AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .7 * IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 5, 1939
LETO XLIL — VOL. XL1I.
popuščanje potrebno v prid sloge.
Dr. Maček se ne bo pogajal z ministerskim predsednikom samo kot načelnik hrvatske politične stranke, pač pa v imenu celotne opozicije napram vladi. Tozadevno je dobil dovoljenje od srbskih opozicijonaloev.
V dobro poučenih krogih se govori, da bo tudi dr. Maček opustil mnogo svojih prvotnih zahtev v očigled nevarnega položaja, ki prevladuje v Evropi. Dr. Maček je še nedavno tega izjavil, da Hrvati zahtevajo avtonomijo in jo bodo vzeli, brez ozira, kdo jo jim ponudi, demokracije ali pa Hitler.
Zanimivi podatki o udeležbi Jugoslavije na svetovni razstavi. Eksperti dospeli
V bolnišnico
Kralj ubit
Iz Kakdada se poroča, da je bil tam ubit ob polnoči kralj Iraqa, 27-letni Ghazi, ko se je z avtomobilom vračal proti domu. Iraq je kraljevina, ki je bila izločena od nekdanje Turčije, šteje 3,000,-000 prebivalcev. Njegov sin, ki mu bo nasledoval, je star šele šti-*ri leta.
Za čehoslovaško
Kot se nam naznanja iz New Yorka bo tam dne 14. maja odlični jugoslovanski violinist Vlad-ko Količ imel izreden koncert. Vsi dohodki gredo v korist oprostitve čehoslovaške. Sodelovalo bo več umetnikov. Koncert se vrši v češki narodni dvorani v N. Y.
Važna seja
V četrtek ob sedmih zvečer se vrši seja podruž. št. 3 SMZ.v Slov. domu na Holmes Ave. Na dnevnem redu bodo med drugim tudi trimesečni računi. Članstvo je prošeno, da se udeleži,
Washington. — Dr. Konstantin Fotič, jugoslovanski poslanik v Zed. državah, nam sporoča glede udeležbe Jugoslavije na svetovni razstavi v New Yorku sledeče:
"Več arhitektov in strokovnjakov je dospelo te dni iz Jugoslavije, da izvršijo zadnja dela, kj so v zvezi z jugoslovanskim oddelkom na svetovni razstavi v New Yorku. Jugoslovanski oddelek na razstavi bo nekaj posebnega.
"Nahaja se v takozvani "Hali of the Nations." Pred vhodom dobite ogromno mapo Jugoslavije, kjer so zaznamovana vsa bolj važna-mesta. Nadalje vidite lahko 200 let staro belgrajsko trdnjavo, kjer se je odločevala usoda Evrope.
"Videli boste lahko starodavno mesto Skoplje, kjer so bili nekdaj kronani srbski kralji. Belo Ljubljano med mogočnimi gorami, Zagreb, ki je kulturno središče Hrvatov, Dubrovnik s svojim starodavnim zidovjem in druga zgodovinska mesta Jugoslavije.
Notranjost razstave je enakomerno razdeljena v dva dela. Takoj ko vstopite v jugoslovanski oddelek, boste opazili veliko sliko jugoslovanskega umetnika Ljubomira BabiČa. Slika predstavlja življenje na kmetiji v Jugoslaviji.
Dalje naprej dobite lepe freske srednjeveških samostanov v Vardar, Morava in Ibar dolinah. Freske so natančni proizvodi zgodovinskih stavb. Med drugim boste videli tudi sliko portala kapele v Splitu, katero je dal zgraditi še rimski cesar Dioklecian.
V drugem razstavnem oddelku dobite umeten vodnjak, kjer se zbira narod in prepeva narodne pesmi. Takoj zraven je kip, delo Toma Rosandiča, ki predstavlja mladeniča, ki "luča" kamen, kakor so jih svoječasno in menda še danes mečejo pastirji na paši.
Jako vas bo zanimala tudi krasna in umetniška zbirka slik iz mnogih delov Jugoslavije. Umetniška dela je izvršila Miss Peggy Lane, hčerka ameriškega poslanika v Belgradu, ki je priznana umetnica in fotografinja.
"Predvsem pa bo zlasti Jugoslovane v Ameriki zanimala zgodovina Jugoslovanov v Ameriki in kaj je naš narod prispeval, da se je zgradila Amerika. Videli boste jugoslovanske ribiče v Ca-liforniji in lovilce školjk v mehi-
kanskem zalivu.
"Videli boste dela v ogromnih jeklarnah in v rudnikih. Tu so bili naši ljudje najprvo zaposleni. Videli boste prominentne Jugoslovane, ki so s svojim znanjem mnogo doprinesli Ameriki, da je postala to, kar je danes. Skratka, Obisk svetovne razstave v New Yorku ne bo popolen, ako ne boste obiskali jugoslovanskega oddelka.
