247. številka.
Ljubljana, nedeljo 26. oktobra.
X1L leto, 1879.
Izhuj;i vsttk duu, izvzeuiši   uitedeHk«  u dueve po praznikih, tor velja po pošti prejemali za »VBtro-og«rgke dežele za celo leto Ifi gld., za pol hta 8 gl., ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 tfld. ;J0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ue računa 10 kr. za mesec, 30 kr. »a četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za L i ubijano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 jM. — Za oznanila ae plačuje od četiri Btopue peti t-vrste 6 kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j! administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Spomini iz slovenskega Štajerja.
i.
Lepi so kraji, katere Sloven po Štajerji poseda. Prav ustvarjene za to, da ljudstvo v njeni povoljno živi. Narava je bogat*. Mc.gočni gozdi pokrivajo pogorje, na holmih ttta rodi, ravnine so žitne kaste in raznovrstno sadje zori v pnbladnem mu obnubji; za poljedelstvo V večjej meri ter živinorejo in sadjerejo, bče-larstvo so pogoji, kakor le mogoče dobri. In zakladi premoga, rud pod zemljo! V tnkej deželi ljudstvu nij treba kruha stradati. Dobre ceste in železnice preprezajo to ozemlje in trgovini je veliko polje odprto ua vse kraje posebno pa z izhodnimi deželami: Tu mora človek dobro živeti. Iu lepo zidane vaške hiše, skoraj v obče lepe, prostorno hiše v trgih in mestih tu dajo skltpati, da v njih revno Ijud-Btvo ravuo ne prebiva. Tu nahajaš trge, proti katerim se muoga manjša mesta skriti morajo, in v«.si, kjer za vsako hišico velik kozolec stoji, zuatueuje, da se je vsaj nekdaj kaj v njem razobesati dalo. Velike lepo opravljene cerkve se ti povsod tu predočevajo.
Z visoke gord v te slovenske kraje gle dati, kako dobro do to domačinu! Kako ste lepe ve dolge ravnine, kako ljubki vi vinski bolmi, kako veličastne .ume Pthorja, Planine in na obrežji Drave proti Koroške j, kako cvetoče ve planjave, to svojimi jablanami in češnjami, pa kako resnobni vi kraji, kjer voziček za vozičkom premog vozuri, kjer v tihe j noči pred razpelo par minute ni nož ca krepkih mož s krampi in svetilnicami kleči, moleč Boga, da jih varuje nesreče v jami! In kakor
Bolgarska narodna himna.
Vsuk narod ima svojo pesen, ki povzd:-guje sne in duh, kadar se zapoje; tako ima tudi bolgarski narod v svojej „Šumi Marica", katera ae dandeues v evropskih časopisih mnogokrat nupominja. Prevedena je uže tudi v druge jezike, na nem ki preložil jo je v izvirnem metiumu in kolikor mogoče s posnemanjem izume r>me in poredanja besedi naš rojak prof. Bezenšek na izrecno želj o kneza Aleksandra I. Mi ju podajeuio svojim bralcem v originalu, samo smo Btavili na mesto ćirilskih pismeuk latinico:
Šumi Marica
Okrvavcna,
Plače vdovica
Ljuto ranena Marš, marš Generale marš, Kaz,1) dva, tri, marš vojnici!
') = jeden.
srebrni pasovi se vijo tu Drava, tam Savinja Sava, in nebrojno Število manjših vod&! Lepo si, krasno si, ozemlje ljubo slovenskega Štajerja 1
In krepko ljudstvo te prijazno pozdravlja v bogatej naravi te zemlje, marljivo \q, veselo, gostoljubno je, ker je slovensko ! Ali srečno nij! — Na meji biva in z nemškim narodom mu je dotika.
Po sredi skozi to ozemlje vodi glavna črta južne železnice in novi čas, čas parnega stroja in brzojava tu z velikansko močjo mej naše rojake stopa. Kar je srednji vek polsgoma pripravljal,  zahrumelo je najedenkrat s prvim
ulaponom, ki je po moči.....dirjal ter tihi
mir patrijarhalizma pregnal. Ljudje raznih de-žeia in narodov bo bližajo, delo dobi mogočnega pomaga!ca po sopuhu in novo življenje v vseh razmerah se ttablira. Drugačna so zdaj sredstva boja za življenje in prvo ulogo dobi duh človeški. Tu gori na hlaponu stoji slaboten človek in z malo telesno močjo vodi tega orjaka! Tu je človek vse kaj druzega, nego voznik s še tako velicim „parizarjem". In vse kaj druzega nego prejšnji čas mora biti človek na vseh stopinjah, ako nehče priti na boben. Veliko več potrebuje, ker več je sam videl uže in v zraku visijo večje potrebe. Večje, intenzivnejše delo in drugačno delo ga čaka, v kojem bi moral vsak biti on močni človek, ki železnega konja uzda.
Velika moJerna zahodno-evropska kultura, dolgo pripravljajoča se v burnih časih srednjega veka, stopa čvrsto mej svet, stt*re države premetava, ki jej prostora dati nebčejo iu druge sili, da vržejo staro obleko raz sebe. In boj mej starini časom, starim mišljenjem,
Vojuni mili Nap red da vrvim, So sieki1) sili3) Balkan da minem 3) Marš, marš itd.
Junaka Donski Nam jc voditelj, S proporce4) Lcvski Božd") pobeditelj. Marš, marš itd.
Viždtc despoti Gencralja naš, Čujte zapejto Nikolaju marš. Marš, marš itd.
