List 17. SC As r -î ^ Tečaj XXXIX gospodarske, obrtniške m narodne C -íír V 1 » V % w Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. ? .ffejI Ljubljani v sredo 27. aprila 1881. O b s e g : Velika skup doljnje-avstrijskih kmetov na Dunaj rej a ves. v Trnovsko-Uremski dolini. (Konec.) Pivskim kmetovalcem v prevdarek. (Dalje.) Naznanilo čebelarjem našim Kako obvarovati vsejana semena tičev. slovanskih v boji z nemškimi škofi. (Konec.) Postojnskega po številjenji koncem leta 1880 Gospodarske Zgodovina slovenskega slovstva Zivmo- Kako mah odpraviti s sadnih dre-llimska stolica zaščitnica blagovestnikov Prebivalei političnega okraja Mnogovrstne novice. Naši dop NoviČar Gospodarske stvari. log in da je zato treba, da jej povemo, kar smo danes sklenili, so se kmetje mirno pa zadovoljno razšli. Velika skupscina doljnje-avstrijskih kmetov na Dunaji. Pivskim kmetovalcem v prevdarek 18« dne t. m se je v ki dvorani Šventnerj Pisal R. Dolenc. (Dalje.) Pridobitev obilega gnoja na Pivki smatram za olajšajo nadloge kmetijskemu stanu! Da ti kmetje niso poglavitno stvar, kajti gnoj zemljo varuje pustošenja kaki rogovileži bili, ampak pošteni možaki, videlo se žalostnega nasledka roparskega gospodarstva s prodajo zbralo nad 4000 kmetov iz doljne Avstrije, da razode nejo svoje potrebščine in sklenejo, kaj storiti da se uze iz tega, da ni smel v ijihov boi t nobeden, kdor sená, pa tudi ravno on postane lahko podlag in temelj Ker sta se vkijub temu prikradla v &8to novemu denarnemu kmetijskemu viru na Pivki ki ni imel vstop dvorano glasovita poslanca Sch danes kot jutri Avstrijo Nemčiji prodal, in veliki rogo vilež F u h r e n k raj namreé kmetijski obrtnij Pod kmetijsko obrtnij o se razumeva podelo je zbora predsednik pred vsem vanje ali prestrojenje kmetijskih v razne povžitne ali nepovžitne kmetijsko obrtnij kdor opomnil : naj dvorano zapusti, zboru biti. In zdajci se jeze vsa penasta vzdigneta nima pravice v pa del k pad y h p ri d e 1 k sploh potrebne na priliko, po- Schon in Piihrenkran besedám ce ne smeva ^vuvww* V4 vutvuixiwu« ili " KI v OO vf C% * XI t • UVy ÍJU1U V Cil govoriti, pa greva" zapustita dvorano, kmetje pa so ju delovanje žita v moko, moke v kruh itd.; podelovanj z velikim smehom posíovili sedstvom kmetovalca Riegie besedo poprijel župan K jem kmetje ne potřebuj y Potem se je pod pred Prvi ekši, da v zboru svo- • ^ • in žita Pirj špirit, škrob ali štirko, v pivo; podelovanje krom škrob, spirit; sladkorne pese v sladkor ali špirit > začelo zborovanj advokatov in poslane konopelj ali lanú v pređi obrtnijo spada tudi podelovanj sušje, vino, kis, alkohol itd prejo > platno > gro kmetijsko v razno da hočejo svoje zadeve sami obravnavati. (Vihar po Kako mogocen kmetijski denarni vir da zamoi hvala.) pravi, krava Za njim govori kmet Gl iz Felsberg kmetijska obrtnij biti t to vidimo lahko v raznih kme da so tako imenovanim liberalcem kmetj tijskih deželah. Da ne sežem predalec, opozonm naj bili, ki so jo molzli ; svobod éra je bila dozdaj častite bralce na našo 0esko in Moravsk a za d e r u h e prekli in ko tr Je bila per oderuštvo živa potreba; kako nevarno je, če kmet na dobro je « • post od stava kod izvira njino bogatstvo? — v prvi vrsti iz kmetijske slad- Kjer nesreća za kmeta. (Viharni dobro-klici.) Potem je raz- dve deželi ste odločno najbogatejši vse Avstrij ložil škodo, ki je zadela kmetijstvo, zo- obrtnije ondi kaj močno zastopane , iz fabrikacij 1 tudi, kora, piva, špirita, cikorije, škroba, olja, prediva • • gove delà V 1/ Zup k o s o v a nj Kern je m 1 j i š č m e n j (wechsel) dol- ]e kmetijska obrtnija udomaćena, dobi pridelovalec govoril o škodi nezmernega pega denarca za voje pridelke: on dobi pa tudi potrebi, da domači še gotove fabriške odpadke nazaj, in ti so mu v gospo ^ »Uja £J i J i O Vj y --i VŠkJ l y UČI U. \J JLIJ <\ l oo * KS AKJM^^y v ~ ~ v — ---.j y --------—--- ' O--JL ~ mož je razsojajo pravde o gruntnih prepirih brez pravci- darstvu kaj močen pripomoček, osobito pri živinoreji nih dohtarj i da se premeni tak/, da do pos o posilni legal 10C0 gld. naj ima župan pra vico, pismom postavno veljavo dati. Povdarjena je bila Taki perje , (môle) dpadki so, na primer, pri sladkornicah pesno pesne pri prese Pri pivarnicah izkuhani ijarnicah preše itd. Reči se sme, slad da si tudi lil lja, naj se premeni tako, da se odstranijo volitve po post da vsak, kdor plača pravico voliti gold 1 i 1 n i h m o ž éh, in poslancev segate kmetijska obrtnija in živinoreja tako rekoc ena drugi v roke, kajt kakor na strani prva brez druge 5 tudi skega davka, naj ima obstati mor j LI^ rvcvi\ui uu> um oui «ni j^i ^^ ^^o~ tako pa na drugi strani tudi prva drugo naj se napravi vec 1 ne bodo kmetje predaleč imeli do volitvenih kraj cas poslanstva naj se od ) let ? da in s svojimi odpadki mogočno podp temu pa ta da povsod tam 7 Naravni následek razvito kmetijsko z manj na Ko je bilo tudi to izrečeno , da kmetj danji vladi, leta PaJ ^ o seker ima dobro voljo; resiti kmetijstvo nad- obrtnijo najdemo, najdemo tudi kaj lepo razvito živino- , in to v velikem delu ravno po kmetijsko-obrtni rejo ških dpadkih. Osobito reja pitane živine ) katera se 132 m vedno tako lahko dobro proda in katera se bode v bo- bila bi pravi v • • zivi kapital sedaj nad vse obožaneg dočnosti še veliko lože in boljše prodajala, ker se je bivalstva Trnovsko Uremske doline, Pivke in Vip pre vsled dotične postave prihodnje leto ne bode več smelo iz Ruskega in iz podonavskih knježevin v Avstrijo vpe- sorte Po pomnožitvi živine in vpelj jenih vrst bolj ljevati, ima v kmetijski obrtniji največo zaslombo. dobro oskrbovane , podvoiil in še večkrat po Kjer je kmetijska obrtnija udomaćena t je tudi množil bi se tudi njeni vsestranski vžitek. Redilo se poleg krav, s katerimi se sedaj vsa vozarska opra-splošno kmetijstvo in ne le živinoreja na visoki stopinji vila izvajajo , tudi lože po nekoliko vprežnih volov za razvitka, kajti ravno kmetijska obrtnija kaj mogočno vožnjo. Od krave, katera se slabo in pičlo krmi, a na splošni kmetijski napredek upliva. Kjer je kmetij- poleg tega še vsak dan vec ali manj v jarem vprega, ska obrtnija udomačena, udomaćeno je tudi brikah ravno po fa- ne more se po nobeni ceni se drugega dobreg in zdat tam je trgovstvo, promet, in kjer je pa ta, nega dohodka gledé vžitka zahtevati tudi denar, blagostanje ! je obilo kr tudi potreba poletni čas dan Kako lep denar da kmetovalee lahko za svoje kme- za dnevom goveje živine v vročini na pašnikih pariti in tijski obrtniji namenjene surove pridelke dobiva, pokaže naj sledeči ) za sitnim muham v mučenje prepuščati, ter