Smrtna nesreča
V pondeljek popoldne ob 3. se je pripetila nesreča na 55. cesti, ki je zahtevala življenje znanega rojaka Andrew Obed, ki je bil star 70 let in stanoval na 4504 St. Clair Ave. Ranjki zapušča tu soprogo Mary, rojeno Obed in štiri otroke, Ciril, Jack, Theresa poročena Cerkvenik in Rose poročena Salamon. Rojen je bil v Cerknem na Primorskem, odkoder je tudi soproga doma. Tam zapušča več sorodnikov. V Cleve-landu je bil 34 let ter bil zelo aktiven na društvenem polju. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ in društva Lunder-Ada-mič št. 20 SSPZ. Svoje čase je bival v Herminie in Homer City, Pa. Pogreb se vrši iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na G502 St. Clair Ave. v četrtek popoldne ob 1:30 in na Highland park pokopališče. Preostali družini naše sožalje!
Vest iz domovine
Mr. J. Berkopec iz Geneva, Ohio, je dobil sporočilo od svojega brata, da je v Topliški fari umrl dobro poznani Janez Fink, po domače Tončkov Janez, ki je bil cerkovnik. Doma je bil iz Me-| niške vasi pri Toplicah. Da je bil ranjki priljubljen pri ljudeh je pokazala številna udeležba pri pogrebu.
Skušnje za mladino
Šolski odbor v Clevelandu naznanja, da bodo zanaprej morali učenci in učenke, predno stopijo v 10. razred višje šole, narediti posebno skušnjo, ki naj dožene, če je učenec bolj nagnjen za tehnično, trgovsko ali akademsko izobrazbo.
Seja podružnice
Seja podružnice št. 50 SžZ se vrši nocoj večer v sobi št. 4, staro poslopje, SND.
V bolnišnico
V Huron Rd. bolnišnico se je moral podati Anton žužek, sin poznane Mrs. žužek iz 7512 St. Clair Ave.
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
phingtonu z zanimanjem zro na **iske dogodke. Poljska ima les odločilno besedo v Evropi
_ _
|Voj !}^on> 4. aprila. Ameri-i je 1 krogi so prepričani, letala Anglija zaeno s % p ^l110^0 močnejša, ko je W	za zaveznico, ki
W Angliji, v slučaju da
ameriški vojaški fina ^6pričani, da če nastane Poljsko in Nemčijo, !Sr lme'° za posledico splo-vojno. Zveza med 'tU t 'n Anglijo ter Francijo ^vc 1 Povečala vojno mož-
Na j VoJaski krogi so W a bo Anglija zaeno s h, m J*ačela "izzivati" Nem-%<] na izzivanja z oro-Nla70rila> ne s tem, da bo Wranciio, ampak se bo
V0lJske.
obvezna priti
^ač i	na pomoč,
% j ®la sPlošna vojna, kajti M a Pogodbo z Nemčijo,
f1franco je dal obV kj 12 morilcev
Pia 4- aprila. Vojaška ■LMerala Franca v tem . aPoznala krivim umora tyjPellaniza Garda, bivše-\ .k«8a načelnika in Sb i jg0vih pomočnikom je \rTm času
pronajdenih
Polit-Zal° se jim je, da so \v . lcne jetnike in da so S sfčah mučili. Tosopr-zagovarjati na
^ in ' Je Pa v me" »o 2 Kavarne in go-
jji, dož0pet odprle. Kruha je
jWm so ljudje še pred
j sodn ! dnevi stradali. Vo-
\e,1Je Poslujejo sedaj v
v Večjih mestih.
c__
V* ^ Coughlina
rablnec Brickner je te SC Rev- Charles Cough-\ t ' da Je Rev. Coughlin
4	^ ne 6mski Pr°Pagandist,
za demokratizacij0'	J'e govoril g kakor hitro se rickner' je začela raji^ Pfo( d°bivati neštete tele-(j^ste. Stotine oseb je
5	RS° nemudoma poslale \ Coughlinu, kakor iSa očitan.ie rabinca Sfi| ^ k j. Telefonistinje na
Postaji, kjer je go-
V°var *cl<ner> niso.mo-],ftti na vse telefonske
C^est Bricknerju, ker je (Jt)tj|j Preveč, znamenje, b]jen je Rev. Cough-
vrtinec"
vJ Arie> jurist in
Viin J Prosekutor na Du-iHkolte dni v Clevelandu \\o katerega je primer-.Z.bolnikom, ki se na-e'3lradi bolezni, naka-X	ko je bila ozdrav-
't'^u 1' Prerokoval je ob-V'ca °Pa propadla kot V6 st0SVeta in 1)0 na njeno V^.A.Ua, k čemur Pripomogli Japonci.
6	A obisku
v v o?' M'nn.- SO dospeli
SN ^	VeUind Mr. Frank
S/Nih	SoProgo, s sinom
"-i,;	malo Tončko Mar-
K ^sta	dru^ina vzela za
^ ]	so se Pri Jack
§	E. 49th St. Do-
da pride slednji na pomoč. Ogromne vojaške priprave v Evropi se zadnje čase niso zaman vršile.