Vojni'i hrabri Sled nego0) letjat
«) == vsemi.
*j — močmi.
3j = prejderao.
4) = zastava (prapor).
*) — bodeš.
6) = njega.
staro omiko in novim časom, kojega jo Lu trova verska in fraucoska politična prekucija započela, velikanske pomagače, tisk in sopuh ter smodnik imati v svojem spremstvu in največji duhovi dozdauje svetovne omike' vodijo krdela. Milijon kajig potuje mej svet iu tovarne te železnice stvarjaio drugo mišljenje — spravi z Bogom s*1, sturi čh.s, ura ti je odtekla v takih razmerah! B)j mej staro in novejšo dobo reformacii je emirom ljut in poln trpljenja; zmaga začetkoma negotova se ntgne b časoma na stran novej>e dobe, mišljenje o ljudeh so počasi preminj;>, nagiblje na btran reformacije; v mlajš'h je mišljeuje novejše dobe, časovnega duha polno in kar nč ne pomaga starejšim ljudem; nj hov čas se nese v grob in joj premaganim!
Kdor nemško zgo lovino tfcl literaturo, kdor nemško obrtnijo, kdor sploh nemško kulturo količkaj pozna, pritrdil bode, da jo Nemec bil t tem boji starega in novejšeg i časa je len glavnih faktorjev in akopram se je nasproti Francozu ali Angležu včasih bolj mlačno obnašal in kazal, da nema duševnega dela, gibanja, je vendar vzlic BVOJej flegmi prav močan postal v kulturi. V življenji nemškega naroda je de -ti t-eaču h potez ia tudi v modurnej kulturi njegovej, ali jeduo se ne da ta.iti, mogoč m stoji po s o jej b«)g,;tej omiki sredi Evrope. Avstrijski Nemec ima glede te moči malo zaslug; bil je pasiven, biti moral bolj pasiven nego nasprotno; bil je z diuziini, kakor to Slovan', graničar proti Turkom in drugim, iz Azije v Evropo hrumečim narodom; ali uže začetkoma 19 stoletja nij več pasiven, on sam dela, dela družili Nemcev pa, kulturo
Porjat1) vzdaha9) I gromko vikat: Marš, marš itd.
S krvav oster meč Gcnoralja napred Vzglasja na seč3) Grm, ogenj napred Marš, marš itd.
Treba niz gora Zazvoni napred
Ura, uni Ura, marš napred. Marš, marš itd.
Slavno da živej
Naš imperator,
Naš imperator
Car (knjaz) Aleksandri
') = parajo (presekajo).
a) = zrak.
3) = na vso strani.
druzih Nemcev vodi sem mej svojce in kmalu je prav jak, vsaj nasproti diuzim narodom mnogojezične Avstrije.
hi tadi v Avstriji se bije bij mej staro in novejšo dobo, in tudi tukaj se etablira čas tovarn in železnic, in tu je on, Nemec, „re-gens chori". Tu on drugim narodom diktira. Pride mu političaa razkosanost minolega časa na pomoč in olvalivši s začasni Migjara, katerega posredno po obrtu in trgovini v roci drži, hoče biti je ob avstrijskega Slovanstva vaaj v svojem obližju. Tu s i začne trpek boj Čehov in Slovencev žnjim.
Interesantne strani bode prihodnji kulturni historik napisal o tem boju. Svitle bode strani našel pri Čehih, kateri so b precejšnjo omiko stopali na mejdan z Nemci, tužne pri naB malih Slovencih, katerim je tudi v novejšej dobi suknja lakaju miuole dobe visela na životu. Nesrečna namjeleg* Slovencem. Adrija, jug in iztok ; skozi na -e dežele vodi tja tako lepa pot! In morje potrebuje tudi na te strani nemška trgovina, v orijentu je zaslužka veliko za njo in seveda zraven tega lepe pokrajine slovenske! Korist je Nemcem velevala, da doli silijo. In tovarne njihove so tudi za Slovenca delale, ker železnica je tako ceno doli privažala vsakovrstuo blago.
O tacih razmer ih stopa Slovan v boj starega z novejšim časom. Ah, trpel je mnogo, premnogo naš človek v starejšej dobi in tu li on je veselo pozdravljal novodobne ideje, zlasti inajsi svet; starejše omotil je blesk železnic, blesk tuje prednosti: vozarili bo jo gori na Dunaj, vozarili po Nemškem kot trgovci, hodili kot rokodelci okolo in nemškega kvasa je bilo uže toliko iz prejšnje dobe tu v našej domovini in posebno ni Štajerskoj in Koro-škej — in moj Bog, iebko je vzhajal nemški kruh! —
Nij ljudstva na zemlji, ki bi toliko rene-gatov brojilo, nego Slovensko. I'videvam to prikazen; moralo je tako priti in nij zloba v ljudeh navadne omike, če poklekavajo pred ma-likom omikanejše tujine. Kdo ne pozna Schil-lerjevih besed, katere staremu Atioghausnu govoriti da:
„Z močjo pritiska novo k nam, iu staro Častitljivo umira, drugi časi Nastopajo, drug rod živi na svetu;
Čemu živim še V.....
Moj Čas leži pod zemljo.....!u
Postavljen v dobo prerojenju časovnega mišljenja, Sloven mej dvema mogočnima sosedoma nij mogel po vsem na lastne noge stopiti, najmenj pa bojevati se uspešao z narodi, kateri so na vsakej postaji železnic, v vsakem trgu, v vsakej vasi svoje rojake kot uradnike, trgovce itd. postavljali.