tako sè sladkorno peso obsajeni hektar gnoja po potih brezkoristno raztrositi ker se ko lahko zemlje proraČunani preudarek. Vse številke povzete so doma polag iz praktičnega življenja, pri srednje ugodnih podnebnih in zemeljskih razmerah in 10 urah delà na dan. Potem naj bi se v tej dolini, kak ploh v vsem oranje * Stroški: globoko, jesensko 2*6 dni po Postojnskem okraji, slaba navada, mlada teleta in jag-njeta prec od vimena prodajati, za enkrat in za vselej oranje po gold. 30 kr...... globoko, na spomlad 2 dneva gold. 30 kr. gold. 98 kr. Mlado drevj odpravila — izvzeto edino je, kar posobneg naj povlačenje V2 dneva po 2 gld. 30 kr. j) n 60 15 vina pa tudi opesano starino podriva ataro, oaemoglo, a mlada To 99 77 9 kon pred očmi imeti pravi naravni za- ne pa narobe, kar bi moral vsak živinorejec vedno priprava zemljišca stane toraj skupaj 11 gold. 73 kr. setev pese z rokami zredčanje pese . . prvo okopavanje pese drugo tretje izkopanje in očišćenje pese >7 77 77 77 14-3 dni 20 20 12-5 8.33 20 7} 77 77 Žaíostno in tužno res je gledati, kako ljudje v tej dolini (ne manj na Pivki in v Vipavki dolini) skoraj brez vse izjeme mlada teleta in jagnjeta leto za letom sproti dotičnim „mesarjem-teletarjem" prodajajo, kateri Pivke in Vipave na- povod jih na stotine v Trst in Reko vadno v Trst) na prodaj vozijo ! Res, da gl temu je tukaj pi ezaslišano uboštvo in rev skupaj obdelovanja 100-13 dni ščina, kar se pa s tem ne odpravlja , temveč se se po 60 kr. 60 gold. kr. čedalj boli množi Mlado proti prodá, staro o pesa, skupaj vse obdelovanje K temu pride še stroškov za: 20 kilogr. pesnega semena po 60 kr. davki (brez doklad) 50 voz gnoja po 71 gold. «1 kr. 12 gold. . . toraj vsi stroški skupaj znašajo 100 77 77 77 postane nerodovitno, se malo opita, kakemu mesarju dobri kup proda, ker nima prave veljave, a drugo krepko se pa več kupiti ne more, ker denarj ni in tako 77 79 77 pri zadeti kmet je potem kot tak navadno za vselej mora lično in fizično popolnoma umorjen, kateri se kdar več 191 gold. 81 kr na „zeleno travo" pospeti ne more njič še ob zemlj 7 temv lastni dom in lastno 7 pride • • II. D o h o d k i : Zakaj vse 250 metr. cent. pese po 1 gld. 29 kr. 322 gold. 50 kr tukaj ni treba praviti pa potem tak revež pripraven 1 45 79 97 perja po 41 kr. 18 97 45 79 usmiljenj m____ Zasluži vse pomilovanj mi in skupaj gospodje občinski predstojniki in drug Dohodki 340 gold. 95 kr 81 kr., po takem ostane čistega 159 gold. 14 kr 340 gold. 95 kr. doljubi Trnovsko Uremske doline, Pivke in Vip stroški 191 gold, mislite vso to rec in stvar dobro in vsestransko od pre-ganite hektara dohodkom prišteti mogl v se katere se tudi v tem obziru za zboljšanje gmotnega stanja vsega prebivalstva, ter se v dosego blagega namena po J3. uuuuuftuiu wi ot ujugiç oo picoo, jvat^ic služujte vstJLi pusia,vuu uup usuemii sreusiev : JDUUiie kmetovalee za majhne krajcarje iz tovarne nazaj dobi. kakor tudi vi gospodje sokolegi, ljudstvo pri vsaki pri Kakor za sladkorno peso sestaviti bi mogel tudi liki na dejansko delo, ter mu pokažite pravo pot do za vse druge kmetijske obrtniške pridelke enake pre- vira srečnejše prihodnosti in zboljšanja tužnega sedan- vseh postavno dopuščenih sredstev Î Budite al to opustim, in sicer za to, ker pripoznam za vdarke našo Pivko ravno tijsko obrtnijo. d k o r i j za jugodnej kme (Dal. prih.) jega bédnega položaj Zboljšanje in povzdigs krajem primerne domaČ djerej b r t n i j 9 in množit j e je trojica, katera edina je Živinoreja v Trnovsko-Uremski dolini. možna Trnovsko-Uremsko-Vipavske doli Pivke (Konec.) Vse povedano velja pa ravno tako, kot za Trnov-sko-Uremsko dolino, tudi za mokrotne kraje na Pivki in v Vipavski dolini, kar naj bi se komisijonalno na-tančneje preiskalo in pregledalo ! Na „mlakah" po povedanem načinu osušenih in zboljšanih, katere sedaj sè svojimi produkti še vsako- bivalcem boljšo, riti in zagotoviti milej pre in srečnejšo prihodnost pribo Bog daj , da bi to moje besedovanje ne ostalo vpijočega v puščavi ! M. R ant. národni 9 teli V Cebelarjem našim ia Vf V AJ UUUi AJft p XV IA vv. A V W V* I» | UV V \jJ £ 1X1 JL [ VVA Ml IX II UV T UU 4.V V vrstnih stroškov vselej ne izplačajo, bi se potem na ti- naznanjam, da imam tudi letos še več centov prav ie-soČe kvintalov sladké mrve in otave přidělovalo, kar bi pega pitanca na prodaj , in sicer nekaj od lanskega in se pa ne smelo vec v Trst in Reko dobri kup proda- predlanskega leta, nekaj pa tudi še od leta 1878. Moj jati 9 nego vec in bolje vrste živine domá gojiti, katera méd je popolnem čist in brez vsake nesnage, ker ni iz- 133 prešan, ampak z mašino (medmetalnico) izmetan, toraj ^natisnila. Obseg na 226 stranéh je: I. O jeziku in de ga sme vsak čebelar brez vse skrbi svojim čebelam ^litvi po narecjih, II. razdelitev slovstvene zgodovine r klasti. Da je tudi za jésti ali za kaka jedila posladiti III. temelj slovanski vedi, IV. o azbuki, V. staroslo-izvrsten, se samo po sebi razume. Prodajam ga po 30 kraje, stari funt ? m sicer tako > --------—-------. r y v ) ' ' WW* vensčina, VI. slovstvo slovensko, in sicer A. Staro- gla slovensko slovstvo: 1. Brizinski spominki, da ga na svoje stroške na kolodvor v Lesce postavim, goliško slovstvo, 3. cirilsko slovstvo slovenščina pred Méd pošiljam v škafih in sicer vsakemu toliko, kolikor Trubarjem. B. Novosl o vensko slovstvo, od str. ga zahteva, samo manj kakor vsaj po 10 funtov skupaj 45. do 226. — Knjiga se dobi pod naslovom : Jul i j pí. Prazne škafe s pokrovom vred Kleinmayr, c. kr. profesor, Capodistria proti ga pošiljati ne morem. računam po 50 soldov, in tudi zamorem méd pogojo pošiljati, da se mi denar naprej pošlje ali pa po poštnem povzetji poplaća. pod to poštni nakaznici (PostanweUung) franko il 1 gold. 20 kraje. Ako kdo več iztisov naroči (vsaj deset) > se j a. uka Porenta y župnik in čebelar v Srednji vasi v Bohinji. zniža cena, posebno gg. učiteljem, dijakom srednjih šol in učiteljskim pripravnikom po I gold. Naroci se lahko tudi zneskom vred ) pri tiska r n i c i družbe sv. Mo hora v Gelove u. Na nan čbo delà ? ki je zahte- Gospodarske izkušnje. Kako mah ođpraviti s sađnih dreves. Sadno drevje se mahu najbolje očisti, če se iz na-vadnega pepela precej močen lug skuha, na 10 litrov tega luga \l4 kilo karbolove kisline pridene in to enkrat dobro prekuha, ta lug naj se potem še gorak z navadno metlo namaže na debla z mahom obraščena. valo mnogo truda in veliko stroškov, uljudno vabi spisovatelj. Zgodovinske stvari. V se Rimska stolica zašeitnica blagovestnikov sic vanskih ten malo dueh odpade u kakor poroča ,,Dcr Obstgar- boji nemskimi