Važen faktor pri vsem tem je Rtisija. če je ruska armada pripravljena ali ne, ni širši javnosti znano. Dejstvo pa je, da če Rusija napade, bo napadena od japonske armade v Sibiriji. Japonska bi raje napadla Rusijo in prepustila Kitajsko samo sebi.
V Washingtonu pričakujejo, da bo Ogrska v slučaju vojne potegnila z Nemčijo, dočim je sko-ro gotovo, da bosta Romunska in Jugoslavija na strani Francije. Baje Mussolini silno sovraži vojno, ker čuti, da bi Italija v slučaju vojne bila poražena.
Ameriški vojaški krogi so danes tudi mnenja, da ima Francija najboljšo armado v Evropi in da se bo Rusom mogoče posrečilo vzdržati japonski pritisk v Sibiriji. Amerika bo v slučaju vojne ostala strogo nevtralna, k-
Umrl je trpin
Včeraj zjutraj je preminul Paul Kogovšek, ki je nad leto dni bolehal in trpel in končno podlegel svojim mukam na domu na 15606 Holmes Ave. Pokojni je bil star 51 let, doma iz Horjula nad Vrhniko, kjer zapušča očeta starega 84 let, tri brate in tri sestre, dva brata sta pa bila ubita v svetovni vojni. Po poklicu je bil zidar. Pred 10. leti se je poročil z vdovo Mrs. Margaret Zni-dar, rojeno Breznik, doma iz Tuhinja pri Kamniku. Poleg soproge zapušča tri sinove, Franka, Stanleya in Evgena. Prvima dvema je očim. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in društva št. 32 ZSZ, delničar Slov. doma na Holmes Ave. in pripadal lokalni uniji št. 1055. Zadnja leta je delal na lokalni Union Terminal postaji, kjer si je med Amerikanci pridobil mnogo prijateljev. Zelo pogosto ga je obiskoval na bolniški postelji njegov boss Mr. Wm. Moore, ki ga bo zelo pogrešal. Pogreb ranjke-ga je radi velikega tedna odgo-den za pondeljek 10. aprila. Vrši se iz cerkve Marije Vnebovze-te in na sv. Pavla pokopališče. Pogreb se začne ob 9. uri zjutraj, in skrbi za pogreb pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi, žalujoči družini izrekamo naše globoko sožalje. Naj da Bog duširanj-kega večni mir!
Hvala vsem
Thomas Sidlo, načelnik odbora, ki je vodil priprave za sprejem Metropolitan operne družbe v Clevelandu, je te dni poslal vsem udeležencem opere, vsem sotrudnikom in zlasti pa članom opere iskreno zahvalo za ogromen uspeh, ki ga je imela operna sezona v Clevelandu. Nad 100,000 ljudi se je udeležilo opernih predstav. Metropolitan operna družba se nahaja te dni v New Yorku, nakar odpotuje v Dallas, Texas, pozneje pa v New Orleans. WPA delo Tekom tega tedna bo od WPA del v Clevelandu odslovljenih 5,-630 delavcev. V vsej državi bo odslovljenih J.6,50'0 ljudi, ker kongres ni dovolil zadostno svo-to denarja za WPA dela. Klub slov. vdov Odbor Kluba slov. vdov nam naznanja, da Klub ne bo imel seje v četrtek, ker je veliki četrtek. Seja se vrši dne 13. aprila.
Poljska v novi zvezi z Anglijo
London, 4. aprila. Poljska se je skoro gotovo odločila, da se pridruži Angliji in sklene z Angleži vojaško pogodbo naperjeno proti Nemčiji. Poljski zunanji minister se nahaja točasno v Londonu.
London, 4. aprila. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je pozval vse narode, katerim preti pogin, da se združijo z Anglijo v obrambo napram vedno bolj naraščujoči Nemčiji.
Obenem je Chamberlain jasno povedal, da Anglija nikakor nima nobenih osvajalnih načrtov napram Nemčiji, dokler bo skušala Nemčija biti dobra soseda. Rekel je, da bo Anglija se zopersta-vila vsakomur, kdor bi hotel svet z nasiljem vladati.
Chamberlain je govoril v parlamentu, mirno in resno. Poslan-2i so ga skrajno zamišljeno pokušali, toda od časa do časa so mu aplavdirali: celo oni, ki so ga pred letom dni napadali radi njegove politike.
Končal je z besedami: "Mi ne moremo neprestano živeti v ozračju, ki je polno začudenj, nepričakovanih dogodkov in razburjenosti, na kateri trpi Evropa is dolge mesece. Stvar se mora razčistiti."