Močnejši duhovi Slovenstva so v tem času svoje domoljubno delo začeli, menj močni stopili pod prapor hcgat;oa soseda.       —a —
Politični razgled.
Notranje <l«'i«»i«».
V Ljubljani 25. oktobra. Atiresni orlhnv državnega zbora je imel minoli četrtek sejo, h katerej so prišli tudi ministri grof Taafie, Stremavr, baron Korb in Chertek. Centralistiška manjšina v tem odboru je naznanila poseben svoj načrt adrese.
Adresa avtonomistiške stranke in tudi 6'ia ustavoverne je uže po dunajskih novinah objavljena. Prvo prinesemo v prihodnjem listu in tudi o drugej bodemo imeli priliko govoriti. Omenjamo za denes samo to, da ustavoverne novine so kar vse raz sebe zaradi adrese avto-nomistov, osobito za to, ker jo je izdelal grof IIobenw>»rt.
Češki listi se zelo hudujejo nad nUrcso fl<tspo<t*k<» mbqn*tcet o katerej pravijo, da hoče preBtolni govor popravljati. Tista adresa govori, da bo Be Čehi z vstopom v državni zbor odrekli svojega prava.   To je pa sila in očitna neresnica, ker proti temu govori češki protest, kakor tudi prestolni govor, ki se je izrazil, da se Čehom pusti njihovo prepričanje o državnem pravu, tedaj res Schraer-ling in Hasner hočeta cesarjeve  besede popravljati in če^ko pravo uničiti b prazmmi razlogi.   To ima Taaffe od svoje popustljivosti, da mu zdaj ti stari zagrizenci v gospodskoj zbornici na vse mogoče načine nagajajo. Skoz 18 let se nij noben federalist poklical v gospodsko zbornico, potem imajo lahko oni večino; Tsafle naj bi bil kakih 40 federalistov notri poklical, potem bi centralisti uže bolj oskromno postopali. Sicer je pa anomalija, da taki od vlade imenovani poslanci hočejo vladi nasprotovati; Ta' ffe kaže pač premalo ener-žije, zato tako delajo z njim.
Vnuiije države. Sad turškega izdajstva se prikazuje. Po roča se namreč iz Cetinjti, da bo Albanci dne 23. t. m. napadli Črnogorce z orožjem mej Oršanico in Veliko. Izid krvavega boja je še neznan. Arnauti se oboro?uj6 zoper Srbijo in Črno goro.
Iz ltrttfi-<s*f<i se poroča 23. t. m., da je tja prišel ameriški zvezni poslanik na Du-
naj i, Casson, da se bode dogovarjal b arb-sko vlado zaradi osnovanja ameriškega zastopništva v Belgradu in zaradi sklepa trgovinsko pogodbe mej zveznimi drŽavami in Srbijo.
Angleži nijso še prestali vse težave is opasnosti z vzetjern Kabula, položenje njih T Af'ffftnistftftt postaje Čedalje neprijetniše* Neodvisni rodovi mej A'i-Khelom in Šutargar-dan-sotesko bo še zmirom zbrani in napadaj© Angleže, kateri morajo vojakov še vrt zbirati oko!u Kabula in Kurumske doline. Poleg tega se je mej angleškimi vojaki še kolora na-Reli'a in ie sneg zapal. V Kvberskej soteski čakajo Af^anistanci na anglešk transport in na boj se pripravlja vse afganistansko prebivalstvo, katero nikakor nehče, da bi jim Angleži vladarja postavljali, ki bi samo to ime nosil, Angleži pa bi po svoje gospodarili.
Neki sodelavec francoskega lista „Gaulois" se je pogovarjal z f*f nrrf##orar-jem o občnem položaji. Gladstone je na vsa vprašanja odgovarjal določno in ne z ovinki, kakor je sploh „diplomatska" navada.    Glede Afganistana, ki bode mogoče da povod  vojski mej Rusi in Angleži, je dejal Gladstone, da nobena angleška vlada ne tnde delala take pustolovske politike, da bi hotela vojno z Rusijo, katere pa Angleži v obče Se prijeti ne morejo od nobedne strani. — Zveza nemSko-av-stri jska je namer jem zoper Rusijo, ali pretirati se ne sme veljave te zveze, kajti knez Bismark je človek, ki brez pomisleka vrže orodje proč, katerega več ne rabi, in baS tako, kakor pusti on na cedilu stranke v nemškem parlamentu, bode pustil na cedilu tudi Bvojega zaveznika. Dalje je dejal Gladstone O f r a n c o s k o - angleškej intervenciji v Egiptu, da obe vladi nijsta pametno ravnali, kajti Turčiji bi se ne smelo dati nazaj pravo, katero se jej je enkrat vzelo, pravo glede" odstavljanja egiptskega kediva; budalost da je bilo to, ker je angleška vlada od egiptskega vice-kralja pokupila sueske delnice; Francoska da dobro napreduje.  Gladstone je preverjen, da se bode na Angleškem javno mnenje preobrnilo, in da bodo  prihodnje  volitve liberalno izpale,  a ministerstvo Disraeli bode svojim naslednikom zapustilo slabo dedščino.