skofi. popolnem ves mah in se nič več ne prikaže. Ni se treba bati, da bi ta lug drevesu škodoval y mar- Spisal Ivan Lavreneie (Konee.) v se več zalege. celó mrčes v tako umita debla ne poklada svoje Kako obvarovati vsejana semena tičev. Semena graha, sadnih pešek, ohrovta itd. zobljejo VI. Drugič dolžé nasprotniki Metoda, da opravlja službo božjo še vedno v surovém jeziku slo- da prikrije tem lajše Nem- vanskem, ln sicer zato, kakor znano, tiči kaj radi. Po skušnjah nečega prak-tičnega vrtnarja se ubranijo nadležni tiči najboTj s tem, da se na dotične gredice mrtva mačka na dobro vid-ljivem kraju obesi. Če se vsaj vsak drug dan na kako mesto to strašilo postavi, se more ves vrt obvarovati ce m svoje zmote. Da ne zakriva nikakoršnih zmot y Je uže pokazal s tem, da se popolnoma strinja s pravo vero rimske cerkve. Da pa opravlja službo božjo v jeziku slovanském, je istina, akoravno mu jo je prepo- Nikakor pa ni 879. sitnih tičev. Ako je to res, bilo bi dobro tudi poskusiti zoper drzne vrabce v sadnih vrtih in vinogradih. vedal papež 1. 874. in naposled hotel kljubovati s tem stolici rimski; Metod! ki je bil udan z dušo in telom namestniku Kristovému; marveó Gospodarske novice. opravlj vedel ker Je gič y je službo božjo v jeziku slovanském, da pospešuje to najbolj sveto delovanje; in dru- Zato y ^wopcouju JUC4 J ILFVJ1J OY VIV UUIOYWUJ^ j J ker mu je to dovolil papež Had rij an II. « Dva nova žitu grozno Škodljiva mrčesa sta se je želei uže davno pri prvi pnložnosti Janezu VIII. stvar razjasniti in mu dokazati, kolike važnosti je jezik fetcw JI o (vuM/ty i v I.« uvi 01» 00 Oivai Icl^jUOUItl 111 LU U U. U 11, IVUllIVC V atjLXVJO H. jvjv^iOk, lani prikazala na.Ruskem, kjer sta rži in ječmena na polji slovenski za pokristijanjenje Slovenov. In ta želja spolni cez polovico poškodovala. Zdaj je gotovo, da tudi ta dva mrčesa sta, kakor trtna uš, se na Rusko zatrosila (Kno- a iz Amerike. Enemu je ime ,, Eury toma pordei tenwurm, kolenčast crv), druzemu pa „Cecidomya ce A C\ 1 1 C1 ť ( / A ^ M f~\ t /i /> r% ďl U n J %i X « A v\ is I m « vt « \ m «^i rt (Getreideschànder, žitna skrunivka); oba napa- spretnim. Dokaže jim, da vir onega obrekovanja je realis data žitne bilke. Bog daj, da se ta nadloga ne zatrosi dalje po svetu in tudi v naše dežele ne se mu sedaj, ko sedi na zatožni klopi pred zborom rimskim. Neustrašeno graja pred škofi in papežem obre-kovanje nemških biskopov gledé jezika slovenskega, katerega so prištevali jezikom barbarskim, surovim in ne- T nevednost, strast in sovraštvo, kajti vsak, ki pozna jezik * Razstava pitane živine ki je na Dunaji bila 8. XVM^UVV^iyu« jyVV^VlLK/ i\& J \J licu jl^ u in 10. dne t. m., se je dobro obnesla. y Bilo slovenski, priznati mora, da on je v vsakem obziru krásen, obilen in darovit; da! primerjati sesme to 9 ogled razstavljenih 460 goved, 261 ovac je na in zamore z vsakim svetovnim jezikom. O lauoiHnj^mu iuv ^ ^ v vi, x \jvci\jy 93 prešičev in svrho pokaže jim prestavo svetega pisma in druzih li-nekoliko perutnine. Goveje živine najveČ so^ prignali iz turgičnih knjig na jezik slovenski. Ce je pa olikan ) vreden je, da se vpelje v službo božjo; a ne samo vre- Ogerskega in Ceskega, po dvoje goved iz Stajarskega, Tirolskega in Hrvatskega, iz Kranjskega nobene. Naj- den, marvec tudi potreben za razširjanje krščanstva bolje pitana goveda so razpostavili grajšeine in slad- in za ohranitev edinosti z rimsko cerkvijo. Opozori jih korne fabrike. Da so nekateri voli bili jako debeli in ca razkolništvo grške cerkve, ki želi posebno Slovene težki kaž e to, da 4 vole je živinski trgovec C. Schmidt veže edino se na Dunaji kupil za 1500 gold. Slovansko slovstvo. odtrgati rimski stolici. Slovene, katere slovanska liturgija z Rimom, če jim tedaj vzamete (pravi Metod) službo božjo v domaćem jeziku, vzeli jim bodete tudi vero pravo in pahnili jih v prepad večnega pogubljenja. Zgodovina slovenskega slovstvau} spisal in založil Zbrani dostojanstveniki se strinjajo z Metodom in Julij'pL Kleinmayr v^Kopru; natisnila tiskarnica papež dovoli brez odloga liturgijo slovansko, kar jasno družbe sv. Mohora v Celovcu, 1881. potrjuje pismo njegovo na kneza Svatopluka. Janez VIII. ' t w W 1 . » W • / • • * IO C>f\ \ - se imenuje šoli in domu ter sploh zavedajočim se piše namreč v dotičnem pismu (meseca junija 880.) : Slovencem namenjena knjiga, koja se je ravnofcar do- „Kar se pa tiče konecn o slo vans kih pismenk > 134 katere je iznaš el pokojni modri jan Konstantin, hvalimo jih in dovolj ujemo, da se v njih Ozii po domovini. glasijo slavo spe vi in posiavljenje Gospoda, Prebivalci politicnega okraja Postojnskega po ter priporočamo, da se oznanujejo v tem jeziku nauki in delà Krista Gospoda našega, kajti ne samo v treh j e z i k i h (namreč hebrejskom latinském in grškem), marveč v vseh jezikih hvaliti nas s v. pismo spodbuja, ki veli: „Hvalite j Gospoda vsi rodovi, hvalite ga vsi narodi." stoli. )) 77 številjenji koncem leta 1880. Skupni pregled: v sodnijskem okraji Vipava 12.050 Postojna 12.277 In apo- s sv. duhom napolnjeni oznanovali so v vseh jezikih velika delà božja." Tudi zdravi veri ali nauku ni nasproti bodi-si sv. mašo peti v tem slovanském jeziku bodi-si brati sv. evange-lij ali berila novega in starega zakona, dobro přestavljena in razložena, ter opravljati vse druge cerkvene molitve." Po tej slavni zmagi nad nasprotniki svojimi vrne se Metod nazaj na Moravsko, za trdno nadjaje se, da se ne bo treba več ž njimi boriti. Ali motil se je; pod-škof Vihing, odslej načelnik sovražnikom njegovim, očrni ga pri knezu Svatopluku s tem, da skrije in za- v v v 77 7i M 77 77 77 Senožeče 6674 Bistrica 10.502 Skupaj 41.503 stojnskem , tu J ° 7 ua Iiutiaujo^ui J ~x i .uw y rvi x act' delé po jeziku na 41.1J2 Slovencev, 290 Ne m ce v, Vseh prebivalcev je toraj v poiitičnem okraji Po- to je na Notranjskem, 41.503 ki se raz- T a 1 i j a n o v Ceho v Poljake in 1 Hrvata. a u u v , v v u u v j u *. u ij a a g iu a jlx j. y <* h a» govorijo li te številke dosti glasno , da dežela Ne _ kranjska je slovenska? Poglejmo zdaj Notranjsko po posameznih sodniških okraj ih. taji papeževo pismo i. Sodnij ski okraj Vipava. Občina Vipava (Duplje 189 prebivalcev5 Gra- sicerpreklical svoje krive misli în se zavezal s prisego diše 324 prebivalcev; Vrhpolje 581 prebivalcev; Sano- bor 160 prebivalcev; Zemono 80 prebivalcev; Vipava 7 U9 mm in mu izroči drugo izmišljeno, katero je spisal on sam. *) Piaal je pa Vihing, da je Metod o sv. Duhu tako učiti, kakor uči rimska cerkev; sveto mašo pa v slovanském jeziku opravljati, prepovedal mu 1108 prebivalcev) skupaj 