od 12. januarja do 28. fe-! bruarja. Kdor si želi oddiha in utrditi zdravje v tem gorskem zraku, naj čimprej; priporočeno (certificado) sporoči dan prihoda in vrnitve in koliko bi se v primeru! potrebe lahko spremenili ti datumi, na naslov: Hanželič Rudolf, San Esteban,; Sierras de Córdoba. Voznih listkov ne kupiti pred prejemom odgovora, da je vg i Domu še prostor. ; j Ker zlasti lansko leto radi popolne zasedenosti nisem mogel sprejeti mnogo ■ družin celo rednih dobrih gostov, zato sem prisiljen letos sprejemati le za največ! tri tedne bivanja tu. Podrobne informacije daje po dobroti Dušnopastirska pisarna. SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. Bartolomé Mitre 97 Ramos Mejia T. E. 658-6574 Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20 Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah. Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico ! ' rt <