Dopisi
Iz Wre«libi*tt 22. oktobra. [Izv. dop.] „Središka občiua je precej premožna", tako je nekdo omenil v dopisu iz Središča od 28. septembra. Res je tako. Dohodki presegajo vsako leto stroške za kakih tisoč forintov; v prejšnjih let'h je ostajalo nekda celo po 3000 forintov. To je tako imenovani „kasa-restu, prebitek po Blovenski. Nekdaj nijsmo imeli lepe kase, „kasa-reste" pa. Pa v starej kasi nij bito skoraj nikdar vinarja notri, ka-
Kaj je novega?
Pravijo, da romarje mora dež močiti, si cer nij prava božja pot. Ne vem ali je to res ali ne, ampak tega Be Bpominjam, da gre kaj rad dež, kadar soldat maršira. Ko sem bil še nekaj let mlajši in za telečnjak bolj navdušen nego zdaj, vem kol.krat. sem tacal po groio-vitem blatu, samo da sem za muziko šel, če sem bil prav oškropljen do ušes.  Da bi bilo le zdaj lepo, kadar naši fantje pridejo v Ljubljano ! Dolgo uže nijsem šel gledat soldatov — človek se tega odvadi b časom — ta pot poj-dem pa spet, magari če bode tudi blato. To bo Bemenj! Francoski listi so poročali, kakšne reči so bile v Parizu, ko bo se vračali pomi-loščeni komunardi. Vsak je hotel biti prvi, je den i dbor hotel prekositi druzega, naposled so Be prav za res Bpopadli in zelo huda seje neki godda uredniku ,. Mar želj ese", ki je bojo obilno trebušen mož.   Akopram pri nas sicer, slava Bogu. nij raznih odborov za sprejem, eem vendar preverjen, da bode v Ljubljani še vse drugače
kakor je bilo v Parizu.   Uže vidim v duhu, kako se naši meščani trgajo za ogorele možakarje: tukaj se rukata g. Laschan in moj ster Regali za kosmatega frajtarja, tam dva druga prijatelja pestita orjaškega koprola, celo nežni spol se je znebil ^prirojene" svoje krot-kosti in dve znani gospč, ki nikoli ne pogle data moškega, brdkemu feldvebtdjnu strašno silno na srce govorita, vsaka ga vleče za en skrije, jedna hi, druga hot.   Ta revež se mi najbolj smili,  lehko si mislim, kako mu je hudo, najrajši bi šel menda z obema. Meni bi se blu2 tudi taka godila.
Dva znanca Bta se uže 6n večer pri vinu zaradi tega zelo sprijela; oba sta hotela regi-mnutstainburja imeti pri večerji iu jeden ko je videl, da z drugimi razlogi ne izhaja, je trdil, da je počeščenje kranjskemu polku regi mentdamburja „realgerechtsame" njegove rojstne hiše On je bil pripravljen dokazati, da je njegov praprapraded gostil kranjskega bandafirarja uže 20. svečana 1231. leta, ko Be je naš regiment, ne vem kako se mu je
tačas reklo, po petej križarske) vojni vračal iz svete dežele s prvo turško muziko, lavori-kami in drugimi „iztočnimi" posebnostim!. Drugi se je tej trditvi neverno smijal in — Bkortj bi Be bila sprla prijatelja, par ker skoraj še nikoli nij zajca ujel, se niti ona dva sprla nijsta nego na tisto jezo zvrnila boteljko „pravega francoskega" ; druzega namreč ne pijeta iu prav je da ga ne.
Tudi Bicer se po mestu, skrivaj se ve da — jako skrivaj, neprestano delajo priprave. Na tiste? novej velikej hiši v staroslavnej Blatnej vasi Bem Bam, teden dni bo tega, nekaj videl, česar nikakor nijsem mogel takoj umeri. Pod vsakim oknom štrli mala cev iz zidu, kakor so na primer kanoni kukali iz vojnih ladij stare vere; kdor ne ve, kakšne so bile te ladije, naj gre v muzej, tam veleučeni g. Deschmunn varuje za naše potomce en tak eksemplar en miniature. Taka nekaka je tedaj tista hiša. Dolgo sem ugibal, kaj bi to bilo, ali nove sorte arhitektonični kinč ali pa celo kak peklenski stroj.   Ko tako premi-
kor bo Bi Središčanje z neko sveto prozo pripovedovali na tihem. nNu,u bode kaka modra glava Be odrezala,   „pa so bili naloženi na obresti." Kdor tako govori, temu se pač vidi, da ne sedi v središkem odboru,  ki podpiše kadar se mu reče: „zdaj ta podpiši" (račune namreč), ter mej tem Še hitro nekoliko pnluka, kaj v računu stoji. Na tanko pregledati, tpga Bog ne daj! Zikaj, boste pozneje Culi. Klor bi središke račune podpisavil, bi pač znabit' opazil, da od  tistih jezer  „kpsa-resta" nij nikjer niti novca obresti.   Pa v kasi tudi nij bilo aič.   To je torej Središčanom lehko po skrbi šlo, „Stara kasa, slaba kasa", so deiali, „moramo si novo kupiti." In res, tam iz B*ča si jo narofe. Lepa je ta kasa, lepa, pa je tudi draga! Nekateri pravijo, da je stala 800 gld., drugi da 1600, ali pa Še več, kakor je najboljši središki purgar z vsem Bvojim premoženjem vred vreden. Pride nova kasa, preneso jo v meBtno hišo z večjim spoštovanjem, kakor so zidovi za Davida  skrinjo  zaveze  v novo svetišče. „Zdaj bodo naši kasa-resti lebko celi notri ležali, če se ne bodo na obresti naložili " Pa — vse kase so  po jednem kopitu: ni vinarja v  kasi,  ni   novca obresti v računu, kasa-rest pa!   Ne,  lanski račun nam je naznanil,  da je  od tisoč forintov prebitka uže nekaj stotin na obrestih bilo.   Središčanje to z velikim zadovoljstvom konstatira jo. Linski račun je kasi pustil kasa-resta okolo 000 gld. Upajmo,  da bode prihodnji račun znal pove dati, da je cela svota bila na obresti naložena. Pa naši račuti, to so vam kaj mu dni; navadno so po 2 ali 3 leta nazaj. Mij Bjg! leto tako hitro teče, kako bi ga računi mogli dohajati, ker Ee morajo s tistimi kasa-resti silno boriti! Samo letos so prikrevsali za letom.