2442 prebivalcev (med temi je papež brezpogojno. Nada'je, da prosi papež njega (Vihinga,), da bi eul nad izpeljavo papeževih ukazov in Nemcev in an 7 vsi drugi Slovenci). nad delovanjem Metodovim. Občina St. Vid (Lozice 316 prebivalcev; Ore-hovca 216 prebivalcev; Podbreg 230 prebivalcev; Pod- Kak utis je naredila ta goljufija na Svatopluka, grič 170 prebivalcev; Poreče 139 prebivalcev; St. Vid razlagamo si iz zadržanja njegovega proti Metodu. Na- 409 prebivalcev) skupaj 1480 prebivalcev, vsi Slovenci. mesto, da bi ga podpíral in braoii, prepusti ga sovraž- nikom , da počnó ž njim karkoli hoté. Metodu se zdi 3. Občina Vrabče (Bogu 105 prebivalcev; Griže 190 prebivalcev; Jakovce 13o prebivalcev; Mahniče 98 to jako čudno; obrne se na-nj in zahteva od njega po- prebivalcev; Puljene 205 prebivalcev; Razguri 41 pre-moči, opominjevaje ga na pisanje papeževo. A kako se bivalcev; Sjela 91 prebivalcev; Vrabče 155 prebivalcev) čudi, ko se poziva Svatopluk na obseg podvrženega skupaj 1020 prebivalcev, vsj Slovenci): Hitro potoži stvar Janezu VIII., ki mu . ^— w »v™ w---. , «x pise — ~ precej 23. aprila 1. 881. posebno pismo, v katerem mu Slovenci). 4. Občina Po draga (Podraga 505 prebivalcev, vsi izrazuje svoje vroče sočutje nad težkirui enzgodami; v istem listu vabi ju tudi (Metoda in Vihinga) v Rim, da 5. Občina G oče (Goče 510 prebivalcev 7 vsi Slo- venci), stvar razsodi in kaznuje krivičnik a. Ker * pa umre go- 6. Občina Lože (Lože 271 prebivalcev ; Manče reči branitelj apostola našega, predno ko nastopita dolgi 150 prebivalcev; skupaj 421, vsi Slovenci;. pot, kaznuje Metod vsled oblasti svoje Vihinga z iz-o b čenj em. dalje Občina Erzelj (Erzelj 333 prebivalcev, vsi Slo mu se žabnika svojega kazen cerkvena ga ne straši; kljubuje venci). dokler ne pokliče Najvikši zvestega slu- aprila 885. v boljšo domovino. venci). Občina Slap (Slap 548 prebivalcev, vsi Slo- Tako se je bojeval Metod do konca svojega živ- Občina Planina (Dolenje 125 prebivalcev ; Pla- 1 jenja se sovražniki svojimi, a tudi sè sovražniki našimi, nina 551 prebivalcev, skupaj 676, vsi Slovenci). ki nam niso privoščili niti duševnega razvoja niti teles- 10. Občina Ustje (Ustje 391 prebivalcev, vsi Slo- nega blagostanja. Hoteli so, da bi bili mi njihovi slu- venci). žabniki na veke in se uklanjali njihovi mogočnosti. 11. Občina Šturi je (Kovk 325 prebivalcev, Štu- sv. brata pribežita nam k pomoci; ona hočeta nas rešiti rije 567 prebivalcev, Zapuže 378 prebivalcev), skupaj in pripeljati do časne in večne sreče. Ker je pa bila 1270 prebivalcev, med njimi 10 Nemcev (??), vsi drugi germanska sila velika, umakniti se morala in vse Slovenci. ko jima ne bila pri- njeno po- nju prizadevanje bilo bi zastonj, pomogla rimska stolica do slavne zmage močjo rešilastanas sovražnikov naših in z njeno pomočjo pripeljala sta nas k živemu studencu krščanske omike. Zato hvala 12. Občina Budanje (Budanje 599 prebivalcev, Dolga Poljana 288 prebivalcev), skupaj 887 prebivalcev, vsi Slovenci. 13. Občina Col (Col 151 prebivalcev, Gozd 174 posebno pa papežů Hadrijanu II. in prebivalcev, Male Polje 144 prebivalcev, Križna gora 116 prebivalcev; Orešje 184 prebivalcev) skupaj 769, Janezu VIII., ki sta vpeljala domačo govorico v službo božjo, s Čimer se ne more ponašati ni eden narodov evropejskih. Hvala pa tudi drugim rimskim papežem med njimi 4 Němci, vsi drugi Slovenci. 14. Ohčina Pod kraj (Bela 30 prebivalcev, Višnje ki so vedno spremljali naše skim vostjo ui u^uu luuoniui pajjg^giu^ * — -----—j \-------£----------7 ------j težnje in težave z očetov- 184 prebivalcev, Vodice 126 prebivalcev, Podkraj 458) sočutjem in podpirali nas z največo dobrotlji- skupaj 798 prebivalcev, vsi Slovenci. , med katerimi se v najnovejšem času najbolj od- ; Celi sodnijski okraj Vipava ima 12.050 prebivalcev likuje sedaj vladajoči Leo XIII. in sicer 12.026 Slovencev, 23 Nemcev in 1 Talijana. (Dalje prihodnjie.) > * Bilo je níogoče, ker je poslal papež pismo na Svato- pluka po njem ali pa po Zemiziču. 135 Mnogovrstne novice. ^dunajskému ces. namestniku Possingerju, preiskati to stvar. MagÍ8tratovci so se izgovarjali s tem, da na Du-Sv et inje v spomin cesarjevica Rudolfa s kalen- naji je občevalni jezik vseh omikanih ljudi nemški in drorn za nedelje in prazaike letošnjega leta. Te svetinje da ministri tudi v svojih pisarnah ne govoré drugače so trojne: sreberne, bakrene in iz b r i t a ni j a-k(o- vine. Hi ^^■^■MBH Hl HM dolfa in Na sprednji^ strani ste podobi cesarjeviča Ru-princesinje Stefanije, izvrstno lepo izpeljani, na kot neoiški ski y tedaj njih občevalni jezik ni češki ne polj > ampak nemški. In ces. namestnik Possinger čujte! je rekel, da so prav storili. Na to so se mi drugi strani pa so po številkah zaznamovane nedelje in nistri zopet pritožili pri grofu Taaffe-u, da si ne dajo prazniki. Cena srebernim svetinjam iz finega srebra v pačiti svojih zapisov, in Taaffe je pozval mestnega žu c. kr. denarski kovnici kovanim je gold. y po krene so po 80 kr. in tretje v b ri ta n i a-kovini 40 kr. Vse svetinje so v ličnih škatljicah. Naročajo ^ ^.w.v» J t y »JU UUUU J V f ULI t U U JLÀ U druge ba- pana Newalda, ki je po dogovoru z grofom Taaffeom sam izbrisal vpise „nemški" in zapisal „česki" in „ťu ski". Vidite, taki vragi so nemčurji po vsem svetu ! p°ii se pri C. Frommeju, c. k. dvorném iskarii in založniku Gorici 24. aprila. Naša domaća lista sta pri na Dunaji, Glockengasse II. Svetinje v britania kovini občila peticijo vseh županstev naše dežele do zbor priporoča izdajatelj posebno za darila v šolah, ker stane ena 30 kr., če se jih kupi vsaj 10 skupaj Pri na- 6 g old. nice gospojske, da bi popravila (v niži zbornici po trjeno) porazdelitev davkov na posamezne dežele > posi- ročilih , katera ne^ presegajo krajc. poštnine. Ce pa naroČilo presega 6 gold. ljajo se svetinje franko; tako tudi posamezne sreberne g03p. A. Ćernetu v Tomaji in*prepustili sestavo prošnje & ve troj e Hjjj ■ IMĚ 1 naj se priloži 20 v cesarstvu in sosebno zlajšala breme Goričanom. Zbrali /à I i w » - t » f . 1/ so se bili JL4. t. m. v dotični posvet župani in drugi pri dopisi. odboru 5 veljakov, med katerimi je tudi deželni glavar vitez dr. Pajer, ki je dolgo peticijo spisal. — Svetlemtt cesarjeviču Rudolfu v Trsť so šli od nas se po- kl o n i t : deželni glavar z enim prisednikom ; mestni Dunaja 25 prila i. m. se zopet odpre zbor počitnicah velikonočnih. Di četrtek poslan ) to } 28. dne prvo sejo po Za 10. maja župan z 2 podžupanoma, predsednik trgovske zbornice in ekscelenciji dan proračun in íinancna grofa Franc in Karol Coronini. delaj cesarjevičeve poroke o se postava za letošnje leto je edina točka dnevneg 8 katero se začnó Da padi levičarj reda na vlado mnogotere priprave Přetekli véliki četrtek je bila ; bo naša stranka kolikor moči branila krivičnih skokov, to je gotovo, čeravno se bode tudi ona na slovenskem oddelku tukajšnje deželne knie tijske šole, kateri je g, Povše vodja, preskušnja. Dne Umrl Vse je kazalo, da so učenci dobro napredovali. 