Dočim je Chamberlain govoril v parlamentu je dospel v London Joseph Beck, minister za zunanje zadeve poljske republike. Beck se bo tri dni posvetoval s Chamberlainom glede pomoči, ki
Rusija dovaža vojni material v Poljsko
Varšava, 4. aprila. Vlaki polni vojnega materiala prihajajo iz Rusije na Poljsko, železniške proge komaj zmagujejo ogromni promet. V pošiljatvah je večinoma ruda, ki se rabi za izdelovanje orožja. V kratkem dospejo tudi ogromne množjne volne. Ni še dolgo tega, ko je Poljska podpisala novo trgovinsko pogodbo z Rusijo, ki daje Poljski mnoge ugodnosti. V slučaju vojne z Nemčijo je Rusija tudi pripravljena pošiljati na Poljsko tanke, zrakoplove in drugo opremo, toda Poljska ne bo dovolila, da vkoraka rdeča armada v Poljsko.
-o-
Graphite Bronze Co. Poznana clevelandska tovarna Graphite Bronze Co., je sklenila potrošiti $2,000,000 za povečanje svojih prostorov. Tovarna ima svoje prostore na 880 E. 72nd St. S potrebnimi deli se bo začelo junija meseca.
Kozmetičarke
Z dobrim uspehom sta prestali te dni v Columbusu skušnjo za kozmetičarke Miss Jennie Žagar, 19010 Muskoka Ave. in Miss Augustine Kuret, 712 E. 159th St. Obema naše iskrene čestitke!
V Californiji umrl
Mr. Berkopec iz Geneva, Ohio, nam sporoča, da je nekje v Californiji umrl Joseph Fink, po domače Francetov Pepe, ki je bil star naseljenec. Doma je bil iz Meniške vasi pri Toplicah. V Clevelandu zapušča po pol brata. Seja čitalnice Pozivlje se uradnike tudi člane Slov. narodne čitalnice, da se v čim večjem številu udeležijo seje v sredo 5. aprila v čitalniških prostorih. Apelira se na nadzorni odbor, da pride eno uro prej radi pregledovanja računov. — Tajnik.
jo je ponudila Anglija Poljski proti Nemčiji.
V svojem prizadevanju pridobiti na svojo stran države proti Nemčiji je Chamberlain naletel na težave. Anglija ne more n. pr. Romunski ponuditi vojaške pomoči, ne da bi razžalil Ogrske. Ogrska je pa prijateljica Poljske.
Poleg tega pa niti Poljska niti Romunska ne želiti prevelikega prijateljstva z Rusijo, kateri ni zaupati.
Bucarest, 4. aprila. Romunska je včeraj z zadovoljstvom vzela v naznanje izjavo Anglije glede vojaške pomoči, toda ministri o zadevi niso hoteli govoriti, boječ se, da bi razdražili Hitlerja.
Zlasti je dobrodošla Romunski angleška ponudba, da bo Anglija skrbela, da se Romunska znova oboroži, ker sicer bi bila Romunska popolnoma odvisna od Nemčije, kar se tiče dobave orožja.
Rim, 4. aprila. Fašistovsko časopisje v Italiji pjše glede govora Chamberlaina in skuša dokazati, da nameravajo takozvane demokratske države izvolirati totalitarne države. Anglija pravi, da se brani, v resnici pa napada.
Paris, 4. aprila. V očigled nevarnega mednarodnega položaja je predsednik francpske republike sklenil, da bo ponovno kandidat za predsednika. Na to njegovo izjavo so se ostali kandidatje umaknili.
Kelly izvoljen
Pri volitvah v torek je bil ponovno izvoljen sedanji župan Edward Kelly, demokrat, ki je dobil 184,410 glasov večine. Republikanci so mislili, da bodo gotovo zmagali, a so bili ponovno poraženi.
-o-
Ameriški poslanik za Španijo imenovan
Paris, 4. aprila. Državni tajnik Hull je odredil, da odide v Burgos, Španija Freeman Matthews, ki je prvi tajnik ameriškega poslanstva v Parizu. V Španiji bo sedaj.vodil poslaniške posle. Obenem je tudi gen. Franco poslal svojega zastopnika kot španskega poslanika v Zed. države.
-n--
Mr. Joseph Križman, odvetnik, se je moral podati v St. Luke's bolnišnico v svrho zdravljenja. Cene pri Oswaldu Louis Oswald, mesar in groce-rist na 17205 Grovewood Ave. ima za velikonočne praznike izjemno nizke cene. Berite oglas! Pri Slovenski zadrugi V vseh prodajalnah Slovenske zadruge so ta teden znižane cene na vsem blagu. Cene razvidite iz oglasa v današnjem listu. Ponarejeni čeki Na zvezni sodniji se bo morala zagovarjati komaj -24 let stara Betty Fandeholz, ker je ponaredila tri podpise na WPA čekih. Pol jaki za domovino
Poljaki v Clevelandu so te dni nabrali $1,500 za obrambo poljske republike. Poljaki so mnenja, da bo Poljska napadena od Nemcev.