Omenil sem, da nij dobro, če je odbornik preveč radoveden, in hoče račune na tanko pregledati. Letos ležali so računi pri nekem svetovalci na ogled, in tedaj gredo nekateri odborniki v resnici tja, rekoč : „da bomo bar znali, kaj stoji v njih." Neslišaua predrznost! „Zakaj pa to? Pa je tega treba?4 S temi besedami šinejo blagajnik in župan v jednej osobi kvišku, ter še zdaj nijso onim predrznežem odpustili.
V sedanjem času bo povsod gleda na olepšanje, zatorej tudi v Središči. Okolo onega hrama, ki je tako srečen bil, da so pod njegovo streho bivali blagajnik (zdaj tudi župan)
so vsak jarek obzidali, celo če je krt kakov rov napravil. Tudi na trgu in drugje so hoteli napraviti kanale; premerili bo vse, potem pa vsa pisma — lepo Bhranili. Mislijo si namreč: „Kakor je vino boljše, čim starejše je, tako ie tudi b tem projektom." Če so kanali res potrebni, bodo b časom še potrebnejši. in kadar bode njihovo pitrebo uže vsaka goska in raca sprevidela in kričala, da se napravijo, tedai je pravi čas za to. Če pa nijso potrebni — Bože mili, človek se lehko mot:, — pokazalo se bode lehko v nekaterih letih to kaj jasno in Središče si prihrani dokaj troškov. A'i nij to modro? E|, naš župan, oni so mož, da malo tacih. Pa imajo tuli odbornike, kakršnih bi si 3e druge" želeli. To so možje, ki ne delajo tacih škandalov, kakor tisti nesrečni Vošnjaki, Svetci, Navratili itd., ki so lani pri verificijskih debatah upili in upili, pa kaj so opravili? Nič! Dežmani so itak vse po svojoj volji napravili. Glejte, naši odborniki ne upijejo, nego so lepo tiho, pa isto tako ne do sežejo nič, kar kaže jasno, da so naši odborniki boljši, kakor vaši poslanci. T.iko mi živimo v lepej složnosti; nikdo nam „ljubega miru" ne kali. Če jeden reče, da Drava ne teče od nas proti Varaždinu, nego nasprotno, ne bode nikdo temu oporekal, kajti s tem bi se lehko komu zameril! Zimere pa se vsak boji. N. O.
Donlafte stvari,
— (Ljubljanski gospod župan) je sklical tiste gospode, ki so vlansko jesen vodili sprejem Kuhnovcev- reservistov in jih je pozval, naj prevzetno jednaki nalog še zdaj, ko se vrača ves slavni naš domači polk. Vlan-ski odbor pa je takoj izrekel, da je treba precej pomnožiti se mu in je imenoval some ščane, ki naj bi se naprosili, da Be mu pridruže. Prvi shod pomuoženega svečanostnega odbora je jutri popoludne" ob petih.
— (Občni zbor) dramatičnega društva je denea dopoludne ob ednajstih v Čitalničnej dvorani. Družabnike še enkrat opozarjamo nanj in jih vabimo, naj pridejo gotovo v obilnem številu, ker je od tega občnega zbora odvisno, ali Be društvo zopet oživi ali pa popolnem zaspi. Društveni nalog bode odšle morda za nekaj let v prvej vrsti slovstveno ali literarno delo: naj občni zbor voli v odbor večinoma rodoljube, ki so baš temu poslu kos.
— (ZaBokolski večer), ki bodo drevi v prostorih čitalnične restavracije, sta reditelja gg. Ivan K ali Sni k in Fran Mula-ček sestavila sledeči zanimljiv program: 1. rMoj dom", zbor; 2. „Prijateljica", zbor; 3. „Prva ljubezen", čveterospev; 4. Berilo; 5. „Plaha deklica", zbor; G. „Povsod smola", komični prizor, predstavlja g. P. Kaj zel; 7. Loterija; 8. »Danici", zbor b bariton-solo; «). „Živila Hrvatska", zbor; 10. „Oj banovci", zbor. Mej posameznimi točkami svira godba. Začetek je ob sedmih, vstopnma 10 novčičev.
— (G. Teodor Elze). bivši evangeljski župnik v Linbljani, zdaj v Benetkah, jako zaslužen preiskovalec reformatorske dobe kranjske zgodovine, namerava na svirJo dati obširno zgodovinsko delo o kranjskih protestantih IG. Btoletia, osobito o slovenskih pro-testantovskih pisateljih. G. Elze Bije za to učeno delo po raznih avstrijskih in nemških biblijotekah in arhivih nabral ogromno zanimivega, deloma čisto novega gradiva. L tos meseca septembra bival je nekoliko dni v Dolu pod I/ubljano, kjer je, pooblaščen od grofa Attemsa, preiskoval ondotni grajski arhiv, f katerem je mej drugimi zanimivimi stvarmi našel tudi jeden Trubarjev in jeden Dilma-tinov rokopis.