21. t. m. je bil tukaj velik vojaški pogreb. sila za to, kar je ministerstvo obljubilo v prestolnem je 19. aprila poveljnik 13. brigade generalmajor Karoi govoru. Da bodo levičarj skušali finančno obi zavleči prav na dolgo, ni dvombe > bodo uže vedeli prestriči jalovo besedovanj ^ * • A ** m % ES k ' V "1 ' h * 1 I I ■ T^ HĚ. avtonomisti jim e. Tudi bo pi. (1859.) Kaiserheymb. Bil Je v bitvah pri Solferinu » pri Kraljévem gradcu (1866.) in v Bosni (1878.) sedanj budgeta's tem, da bo v specijalno razpravo dal delke nroračunove. ne pa posameznih paragrafov Umrl je tudi 13 t. m nek znan legitimist portn- predsednik zbora dr. Smolka okrajšal obravnavo galski vitez Ant. de Silveira. Zapustil je Lizbono od Se 1833. in biv ve, da vkljub temu bodo levičarji nasu poiov uyvoij, ćislal. — ťo lepíh praznikih smo zavléci obravnave, potem pa bodo avtonomistični naši bote strašen dež in dvakrat po da kli stranki očitali z druzimi emigranti v Modeni, od leta 1866. pa v Gorici. Dvor grofa Chamborda ga je jako temu bodo levičarji našli Potovwd()volj, čislal. — Po lepih praznikih smo imeli od torka do sa- južni vikar* noči da ou »um upitan, ua je auv/i iv UIHIV —-w KJLUXJKJL OLU\J OC Kako so se v preteklih sejah odborovih vršile razprave, da bi kje bila. i r _ , a» A't i « . _ • , i • .i :___ÍÍ - ■_ _____• zbor malo reči dovršil Sinoči smo se bali slane; do sedaj nisem V se • V nic slišal t kaže statistika , ki jo ^ zadnji sesiji, to je> od božica do velik te dni imela je zbornica poslane bjavila „Polit noči v teh Corr pise 44 sej 69 poslancev desne stranke govorilo I66krat Bej ah 85 levi Žiri.) Notranjskega 15. apr. (Cesta Logatec Razen dopisa lanskega leta v „Novicah" Rovte dec. can pa 209krat ; de objavljenega se dosedaj nihče ni změnil za to omenjeno Zdaj pa, ko ravno ta cesta še celó volitev ži- , se nudi nam prilika cesto. stranka je za svoje govore rovske občine cepi na dva delà porabila blizo 33, leva pa 53 ur, — iz stenograíičnih kaj bolj natančno o tej cesti spregovoriti in pojasniti zapisnikov je razvidno , da so govori poslancev desne nekatere okplišcine. Uže pred 60 leti, ko so iz Škofje-(naše) stranke napolnili 39.195, govori levičarj pa loke proti Zirem in od tod proti Idriji delali cesto 69.021 tiskanih vrstic. In vendar se levičarji zmerom bila merjena in potrjena cestna proga od • j v • • • • t j i i \ _ o x # i i i tt • ri i • • J» irov pntožujejo in da ) da desna stranka „besedo presekuj ona je kriva , jalovosti" državnega zbora proti jim * Taki paj daš svoje, stranko in pa napadati vlado Taaffe zboro Rovtam in od tod na Vipavo. Sedaj jo pa oni dopisnik hoče drugod izpeljati, kakor je bila tistikrat potrjena, — ,—. —.-----a- - . . ;----—«-r> .v* j« so ti ustavoverci! Ker ne morejo gospodariti po in sicer žirovski trgovi nj v škodo in v silno te ne vedó druzega, kot obrekovati nasprotno jim žavo, ker bi vse eno morali Žirovci rabiti staro okrajno Sedanj tíuuiu va 11 aj K/g y u u u ui iuiu yj j^i c* v nu y au«. v w vac»ijw ii ui y ua mi ta \juoia j^v; ikatigvi xjvi^uj ugui šili dvajset let to pač presega moč vsacega parla- mnogo koristila in kako daleo da je z Gorenjskega na bi v enem letu popravila, kar so om gre cesto na Idrijo, pisnik dalje trdi ako bi hoteli priti do Logatca da Do ta cesta po Račevi Gorenjceni menta, če bi tudi v njem sedeli naj modrej državniki leg Notranjsko! Kam je zabredel gosp. dopisnik, ki daljavo sveta lepo istorijeo, ki kaže Naj dragim našim bralcem povem še meri z Gorenjskega na Notranjsko, kakor da bi kaka > rij o so nekateri kako zagrizeni v mškut dniki nižje pa tudi višje vrste, potřebuje druga dežela vmes bila. 5'/ i Gorenjskega v Logatec se Bre- ure, ako se gre peš od Zirov po Ministri Pražak, Zemialkovski in Dunaj evski kovci na Podklanec in od tod na Rovte in na Logatec; so pri številenji ljudstva na Dunaji v dotične liste za- Če bi pa po Račevi šel Gorenjec v Logatec, kjer misli pisali vsak svoj mat jezik za občilni jezik mi dopisnik cesto delati, pa potřebuje uže l'/a ure več po ni3ter Pražak českega, Zemialkovski in Dunajevski težavnih klancih peš hoda, kakor pa po Brekovcah, pa poljskega. Uradniki dunajskega magistrata pa so Tudi za vojskini Čas bi ta cesta, naj gré, kjer hoče precrtali njihove zapise in pisali m šk jezik so ministri to drznost magistratnih pisarjev zvedeli, O yj O Ck JLt Ck |J U t vi \J 111 V • •j U Ck O 1\ U ^ 111 dl V uv 1 v jJ VJ v4 Ci 1J O Ci JUL w • se oštro pritožili pri grofu Taaffe-u, ki je takoj ukazal krajši pot do meje je iz Logatca železnica na Trst Ko SO zadrževala vojake, ker tukaj skozi bi ne bila okraj šana pot do meje Laške marvec podaljšana. Naj ) m - 136 pa okrajna cesta s Škofje Loke skozi Poljane na Cirkno. Naj toraj si. cestni odbor idrijski resno prevdari za novo cesto in pregleda kraj od Žirov po Brekovci na Za-vraca in od tod na Rovte, in tukaj najde najkrajšo pot brez posebnih klancev, katere ne želimo sami Žirovci, marveč tudi občina Dole. Cesta tu skozi bode koristna za obrtnijo in trgovino žirovski farni vasi in tudi drugim. Koliko bi se tu pripeljalo in izpeljalo blaga na Logatec, posebno mnogo lesa, in tako bi se zeló po-vzdignila obrtnija žirovska. Les na tej strani pridno raste, drugi pridelki so še precejšnji; kako tedaj bi bila koristna cesta po Brekovci ! Nasprotno bi pa po Račevi cesta ne koristila tako, kakor pa po Brekovci, ker podobčina Žirovski vrh in Račeva nimata nikakoršne prave obrtnije , poleg tega bi pa bila cesta pozimi še celó zaprta voznikom in popotnikom zaradi zimskih uim. Kaj porečevk temu zagovornik svoje cestne proge po Račevi? Mi Žirovci lahko rečemo, da kdor želi ceste po Račevi, ta naj jo nam sam delà!