Novi načelnik
Dr. Fred Carter iz Cincinnati-ja je bil imenovan za novega načelnika poznane St. Luke's^ bolnišnice v Clevelandu.
Moskva, 4. aprila. Sovjetska vlada je zavrnila vse trditve, ki pravijo, dk je Rusija obljubila pomoč Poljski v slučaju vojne, kot neutemeljene. Rusija ne namerava niti ustaviti pošiljatev surovega materiala v Nemčijo.
Berlin, 4. aprila. Nemška uradna časnikarska agencija sporoča danes, da je potrebno, da se še enkrat poudarja, da nikakor ne bo čakala, da bodo nasprotniki obkolili Nemčijo in jo izkoristili.
To poročilo je kot v odgovor na Chamberlainov govor v parlamentu. Nemci absolutno zanikajo, da se mora Anglija braniti, pač pa je Nemčija ona, ki se mora čuvati, da jo ne pogoltne nasprotnik.	t
Kar Anglija namerava je, da obkoli Nemčijo od vseh strani. Zato išče zaveznikov ob nemških mejah, ponuja denar in orožje, in ko bo pripravljena, bo udarila po Nemčiji. Toda Nemčija je pripravljena za vse enake slučaje.
Nemški krogi so prepričani, da Chamberlain ne bo dosegel ničesar s svojimi tiradami: ustavite Hitlerja! Obisk poljskega ministra za zunanje zadeve v Londonu bo te dni odločil nadalnje od-nošaje med Poljsko in Nemčijo.
Nadalje poroča nemški vojaški list, da, Nemčija v slučaju vojne ne bo poklicala Čehov pod orožje, pač pa jih bo porabila za dela na polju, v gozdovih, v tovarnah in pri javnih napravah.
Italija se pripravlja, da zasede Albanijo
Paris, 4. aprila. Glasom sem dospelih diplomatskih poročil se Italija pripravlja, da zasede v sredo ali v četrtek Albanijo. Tozadevna poročila še niso potrjena. Italija je baje najprvo vprašala albansko vlado, če sme izkrcati svoje čete v Albaniji, toda je naletela na odpor. Albanski poslanik v Parizu se je izjavil, da ne veruje prvotnim poročilom glede zasedbe Albanije. V Londonu so pa prepričani, da bo Italija prej ali slej ugrabila Albanijo, ki je soseda Jugoslavije. Albanija je že dolgo časa popolnoma pod laškim vplivom v političnem in ekonomskem smislu. Albanija meri 10,629 kvadratnih milj in je torej štirikrat manjša kot država Ohio. Država šteje en milijon prebivalcev.
-o-
Predsednik jugoslovanske vlade na obisku v Zagrebu pri dr. Mačku. Cvetkov« ima polno močr da vodi pogajanja s Hrvati
Zagreb, 4. aprila. Včeraj popoldne je dospel sem Dragiša Cvetkovič, jugoslovanski ministerski predsednik, da začne pogajanja za spravo med Srbi in Hrvati. Pogajanja se vršijo z dr. Vladimir Mačkom.
Kmalu po svojem prihodu v Zagreb je premier Cvetkovič obiskal dr. Mačka, kar je bilo le formalno in čin prijaznosti. Pozneje je pa prišel dr. Maček v mestno hišo, kjer je Cvetkovič gost zagrebškega župana.
Premier je dospel v Zagreb popolnoma pooblaščen po regentu princu Pavlu, da vodi pogajanja tako, da bodo Hrvatje zadovoljni in da popusti, kjer vidi, da je
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Olalr Avenue Cleveland, Ohio _______Published dally except Sundays and Holidays___
NAROČNINA:
Zla Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaialelh: celo leto $5.50; pol leta «3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posameana Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per ysar. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 month? Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c ,
Obe plati zvona
(Beseda Slovenske zvez« društev Naj sv. Imena)
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 79, Wed., April 5, 1939
Ali Anglija resno misli?
Končno se je zdramila stara Anglija in začela z gibanjem, katerega namen je zaustaviti Hitlerja v njegovem prodiranju po Evropi. Anglija je naredila ta svoj korak tako nepričakovano, da se je položaj v Evropi preko noči popolnoma spremenil. Prvič po zaključku svetovne vojne se je Anglija z vso silo zagnala v kontinentalne zadeve; Evrope in začela groziti, ko je naravnost izsilila iz Poljske, da pristopi omenjena republika na stran Anglije v prizadevanju, da se uniči Hitlerja.
Anglija je danes po dvajsetih letih osamelosti se ponudila ostali Evropi za voditeljico. Razburjena Evropa je dognala, da je Anglija prenehala govoriti in je prešla v akcijo. Manjši narodi so dobili nekako novo upanje, da ne bodo po-hojeni pod peto vojnega moloha iz Nemčije. Da, sama Nemčija se je začudila, ko je slišala jezne angleške besede. Brez vsakega dvoma je, da se bo nekaj zgodilo. In kdo bo nosil posledice? Anglija ali Nemčija?