— (Z Dunaja) se nam poroča 22. t. ra.I Profesorske služba za realno gimnazijo v S a-rajcvu, katera sa ima odpreti s 3. novembrom, oddane bo vse kompetentom iz Dibna-cije in s Hrvatske, katerih se je na izbiro oglasilo.
— (Lovcev 3 3. ba ta I j o n ,) večinoma 8lovensk, zdaj v G ičkem, bode premeščen ia pridu neki v Beljak pa v Trebiž.
— („Sloga",) braluo društvo v K r o p i t ima drevi veselico 8 sledečim sporedom: 1. „Zakonike nadloge" ali „Skrivna izba", veseloigra v 2 dejanjih; 2. Petje: a „Jadransko morie" (zbor), b „Vrli Slovenec" (čveterospev); 3. Deklamacija „Belizar" ; 4. Petje : „Slovan* (zbor); 5. Tombola; G. Društvena zabava. Začetek ob Vi7- ur' zvečer. Vstopnina udom prosta, neudom po 10 novč. K obilnej udeležbi vabi odbor.
— (Kako isterski lah oni Via h o ustvarjajo.) „Naši Slogi" se piše, da je sodnik M mara v Piranu p rišel v neko slovensko vas v Istri po službenih poslih. Vprašal je nekega kmeta kako ne piše? „Ilrovat !u mu od-
šljam, kar se nekaj pocedf iz jedne tistih ce-vic mimogredočemu gospodu na klobuk, ki meseca oktobra nij pred solncem zavarovan bil pod ombrelo. Drugi dan je pa zelo deževalo, ko 3em 8e vračal 8 kolodvora, — evo odgonetke zagonetki! Iz VBeh cevic je voda veselo curlala — tist hip se mi zasveti v možganih: to je nekaj posebnega za Bprejem Kuhnovcev! Sicer ne vem ali pojdejo skozi Blatno vas, pa vsakako bode lepo videti ta „wasserkunst" v magičnej Bvečavi električnega aolnca. Ljudje bodo o njej kmalu tako govorili knkor o slo-večih umeteljnih vodometih na vrtu versaljske graščine; zato se bode neki olsle gostilnica v oacj hiši uže naziva'a „Hotel de Versoil'es".
Jaz se le bojim, da bi se nam kuj ne zmetlo, ker se tako sila veselimo prihoda naših vrlih rojakov. Človek se namreč ne sme nikoli preveč veseliti, zvlasti pa ne prezgodaj Kdor tega ne veruje, naj pazno posluša to-le vstorijco: Mlada ljubljanska zakonska, hoteča uiti nadležnim zijalom, sta jo po poroki mislila potegniti na Dunaj. Ker je pa pot do Dunaja
dolg, ustavila sta se v nemškem Gradci, da bi Be malo izpočla: mlado žoničico treba varovati, ona nij za potni štrapac. Pa ko ljubezenske sreče polna potovalca brezkrbno pa tem hitreje skočita z vagona, neznan gospod, katerega pa nij bilo teško spoznati, uljudno pozdravi mladega soproga in mu prijazno a nedvoumno pove, da je — aretiran! Novoporo-čenima sapa zastane — komu bi ne? — on ae roti, da to nij mogoče, da mora biti kaka nesrečna pomota — vse je bilo zastonj, uže je poseben fijakar nanja čakal, ja naložil z velicim častnim spremstvom in zdrdral v mesto Gradec, kamor se jima je prej tako mu lilo. Naposled mladi mož energično vpraša, zakaj mu polic'ja to nepričakovano čast izkazuje, in zvd, da je on X. Y. iz Trsta, ki je svojemu gospodarju izmaknil 50.000 gold.! N&š prija telj ne ve, ali se mu Banja ka-li, vse žepe obrne, pa nikjer nij petdeset tisočakov, zato zahteva, naj telegrnhrajo v Ljubljano in zuance, ki jih ima v Gradci, pokličejo, da se pojasni neprijetna pomota.   Ko je si. policija na zad-
njo preverila se, da nij ujela pravega ptička, je izpustila zaljubljeni parček iz kletke, a šest dolgih ur Bta le bila pod ključem. Za bIovo jima je policijski komisar ponudil sprevodni list, češ, ko bi utegnil vsak „tajni" želeti si bližnjega znanja z mladim soprogom, ki je tako preklicano podoben tistemu tržaškemu lopovu ! Zdaj je pa naša zakonska popolnem minulo veselje do potovanja in dejala sta, da je doma najbolje. Kaj mislite; to pa tudi nij kar Bi bodi! Da bi človek niti zlasti medenih tednov v miru už'vati ne mojel! Čemu pa je duhovne in posvetne gospodske potentV To nij nobena pravica — jaz bi tožil. Mlademu možu pa svetujem, če je tenorist, nuj se ponudi gledališkemu ravnatelju za opereto „Netopir", kajti on lehko zapoje s prepričanjem, kakor nie.lokateri tenorist:
nl'.in Beltaam Abenteuer Ist ktinuioh mir passirt:
.\i;m bal fllr einen ander'n Blioh in Arresl geflthrtl"
A —.
govori ta. aKako ? 11 m vat ? to nij lepo, ti se bos od zdaj za naprej Croato imenoval.*4 Kmet, kakor ho v Istri, nij na to ničesa odgovoril in res je povsod za Croato upisan. Euako se je godilo v kopirskuin okraju, ko je se bivši okrajni glavar Piccoil nekega kmetu, ki se je pisal KlolUi za dppelo prekrstil, rekli mu, da je tako lepše. Uzrok je temu, ker ibterski kmtt, raje v pruvej obleki, ne ume droiega kaker uklanjati glavo ponižno vsacemu.
iiazue vesti.