*) Iz ŽirOV 18. aprila. (O vcenitvi zemljišc.) Ko smo v katastralnih mapah viděli obrise svoje zemlje in iz po-se8tnih listov se prepričali, koliko da eden ali drugi zemlje ima in koliko davkov da mu svet prinaša, nismo vsi posestniki bili enakega veselja, temuč eni bili so še celó potrti in žalostni, in zakaj ? Omeniti hočem le en primerljej. V podobčini Ledinca v vasi Jarca dolina, okraja idrijskega, živi marljivi posestnik M. R., ki je tudi še precej varčen ; njegovo posestvo meri 29 oralov in 310 [j sežnjev, dohodkov ima pa 31 gold. 97 krajc. Drugi posestnik, stanujoč v Mrzlem vrhu, okraja škof-jeloškega M. K. , katerega posestvo meri 46 oralov in 948 □ sežnjev, ima dohodkov 39 gold. 5 kr. Prvega posestvo je vse na brusnjaku, zemlja tega kamna je ru-menkasta in s pustim peskom namešana, mi jo imenujemo peščeno — toraj on pri vsi svoji varčnosti preživi komaj 7 glav živine in mora za zimo, če hoče iz-bajati, še prikupiti krme za živino, pa tudi živeža za-se in za s voj o družino, ker svet mi ne prinaša toliko dohodkov, da bi zamogel izhajati. Nasprotno pa ima drugi posestnik svet ves na apnenem kamnu, zemlja njegova je ilovčasta in apnena, toraj je svet rodoviten in on preživi težke živine 17 glav in veliko lože izhaja memo prvega posestnika. Kakošen pa je razloček med čistim do hod kom cenjenim obeh posestnikov ? Borih 7 gld. 8 kr., akoravno je razloček med posestvoma takošen ! Žita pridela prvi posestnik komaj 5. del proti drugemu, ki redi toliko množino živine ! Zemlja tukaj po vaseb Jarčadolina, Selo, Dobračeva, Zabrežnik in Žirovski vrh je skoraj vsa peščena, na kamnu brusnjaku, toraj je komaj 5 palcev na debelo slabe peščene zemlje in uže je sam grd prod, brusnjaški kamen in grempeš od spodaj, a vse eno je vvrsteno v dobre razrede, na pr. njive v 4., 5,, in malo jih je v 6. dobrotno vrsto djanih , travniki do 5. razreda, pašniki pa, kjer ni po več krajih druzega, kakor meline, kak grm in kako slabo vresje, trave nikjer, pa v 3. vrsto, in če je kje le kak nekoliko boljši pašnik, uže je v 2. vrsto vpisan, akoravno ne daje nobenega dohodka. Nasproti pa je drugod, kakor v vasi Ledinci, Mrzlem vrhu in več druzih vaséh tu okoli vsa zemlja na apnenem kamnu in donaša mnogo dohodka, a vvrstena je vse eno v ravno te vrs^e, kakor peščena zemlja. V vaseh Mrzlem vrhu in Ledinah so njive in travniki vvrsteni v 6., 7, ali v 8. vrsto , pašniki pa v Mrzlem vrhu vsi le v 4. vrsto, akoravno je zemlja boljša od prej imenovanih vasi. Zato, ker ima drugi posestnik 5krat več dohodka gotovega meoio prvega, zato je tukaj slabša zemlja v - ■■..... ■■ ..........■ ■ H I ■ 'I ■ —1» y *) Sprejeli smo ta dopis po přiznaném pregovoru: ,,Čuti treba dva zvona, da se resnica prav spozna'', Vred. boljso vrsto dejana! — Na peščeni zemlji in na brus- njaškem kamenji se pa poleg tega kmetijsko orodje tako hitro zdela , da se v enem letu na 10 orahh njiv eno plužnjo železje zdela, katero veljá 5 gold ; poleg tega pa še 6 raven za kopanje, katerih vsaka veljá 50 krajc., toraj iznaša skupaj vse 8 gold, na leto. Vsako leto novo orodje napraviti pa stane uže v 5 letih 40 gold. Koliko tedaj se na peščeni zemlji naraste v več letih samih stroškov za orodje, ko na apneni zemlji eno orodje zadostuje za 10 let. — Razen tega peščena zemlja potřebuje gnoja toliko na 1 oral, kakor se ga potřebuje na 3 orale apnene zemlje tu okoli. — Na apnici raste tudi detelja vse eno, če se jej tudi ne gnoji eno leto, kar se pa na krepeniku re zgodi, če se ne potrese s pepelom. Kdor ima tedaj peščeno zemljo , mora za 10 oralov njiv na leto 30 do 40 goldinarjev potrošiti za pepel; na-proti pa ti, kateri imajo apneno zemljo, še ta pepel, kar ga domá napravijo , vsega poprodajo. Kdor bi tega ne verjel, naj ide gledat spomladanski čas v Idrijo, in videi bode, kako gospodarji in blapci tam pepel skupaj spravijajo in domu vozijo. — Po tem takem je razvidno , da peščena zemlja veliko stroškov prizadene in veliko manj dohodkov prinaša, kakor zemlja apnica. Zato smo pa tudi vložili pritožbe pri županiji, nadejaje se, da po pravici gotovo dosežemo svoj namen pri uravnavi zemljiške vcenitve. Na vse to se pa pri vcenitvi žalibog ni prav nič ozir jemaio, marveč se je celó slabši svet v boljšo vrsto vpisaval. Eden v imenu več posestnikov. Na Dolenjskem 16. aprila. — t/b. — V poslednjib veíikonočnih počitn cah pripeljala me je pot tudi v S k o-cijan na Dolenjskem. Ob mali višini ugledam prijazno škocijansko vas. Dà, prijazna je v mnogoterem oziru; a tu hočem omeniti le onega prijetnega iznenađenja, ko ugledam v tako obilném številu nasajena mlada drevesca po posameznih vrtih okrog hiš. Lepo drevje uže raste, a, kakor se vidi, nasajajo se še vedno krasne mladike prav mnogobrojno. Slučajno srečam kmeta, ki nese ravno butaro aajencev. Radovedno ga poprašam, od kod da jih nese? Veselo mi odgovori: Od gospoda učitelja Lav-riča, kateremu se ima Skocijan v prvi vrsti zahvaliti za toliko sadnega drevja. Pripoveduje mi potem, da njihov gosp. učitelj podučuje v sadjereji ne le mladino, temvec, da ga tudi stari možaki radi hodijo poslušat o tej tako važni stroki kmetijstva. Pri njem se dobivajo mlada drevesca vsakih vrst. Razdal jih je uže več ti-socev med kmete. Pravil mi je na dalje, da delà lepo urejenim grêdam na vrtu tudi bogat čebelnjak vso Čast. Pažljivo sem poslušal prijaznega kmeta na pôtu, ki me pelje k tamošnjemu gosp. županu Rohrmanu. Tudi o tem sem čul, kako tudi on zgledno deluje na polji kmetijstva, osobito sadjereje. O čemur sem zvedel od tega svojega spremljevalca, o tem prepričati se imel sem priliko še tišti dan. Bogato nasajeni vrt gosp. župana potrdi mi resnico izjave onega kmeta, isto tako tudi vrt gosp. učitelja. Tudi po posameznih malih gričih ali ob postranskih potih sem videi mnogo cepljenega drevja, divjaka ne najdeš skoro nikjer več po onih hribcih, za kar gre Čast tudi gosp. kaplanu F. Stupici, ki vrlo skrbi, da ^se sadno drevje tudi drugod nasaja. ne le po vrtih. Cast sem imel s temi tremi gospodi mnogo pogovarjati se o kmetijstvu; iz njihovih pogo-vorov sem kmalu izprevidel, da so v tem oziru posebno vešči možje, spoznal sem pa tudi, kako neutrudno so vneti za občinski blagor. Ne davno v „Novicah" izrečena želja, da bi se vsadilo v spomin poroke cesarjeviča našega s kraljičino belgijsko po deželi kaj dreves, spolnila se je v Š koci jan u obilno po izgledu ravno teh gospodov. Nad 400 drevesec pripravilo se je za to. Potovaje dalje vidim, da delovanje škocijanskih sadje- 137 rejcev ni omejeno le na dotični kraj, temveč, da se po njihovem izgledu pričenjajo ravnati in drugi sosedni ob-Čani na čelu svojimi učitelji. — Kako prijetno je vendar potovanje po tacih krajih, okusno nasajenih z mnogo-vrstnim sadjem in zelišci í Kako radostno spominja se a tudi v poznejih letih odrasla mladina onih možakov, i so trudoljubivo nasadili toliko dobrega sadja, katerega mladi rod veselim obrazom ogleduje, slastjo zavživa pa tudi mnogo prodaja. Takrat se uvidi, kolike vrednosti je sadjereja, in žal utegne marsikomu biti, če se je premalo pečal s tem v prejšnjih letih, ali, da se še takrat premalo trudi v tem oziru. Želeti je tedaj , da