Nastop Anglije je bil tako nepričakovan in tako silnega pomena, da se je komaj sporočalo javjiosti o drugih važnih dogodkih, kot na primer o koncu španske civilne vojne. Nadalje je časopisje komaj sporočilo javnosti, da je predsednik Roosevelt priznal vlado generala Franca, toda časopisje je polno poročil kaj dela Anglija te dneve v Evropi, da "zaustavi" Hitlerja. Celo poročila glede francosko-laškega spora so izostala, ali se je pa.o njih le mimogrede poročalo. Skoro se pričakuje, da je prišlo v Evropi do usodepolne ure.
Pretekli teden je nastopil Neville Chamberlain v angleškem parlamentu in podal sledečo izjavo: "Štejem si v dolžnost, da obvestim zbornico, da je vlada njegovega veličanstva pripravljena z orožjem nastopiti v korist Poljske, ako bi bila njena neodvisnost zagrožena. Vlada njegovega veličanstva (angleškega kralja) je pripravljena z vsemi silami iti
Poljski na pomoč."
Tako je govoril Chamberlain v angleški zbornici. Zakaj se Anglija ravno sedaj tako poteguje za poljsko republiko, je težko dognati. So diplomatske tajnosti, ki niso še prišle v javnost. Ako bi bila Anglija enako goreča v svojih izjavah in dejanjih, tedaj bi spregovorila enako odločilno besedo tudi v trenutku, ko je Hitler nameraval ugrabiti čehoslovaško republiko, kar je tudi storil. Odkod je Anglija dobila naenkrat toliko poguma, da je začela kljubovati Hitlerju?!
Ko je Chamberlain podal v najbolj resnem naglasu svo-io izjavo, je nastala tihota v angleški poslanski zbornici. Le "nekaj poslancev je pritajeno ploskalo Chamberlainu. Končno je vstal Arthur Greenwood, vodja laboritov v parlamentu in izjavil: "Besede Chamberlaina so najbolj zgodovinske, kar jih je slišala ta zbornica tekom zadnjih petindvajset let." In laboriti so veliki nasprotniki sedanjega voditelja angleške vlade ....
Zgodovina nam pripoveduje, da Anglija nikdar ni trpela, da bi en mož vladal Evropo. Precej let je trajalo, ko je Anglija mirno gledala, kako je Napoleon basal razne evropske države in narode v svojo malho. Ko je bilo Angliji dovolj, je začela z vojno proti Napoleonu in tako povzročila padec velikega francoskega cesarja, ki bi sicer še naprej lahko vladal, da mu ni Anglija podkurila pod nogami.
Enak prizor smo imeli ko so Hohenzollernci v Nemčiji hoteli zagospodariti v Evropi. Precej dolga besedna borba se je vršila med Anglijo in Nemčijo, toda končno je Anglija prijela za orožje in povzročila konec nemškega kajzerja. In v vsakem slučaju je Anglija čutila, da bi sicer povzročila samomor, ako ne bi vrgla vlade onih, ki so po njenem nabiranju postali premočni. Če ne bi šlo Angliji za kožo in življenje, bi pustila Napoleona in Viljema v miru. Ker je pa čutila, da je njena bodočnost ogrožena, je prijela za orožje, potem ko je dobila na svojo stran večje število zaveznikov.
Enako, skoro popolnoma enako je sedaj s Hitlerjem. Anglija čuti nevarnost, ki prihaja od Hitlerja. Angleški lev rjovi, kajti Hitler mu je stopil precej izzivalno na rep. In skoro gotovo je verjeti, da bo Anglija, v družbi s svojimi zavezniki, končno povzročila padec Hitlerja.
Kaj pravite!
Najdaljši govor, ki ga je še kdo imel, je bil govor umrlega Kemal paše, turškega diktatorja. Ta govor je bral v skupščini šest dni in sieer vsak dan po osem ur. Križ božji, da ne bi o tem zvedeli govorniki, ki tako radi govore na banketih. Toda to nam daje idejo, da bi ne bilo napek, Če bi spravili vse govornike, ki so komandi-rani za govore na banketih, v dvorano par ur prej, kjer naj bi se izkašljali. Ko bi bili z govori gotovi, naj bi se pa odprla vrata za občinstvo, ki bi zasedlo mize. Akrabolt, če ne bi bilo potem res prijetno na banketih in bi bilo.
* * *
Zdaj, ko je slavno mesto Cleveland naložilo licenco 25c na bi-ciklje, smo zelo v strahu, kdaj bodo zahtevali licence tudi od samo-kolnic in otroških vozičkov. Na Rožniku se že pripravljajo, da bodo v tem slučaju odpravili s^mokolnice in začeli rabiti trage.
plati zvona). In še: vse vaše zagovore odpošljite na uredništva že omenjenih listov in damo vam garancijo, da bo vse natisnjeno! Tako je vaš uvod ovržen. ' Prvi klin lestve, po kateri telovadite, se je prelomil in vi ste se znašli na tleh. Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan!