* (Umri) je v Moskvi 1(J. dan t. ni. slo ven ruski lu i'iik Sergij Mihajlovič Solov-jev, ki |u spisal zgodovino Uusje od najsta rejše dobe pocenAi, Star je bu 60 let.
* (Agrarni ali poljedelski shod.) Poverjeniki raznih kmetijskih družtb ki so se 22. t. m. zbrali na Duuaji, so skituni, da se mora „agiarui shod" suiti še letos vsaj do 10. decembra. Za uredbo gradiva, katero bode ta shod pretresal, je bil izvoljen dovrsilcii odbor sedmih Članov. Zastopanih je bilo pn po posvetovanjih 1(J poljedelskih UiuAtev; prvo-sedoval je gn f Attems, namestnik mu je bil knez Adam Sapicha.
1 ■ " ajslborza 20 oktobra
(Izvirno i. i11 •; i, 11 i i ■ 111 > poručilo.)
Enotni drli dolg v bankovcih 08 gld. BO
Enotni dri. dolg v s rubni »iS    „ 70
Zlata renta.....}  « 81    „ -
1860 dii. posojilo   .   . l'J7    „ KO
Akcije narodna banko           . . b37    „ —
Kreditne akcijo.......967 .20
London..........117 „ —
Napol...........9 „ 82
a kr. cekini........6 „ 59
Uriavne marko.......57 „75
Tržno cene
v Ljubljani '2f>. oktobra t. 1. Pšenica bektoliter tO gKL 40 kr. — rež 6 gld 18 kr.; — jočmen 4 gld. b) kr.; — oves 2 gld. 98 kr.; — ajda 5 gld. 2o kr.; — proso 4 gld. 05 kr.;
— koru/a 6 gld. *9 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 7 ti kr.; — fižol bektoliter i» gld. kr.; masla kilogram — gld. H2 kr.; uiaat — gld. 72 kr.; — špeb frišon — gld. 56 kr.; spoli povojen — gld. 60 kr. j
— jajce po v;',, kr.;— in.oka liter 8 kr.; — govednine kilogram 58 kr.; — teletnmn 2 kr.; svinjsko tueso BO kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 6l kr.
Diplom priznanja. Beč 1873.
Trnoma vinom na velo
F1^ i JLm CorLoilia.
naprama nadbiskupskomu dvoru, propi ničuje
svoja hrvatska vina i vina vlastitoga priroda, (468-si)
onda šljivovice, dioždjenke i Iropice vlastitoga proizvoda,
npirničena u Zagrebu i Rakovpotoku,
uz najkulantnije cjenc.
Premeščenje.
Udano podpisani izvršuje prijetno dolžnost, da se vsem svojim čestitim p. n. gostom za dozdanje zaupno obiskovanje najiiljudnoje zalivalj njo, ob jednom pa to svojo zahvalo združuje z vrlo udanu prošnjo, naj ga blagovole tudi v njegovem nov.in prostoru'na
wr šentpeterskej cesti št 2, ~«
v lekarnarja Maver je vej hiši, nasproti ,ram"iSkaii-skemu mostu, počestiti I jako pogostimi pohodi.
V Ljubljani, 24. dan meseca oktobra 1870.
Josip Bukovnik,
irise ur.
Janez Tali,
kavarnar na starem trgu štev. 21,
naziinnja vsemu p. ti. občinstvu, da je kavarniško prostore prenarcdil iu olepčal, m da so bodo odsie posebno trudil vsakej želji svojih čestitih gostov ustreči.
Za obilno obiskovanje njegovo kavarne prosi i visokim štovanjem podpisani,
«Tnii<»z UViJI
m
i
i i
J
pilepsijo (božjast)
zdravi pismeno Specijalni idravnik dr. Killisch v Dre«den-U (Ntustadt). Naj-vei-j«.' izkustvo, ker jo zdravil uze v ćrez 11.000 B.ttcajih. (401—2)
S     (496 - S?)
«eceeeeeN#iMeeieeetseei
fiajoa,
[94. oktobra:
Pri i« nt Prdhlioh iz Duniija. — VVolf iz Zagreba. VVeiss iz Dunaja« — Globočnik iz Železnikov. — Berger i« Dunaja.
Pri Musili: |Spickor It Dunaja« — Diem iz Bul* Itajna. — Pollak, Ernst iz Uunaja.
20 gld. :
onemu, kateri mi naznani na deželi, v Kranjskej, Sta-jerskej, Hrvatskoj, in sploh v Sloveniji, pri praven za |>rinliijnliii«'o in kupčijo., kraji pri Farnih eerkvnh imajo prednost. — Ponudbe naj so pošiljajo opravuištvu „Slovenskoga Naroda" pod štev. 100. (505—1)
K ITeumannova
velika zaloga narejene obleke.
SL£ Za dečke: S
Sr 2a gospode:
Suknene zimsko suknjo . Sukneni moiieikiivi . . Mcneikovi iz loilna . . M.iili rn t obleka     .   . .
Ornu obleka.....
Jesenske ptivrNiije suknje Lovskr sukaj kr iz l ml na Suknene liluee ....
1'oiun lli' suknje ....