se sadjereja, Čebelarstvo, splohumno kmetij-stvo vsestransko razširja s posebno marijivostjo, *j Iz Rovt 23. aprila. —H. — V predzadnjem listu „Novic" je k dopisu o štenji ljudi in živine v naši županiji pristavilo vredništvo vprašanje, je li nimamo ceió nobenega plemennega junca, akoravno je v našem okraji 678 krav? Na to opombo dolžnost mi je odgovoriti, da je v našem kraji 14 juncev , in sicer 8 za pleme sposobnih spoznanih ali kakor pri nas pravimo, privilegiranih. Gosp. dopisnik se je le v tem zmotil, da je teh 14 bikov prištel številu 356 volov. Po takem je v naši županiji za pospeh živinoreje prav dobro skrbljeno, zato ker na ne 50 krav pride 1 plemenni bik. '**) Toliko v pojasnilo živinorejske statistike naše županije. Prem 21. aprila. {Javna zahvala.) V svojem in pa v imenu občin: Prem, Janeževobrdo, Celje, Rateževo-brdo, Kilovče, Smerje in vasi Bitinje izrekam za podař je ne sadne cepiče sledečim gospodom najtop-lejšo zahvalo, in sicer: Darovali so dne 12. marca t. 1. gospodje: Josip Lukanec, duhovnik, Janez Dolenec, učitelj na Suhoriji in g. Dekleva — sin — posestnik in obrtnik pod Suhorijo, po domaće Zagar, 19 raznih vrst žlahnih jabolčnih in hruŠevih cepicev. Dne 15. marca přejel sem od gospodov: Damijana Pavliča, vikarija, Alojzija Domicelja, posestnika, trgovca in c. k. poštarja, ter Josipa Masla, posestnika v Zagorji na Notranjskem druzih 15 raznih vrst najboljše sorte jabolčnih, hruševih in slivinih cepicev. Dne 24. marca podari mi v. č. gosp. Anton Zgur, župnik tukaj, češnjevih, mareličnih in bre9kv;nih cepicev (5 raznih vrst), katere je po njegovih vrlih bratih iz Vipavske doline za-se prejel. Ravno ta dan pre jel sem od za napredek nad vse zavzetega gosp. dr. Bach-man-a, okraj nega zdravnika v ilirski Bistrici, najžlah nejših hrušk in jabolk cepiče, kakoršne narocil je bil ta vrli gospod iz Merana na Tirolskem. Dne 8. aprila přejel sem 7 vrst žlahnih jabolk cepiče, podarjene po c. kr. kmetij ski družbi kranjski, a poslane mi po gosp. župniku J. Jerič u. Vsi cepiči obsegajo tedaj 58 vrst raznega sadja, kakoršno se poprej tukaj še nahajalo ni. S temi cepiči bilo mi je mogoče, v gori navedenih občinah in vaséh do sedaj v pomladanskem požlahnovanji na pet naj bolj - šili načinov 71 ur 158 odraščenih dejansko poučevati, pri katerem pouku sem tudi sam vsega skupaj 350 dreves požlahnil. Od teh cepicev ostalo mi jih je pa še za nekoliko 100 dreves pocepiti, kar porabilo bode se prihodnji mesec ob priliki poucevanja odraščenih v po-letnem požlahnevanji po vaséh in gori navedenih obcinah. Da se je moglo gledé napredka v sadjereji tukaj do sedaj gori navedeno storiti, gre prva in vsa zahvala ediuo le imenovanim milim dobrotnikom, katerim tukaj *) Slava imenovanim rodoljubom, ki se tako iskreno tru-dijo za pospeh kmetijstva! Hvala pa tudi gosp. dopisniku, da je objavil nam njihovo zgledno delovanje! Vred. **) Hvalevredno! Naj bi le povsod tako bilo. Vred. iz dna srca zakličem : Bog Vam tisočkrat plačaj l Ob enem priporočam se pa tudi še dalje, da me ti blagi gospodje tudi v prihodnje gledé sadjereje podpirati in mi na roko iti hočejo. Se enemu dobrotniku tukajšnje šole sem javno in srčno zahvalo dolžan, in ta je: slavna družba sv. Mo-hora, katera je za tukajšnjo šolsko bukvarnico dne 17. marca t. 1. za vrednostni znesek od 25 gold. 46 kr. do 27 gold. 82 kr. raznih svojih knjig brezplačno podarila. Tudi temu milo-blagemu dobrotniku tukaj v imenu cele šolske občine, v imenu krajnega šolskega sveta in v svojem lastnem imenu za tako velikodušni in dragi dar naj tople jšo zahvalo izrekam. Bog plačaj in povrni obilo, ter blagoslovi in ohrani slavno družbo sv. Mohora v povzdigo pravega napredka in buditev milega naroda slovenskega k pravi zavesti do konca sveta! Sicer naj bode pa tukajšnja šola in šolska mladina, kakor tudi vsa šolska občina tudi za naprej v podporo prav toplo priporočena! *) M. Rant, narodni učitelj in šolski vodja. Iz Dolenjega Zemona 23. aprila. (Zahvala.) Podpi- sano občinsko predstojništvo izraža najtoplejo zahvalo v imenu stradajočih gospodu Peter Majdiču, posestniku parnega mlina in velikemu trgovcu v Mengšu pri Ljubljani, kateri je poslal franko veliki dar 340 kil moke v razdelitev med tukajšnje stradajoče reveže. Bog tiso-čero plati preblagemu ljudoljubu poslani dar in nakloní nam še več enako blagih dobrotnikov ! Nadoslav Potepan, obe. predstojnik. Iz Ljubljane. (Volitve v mestni zbor) so dovršene, a žalibog, da ne po vse tako, kakor bi morale biti, ko bi ne bilo v 2. volilnem razredu mnogo cesarskih uradnikov se v nasprotje postavilo vladi, in bi k njim ne bila pritisnila cela armada penzijonistov civilnih in vojaških, ki so volili kandidate po priporočilu konstitucijskega društva, katerega načelnik je vladi v javnem zboru napovedal ,«den Kampf bis ans Messer". Naj to ministerstvo na Dunaji, posebno pa fi nan Čni minister Dunajevski ad notám vzame, da vidi, kakošne ljudi ima v svoji službi! Poglejmo si zdaj i zid volite v. V 3. razredu, v katerem ne volijo uradniki, so sijajno zmagali naši kan- didatje; dobili so namreč: dr. Karel Bleiweis 189, Vaso Petričič 187, France Peterca 189, France G or si č 188 in Jernej Stupica 187 glasov. Izmed nemških kandidatov so dobdi Bamberg, Mahr in Luk m an vsak le ubozih 50, Detter in Hansel pa po 48 glasov. V tej ogromni zmagi se je letos, kakor lani pri volitvi viteza Schneida v državni zbor, ja3no pokazalo, čega va je Ljubbljana in kornú gre naravna pravica, zastopati občinstvo ljubljansko. V 2. volilnem razredu, ki šteje veliko armado cesarskih uradnikov, civilnih in vojaških penzijonistov, so zmagali nam nasprotni kandidatje — s celimi 5 glasovi] Ti , finfarji" so: Doberletz 287, grof C h o- r in sky z 284, Ziegler z 286 in Pir ker z 279 glasovi, — med našimi kandidati pa so dobili: Grasse 11 i 274, Potočnik 2ó9, Bajer 267 in Klemen- čič 265 glasov. In kdo so izvoljenci vladi naaprotnih kaudidatov? — grof Chorinsky, ces. kralj, vládni svétnik, ces. kralj, nadzornik ljudskih šol Pir ker in pa ces. kralj, inženir Ziegler! Državni kruhek jesti, pa vojak biti konštitucijskega društva, se pač lepo vjerna! *) Tudi vredništvo ,,Novic" radostno tej zahvali dodaje svojo zahvalo vrlim podpornikom domaće sadjereje naše , posebno pa še g. Kantu, ki je v svojem neutrudljívem delovanjí podpore iskal v pouk svoje šolske mladine in tudi odraščenib ljudí. Vred. 138 V 1. volilnem razredu je naš kandidat trgovec Fortuna dobil 114, nasprotni vitez Ant. Ga ribo Idi pa tudi 114, ki sta tedaj izvoljena, — v manjšini je ostal dr. Pfefferer, nasprotni nam kandidat z 113, in naš kandidat dr. Mosè