V kolikor pride v poštev tukaj Btarbič, je toliko, v kolikor je razlika med resnico in lažjo. Bar-bič je obvisel kakor muha v paj-! čevini, tc je: na laži. Vi se seveda v znoju trudite, da ga izmaže-te, a po sreči ali nesreči, ste se sami ovili v pajčevine. Kajti krivda senco tudi na vas vrže, ki ste "stvarno" ponudili isti dopis za natis v Prosveti. Barbič v Cle-velandu nima nobene agenture (posredovalnice), skozi katero se plačujejo katoliški pogrebi duhovnikom. In kot tak nima nobenega posla z župnišči irj sorodniki umrlih katoličanov. Torej ne ve nič o tej stvari. Zakaj niste bili toliko previdni, Mr. Molek, da bi prej vprašali Barbiča, kako da on to ve. šele potem bi dali, če vam je kaj za resnico, v Prosveto. Barbiča bi obvarovali te blam&že, sebi pa delo prihranili.
Ker že govorimo o pogrebih, razčistimo še te pojme. Mr. Molek, da ne obtičite še vi z Barbi-čem v pajzevini, na dan z dejanji. Povejte imena in kraj: kje mrliče krademo?! Ali hodijo duhovniki po hišah umrlih in jih s silo pri vlečejo v cerkev? O da* nes so nam tako slučaji neznani. O, znani pa so nam dopisi v Prosveti s kako vehemenco udrihate (v vašem taboru) po duhovniku, ie ta radi tehtnega vzroka kateremu takemju "katoličanu" ojd-reče cerkven' pogreb. To mrgoli "farjev, lenuhov, črnuhov" — da je brez srca, ker "katoličanu" odreče verski pogreb, če ga pa po-kloplje cerkveno, je spet huron-sko vpitje. Tat — ga vi titulira-,e (saj kdor krade, ga tako naziv-Ijemo), katoliški-business — tu ic gre za denar.
Barbič jamra za to vsoto kot Juda Iškarijot v evangeliju, da je potrata. In končno, kaj naj duhovnik v tem slučaju stori, da bo vsem ustregel ? Stvar je ta. Marsikdo se šele ob svitu mrtvaške sveče, po dolgih letih tavanja izgubljene ovce, sreča z Bogom. Dizma, ki je bil razbojnik, se sreča z milostjo božjo ob Križanem: "Spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo." — "Še danes boš z menoj v raju!" In hvala Bogu, da so slučaji, ki sličijo temu dogodku. Vzemimt) ta dogodek. V tisti noči, ko bi bila za nekoga skoro usodna, so se slišali od do-tičnega vzdihi in klici: Jezus, Marija, po gospoda! Alarmirani so bili v župnišču Marije Vne-bovzete v Collinwoodu za previ-Jenje bolnika. Odšel je Rev. Sla-je, ki je dotičnega našel že v nezavesti. Podelil mu je pogojno odvezo in sv. maziljenje; več kot lezavestnemu ni mogel storiti.
In recimo, da je on takrat-umrl. če bi njegovi ožji sorodniki zahtevali cerkven pogreb, naj-brže bi ga za, predzadnje dejanje (zahteva duhovnika in prežam poslednjih zakramentov) tudi dobil. In če bi cerkev zahtevala naj daruje nekaj za cerkev, ki je ni nikdar prej podpiral, pa je od nje usluge dobil, ali smatrate to za krivično?
Še za ilustracijo slučaj od sv. Vida. Mr. L. pripoveduje. Umrl mi je sinček. Ker je imel nalezljivo bolezen, sem obvestil župnika P., ki ni dovolil (zdravstvene oblasti prepovedujejo), da bi dobil zadnji blagoslov v cerkvi. Prišel je v pogrebni zavod, opravil predpisane obrede in otroka smo pokopali. Drugi dan sem šel v žup-nišče in vprašal, koliko sem dolžan za pogreb, župnik P. je rekel: Nič! Siljeni niste, če pa hočete kaj darovati za cerkev, je pa dobrodošlo. Dal sem cerkvi svoj dar.
Istočasno je bil dru*g rojak z enakim opravilom. Ravno tako| je dotični duhovnik njemu kot meni povedal, da za pogreb ne računa nič. Iz župnišča sem sto-1
gazinjov in knjig pod pretvezo 'nemoralnosti (pod isto pretvezo, pod katero ste s pomočjo protestantov ubili že nekaj filmov, ampak le tiste, ki so bili res za na smetišče, ne pa znanstvenih), toda ni šlo. Ameriški Bill of Rights še stoji v ustavi in bo stal.