Keithofferjev dežni plaše
1	
gl. 161	
* 20	
n H	
n 22	
„ u	
„ Ml	>i-
n "*	
TI 7	
n 10	
■ 8	
Suknen mernikov . . . Suknene obleke     .   . .
1'riif obleke.....
Lovske suknjici' ml bul na Zimske suknene hlaee
Ki.
Za otroke
od 2 do 8 let
Obleke i/, klobtieino broz
blač......gl. 3
Lovske obleke s hlačami „ 4 Suknena obleka s hlačami „ 6 Pnvršnjo suknjo ... „7
Za gospć
najnovejši paletoti z Dunaja:
6 10
14
9 8
do gl. i
.   - 'JO
18
Suknje po obliki /a gosjiuile od palmerstona   .   . od gl.
Suknje (»o obliki za gospode, ratin.iste ali š.ipkinasto „ „ Snkuje po obliki za gospodo, iz sukna BtUnenega
II vravnaie (mojo.......... ■ ■
li. i i,i dežni plaše od sukna.......n
Elegantna ponoćke suknje od klolmeine   .... „ „
priporoča
M. Neumann,
v Ljubljani, slonove ulice st. JI.
I/.vanjska naročila so s povtetjem natanko izvrsujo, in ono, kar so no dopado, brez oviro zameni. (473—4)
Schiffer & Stedry v Ljubljani,
do-vozna cesta, ^olcgr lrcloci-vorct 5-vxžia.e železnice,
prodajata
■ i:i j 1 >< >l j-i n^i-olJOA ljitilc
salonsk premog1
za kurjavo v sobi in kuhinji,
ob jedneui tiuli
ptT tovarnišk premog Up
za VMiko potrebo po na j ni/j i li cenah.
\aroebe *c» »]ir«kJ«kiiia|<>: v magazinu za premog na dpvoiqej ceati poleg kolodsora juž. železnice, pri J. E. Bučarjevih naslednikih pn frančiškanskem mostu iu
pri Kari S. Till-U pod Tram'-o ftt. 2. (503—2)
dv~ M    I'-   II.   <,•>< IIISl \        4»l>t4iril|«'    ovl.    lio \ H II I JI     N    |m>llltl,)<\ lilij, III
niojili Izdelkov, |»r«»Nl n«-, <ln hi' |>n/i hm ^ nI*.J«'«•«■ vursUvuo |»rolo-_ Itollriimt /iiiiiiK-ii)«-.
S^jjl iu kr. ogerska pri v.
w&2)inčewm k v in t - esenca |
C, kr. i/kij m'-, avslr. v
Nujizvrntniiiii HriiiUtvii, ilu p<>m>oinjn jiolno raHt 1i\h in liraih', ki li culo mi pulili mcHtih ilu z i/vrHtiiiin uhjii'Iloiii rftbltl,    Mimiko ),ri/.iiiuilc ju ,1..... i t'ini I av V.
/.!" "" ''i"   ' Jo  i/.kljiiiiio   miiiii. pri ■■■■'■■i ii;i-
rrjfIKi
pomnila ali ulje od Ijnbja kineskoga drevesa
/;i mlin, v^;ik:i ilriiKU |i(ii,,a,l.i mi.....       unr.,  iiplji viilijc   1 1 ■ mu i- U
Kiti. t,   1 IliK-ull  llljll Klal. 1.  1  kllN i'IINIIII'l 111 ■ l •'   ts   I I . 11. J 11
<>il 1.11 ii I sli i 'a ii flri'ti'Njt r>0 kr.
Orijentalni ekstrakt cvetličnega mleka,
•'«•■■11 uiti.  1 h V. t.
Narcjnn po prcHtnri-iii i/.vinioin rocoptu. N'edOHgUlvO hrml-Htvo /.a ohriuijciiji' in OiUtriuijviij,' vmOi pmimiijkljivo-ti M jiolli, in otl|iravlj» NlllJ«', «»|fiv«i'. Iiitliri'iii' iiiuiI.a.-. pi'KCi moaolce. im .,• uptli doseie, nuj m,i rabi ntjil«> «mI v\ *'i i ,, m^ii nili'ltii. i ki,h BO kr.
Hair-Milkon (mleko n oalajeij« Iu]
ima lo iiiilovitu l.,lni<^l, ilu ilnjo Hivim iu Imlim (>l4ltl pr-viitim liurvu. 1'npuli mi pokužo v h ilu |,i (Ini'h Sumu jfldnO puskuiujo vulju, pu hi, boilo   vi;ik<lii  prrvuril,   knku i/\r-lin.
rmluliuliraiiii rur>luua murka,   uplivu to jadlno iraditro,  Cena skiinhi k«>i<i. m,no.
'I'« Mpi'i ii»l'l'     "iii pravu v kIii\ii.'| v.nlo^l MHIOI
J. PATERNOSS, parfVnur in lastnik ver, c. kr. privilegijev jay na Dunajl, I., Splegelgasae Nr. 8. ~Vt?
Navud /u rulio ji- prilužuli v vm: jo/irili. Vimnjn nuruili« ir.vršujii ho h pustnim pov/.rljrm ali pu . pripusliuijrm t-vuto,   t učno, tor »o /.u luvuj iii.i> .mu 10 kr. (rti)l>_1)
Zaloga v i j uiii juni pri >Iiiln*-n. parfemuru.
Izdaieij in ujuuuik MuKho AriniC.
Lustuina iu tisk „Narodne ti»Ki:rneu.