s 112 glasovi. Iz teh številk je očitno, da je bil volilni boj v vseh 3 razredih tako živahen, ko še nikoli, kajti v 3. razredu je prišlo na volišče 239 volivcev, v 2. pa 556 izmed 680 volivcev, in v 1. izmed 267 pa 227. Jasno ko beli dan je, da gledé na gori navedene prikazni je moralična zmaga naša, kajti ,,finfarji" in „einzar" so le siromaška „fizična" zmaga. Sicer pa bi imeli še besedo govoriti z nekaterimi tistimi volilci, ki se delajo „narodnjake", pa bežijo, ko pride dan boja za pošteno narodno stvar! Ce se po vsem tem ozremo na dogodbe o volit-vah mestnih, kaže se nam trojno potrebno: 1) si. ministerstvo naj postopa s svojimi uradniki tako strogo, kakor so postopala v sa prej šn ja ministerstva počenši od Giskre do Lasser-Auerspergovega, in naj jim , ker mnogo njegovih služabnikov le nemsko pesem gode, temeljito „zatajča" starodavni pregovor: „wessen Brod du issest, dessen Lied du singest". — 2) Predrugačenje volilne postave je nujna potreba, na katero je kazal uže pred več leti naš deželni zbor in osnoval novo postavo, a se ve da prejšnja vlada ni hotela o taki reformi nic slišati, ker bila bi si sama jamo kopala. Ce bi volili vsi volilci s kupaj, ni se meščanom nikakor bati, da jih majorizirajo uradniki in penzijonisti, — razcep-ljenje pa na troje, umetno osnovanih kampov, kazi pa pravo većino. — 3) Ker ima Bambergova tiskarna takega vrednika in takega korektorja, da vladne objave kar tako kazita , da „Laibacherica" zmešnjave delà in prav narobe oglaša, kar vlada hoče, naj se Bambergu vzame ves vpliv na „uradni" časnik in sploh skrbi za to , da njegova tiskaroa ne ostane dalje patentirana na vladni časnik, vsaj ima Ljubljana dovoij boljih tiskam. — V poslavljenje poroke svetlega cesarjeviča Rudolfa vabi župan ljubljanski meščane, naj razsvetlijo vse hiše v mestu in predmestjih zvečer pred svatbeuem dnevotri, to je, 9. dne maja, — na dan poroke, to je, 10. maja, pa naj hiše olepšajo z zastavami. O za-s ta vah naj omenimo, da cesarska zastava je črno-rumena, — deželna belo-modro-rudeČa, — zastava belgijska (rojstne dežele princesinje Stefanije) pa je črnorumeno-rudeča. To povemo, če bi nekateri mešČanje želeli izobesiti belgijsko zastavo, ob enem pa povdarjamo, da deželna naša zastava je belo-modro-ru-deča, katere se nemčurji bojé, kot h .... križa, misleći, da je ta zastava vseslovanska. — Svetlega cesarjeviča Rudolfa prijazni odzdrav v slovenski besedi na pozdrav gosp. Nabergoja v okolici tržaški je , kakor povsod , tako tudi pri nas v srcih vseh rodoljubov učinil vtÍ3 velike radosti. — (Sveto leto) je v nedeljo na večer oklicalo zvo-nenje v mestnih cerkvah. Po posebni prijaznosti čast. pisarne biskupije bosanske i sriemske nam je došel 7. list „Glasnika", v katerem se nahaja okrožnica pre-vzvišenega biskupa Strossmajera, ki v obširnem pismu z navdušeno , njemu lastno milo besedo razlaga pomen in namen jubileja, to je, svetega leta, po papežu Leonu XIII. oklicanega osobito zato, kakor okrožnica pravi, da „po svem skoro svietu ljudi so oholi, vrtoglavi i prevratni sročiše, da crkvu božju u temelju njenu poruše i zataru, znajajuči dobro, da bi tiem ujedno i temelje svakoga družtva ljudskoga porušili, svakem u neredu in svakoj nevolji vrat u sviet otvorili i zemljo u njeku vrst pakla pretvorili." — Iz Vipave se nam poroča, da je uže uni teden mraz vzel vse marelice. — Veliko nevoljo izbudil je te dni neki popravek v dunajském „Vaterlandu" gledé Vestenekove afere, v katerem ga skuša ta list umivati z izgovorom, da je bil v svoje poročilo zapeljan po ž u panstvu v Litiji. Županstvo litijsko je na to poslalo kratak pa jedernat popravek k prejšnjemu preklicu „Vaterlanda", kateremu se je pa zopet potrebno zdelo tudi temu popravku pri-djati dostavek prav brezumen „kolosbrodos". Vsled tega postopanja „ Vaterlandovega" je več njegovih na-ročnikov sklenilo mesto švigašvagovca naročiti nam od-ločno prijazno in cenejo „Tribune". Novicar iz domaćih Id tujih dežel. Z Dunaja. — Pisama državnega zbora je razpo-slala poslancem objavo o dnevnem redu za prvo sejo zbornice poslancev, ki bode jutri in prične svoje delo z državnim proračunom za letosnje leto. Seje bodo menda skoro vsak dan od 10. ure dopoludne do ve- llr^-fc^'''-*1 I^Bthscbhi t■ ^sb^sá^^ét^s^^^w^xs^s^^^. ^ * št gr : w^'JSfty - j Pri cera, da zbornica poslancev dovrši državni proračun in fiaančno postavo do 20. maja in bode tako mogoče tudi gosposki zbornici dovršiti svoj nalog. V zbornici poslancev prenehajo seje s 6. dnevom maja do 11. maja zarad velikih svečanosti poroke cesarjevičeve, h katerim bodo povabljeni tudi vsi ces. deželni načelniki in pa škofje Avstrijske monarhije. Iz Trsta. — Svitli cesarjevič Rudolf je bil preteklo sredo ob prihodu s potovanja v jutrove dežele tukaj si-jajno sprejet. Navdušeni „živio"- in „evviva"-klici so doneli krog in krog; v okolici tržaški je gorelo obilo kresov. Delajo se tudi, kakor „Soča" poroča, velikan-ske priprave v sežanskem okraji, v Cepovánu, v To-maju in drugod za slovesno praznovanje poroke cesarjevičeve; goreli bodo kresovi po vseh gričih, topiči bodo pokali, zvonovi zvoneli in pete svete maše se darovale. Naj temu poročilu dodamo še drugo novico, katera bode po vseh slovenskih okrajinah našla odmev ne-popisljivega veselja in ta je, da je cesarjevič Rudolf, ko so se mu na kolodvoru tržaškem poklonile deputacije, govoril slovanski. Godilo se je to, kakor ,,Triester Tagblatt" poroča, takole : Ko se je cesarjevič Rudolf poslavljal, (na potu skozi Trst na Dunaj) ogo-voril ga je v deputaciji na kolodvoru župan tržaški italijanski. Cesarjevič Rudolf je odgovarjai nemški, rekoč, da italijanski pač razume, a ne govori. Potem pa se je obrnil k poslanců in mestnemu odborniku Naber go ju in vprašavši g*: „Vi ste Slovenec?" govoril je avstrijski prestola následník slovanski ž njim. — In vse to godilo se je v pričo ces. namestnika de P r e t i s a, kateremu so Slovenci malo v srce pri-raščeni in o tacih mu zopernih prilikah oajraji reče: „Non capisco questa lingua" (ne razumem tega jezika). Mož je iz ust prihodnjega našega cesarja zdaj sam slišal, da v Avstriji tudi slovenski jezik svojo pravico ima. Tudi v Sežani je cesarjevič slovanski vpraševal ne-kega župana: ali je bil vojak? Listniea vredništva. Gosp. O. R. v Colu pri Vipavi: Vaš ceujeni dopis přišel nam je za današnji list prepozno ; prihodnjič pride gotovo. — Č. podružnici N. : Vaše poročilo iz tretje in četrte seje isto tako prihodnjič. — Gosp. Fr. St. v St. R. : Volilni list přejeli in odposlali. Odgovorni vrednik: Alojzi àiajer. Tisk in založba : J. Bliizilikovi nasiedílikl v Ljubljani.