Dobro poznamo vašo zvito taktiko. Lahko stopimo 30 ali 40 let nazaj do našega prvega lista in naše prve organizacije, ko site arogantno zavihteli gorjačo češ, da mi nimamo pravice eksistira-ti. že takrat ste nastopili s terorizmom, bojkotom, strahova-njem, s hudičem in policajem in z denunciranjem pri delodajalcih in v mnogih primerih z dejanskimi napadi. — (Naša pripomba: Ker imate tako bujno domišljijo, kaj vse smo "zakrivili,"se nič ne spominjate, da bi koga na grmadi sežgali — ali pa na križ pribili? To bi imeli šele pri vaših uspeh, če bi jih s takimi strahovi v veri potrdili). In ves ta čas je bil v vaših očeh vsak naš migljaj obrambe "napad na Boga" in tako je še danes. Baš nasprotno: diskreditirali ste sami sebe, svojo cerkev.
Dokažite nam, da smo se mi kdaj poslužili vaše teroristične taktike. Dokažite nam, da smo mi kdaj bojkotirali vaše liste in organizacije, da smo mi kradli vaše mrliče, kakor kradete vi naša. Tega nam ne boste dokazali. Mi spoštujemo civilne svobodšči-i ne." tako za vas kakor zase, ker verujemo vanje, ker verujemo v demokracijsO in delamo tako kot učimo. In na ves to smo lahko ponosni. (Naša pripomba: čestitamo.) Vi se pa ponašate s svojo mizerno metodo maščevanja nad osebami z pobalinsko metodo, nevredno dozorelih ljudi. To je razlika med nami in vami.
Na Molkovo reagiranje dostav-' ljamo:
i Zdi se nam, da je moral imeti zelo resne pomisleke, predno se je odločil za natis "Zahtevamo pojasnila!" Sklepamo iz tega, ko si je v uvodu zapel tak spev samohvale, da nas je v zadrego spravil. No pa čast za kar čast — ponatisnil je. škoda, da ni objavil v tedniku, ki nam je vse bolj dostopen kot dnevnik, pa tudi Barbič je takrat pisal v tednik, ki je obligaten za vse članstvo SNPJ. Tako so ostali člani brez pojasnila. Pa upamo, da bo Molek to ponatisnil v uradni izdaji.
Pa pojdimo k "pripombi uredništva." Takoj v vstopu si v vsej farizejski bahavosti z viška svoje namišljene svobodoljubnosti ozreš pomilovalno na "falote," kajti ". . . rojaki pri katoliškem businessu ne poznajo svobode tiska za nasprotnika." — Le počasi in previdno Mr. Molek, kajti s svojo "svobodotiska" znate ponovno, kot ste že v preteklosti, zadeti ob fenc. Da se bo vaša "svoboda" zožila do zelo ozkih mej. Saj ne verujemo, da ste tako kratkega spomina, da bi se ne spominjali več — kako vam je svoboda izražanja odpovedala, še ne pred dobo dveh let. Ali želite, da vam osvežimo spomin (če ste slučajno pozabili), kako v čudno luč ste se takrat predstavili vsej slovenski javnosti. Bilo je čez noč konec svobodne besede, splavala je toleranca z demokracijo vred. Takrat ste popolnoma pozabili na ameriške civilne svo-bodščine, na katere se tako pogosto sklicujete. In sedaj odgovorite na vprašanje: Kdaj ste se vi ali vaših kateri obrnili na uredništvo, bodisi na Ameriško Domovino v Clevelandu, ali na Amerikanskega Slovenca v Chi-cagu, pa da niste dobili prostora za svoj zagovor — odgovorite! In kot vidite, je vaša "pripomba uredništva" dobila v naših listih celoten ponatis (in v zameno prosimo storite vi enako s tem "ko-nentarjem," Ponatisnite ga v tedenski izdaji Prosvete, da bo javnost imela priliko slišati obe
pil v salun k rojaku K. Par minut pozneje pride rojak, s katerim sva se sestala prej v župnišču (v salunu me ni opazil), pa reče: "Prokl .... far, dvajset dolarjev mi je za pogreb računal !" Ko jaz to slišim, ga posvarim: "Prijatelj, ti lažeš! Ali nisva bila skupaj tam, in dobro veš, da niti meni niti tebi ni nič računal." Rojak se je nato brez vsake nadaljne besede odstranil. Za Prosveto bi bila ta laž, seve, "stvarno poročilo."
Ne bomo oporekali, da pisanje take "kritike" nekaterim ugaja. Saj samo da blatiš katoliško Cerkev, ji vse možne in nemožne stvari pripišeš na njen račun, pa je "napredno." Kar se tiče Pro-svetinega izhajanja bi se drznili pripomniti le nekaj opazk. Da vi uredniki z upravnikom vred dobro pri nji izhajate, radi verjamemo. Toda jednoti (posnemamo račun polletnega poročila iz Prosvete) je v izgubo. Kajti tudi vaš svobodomiselni monkey business ne živi od zraka.
V poročilu izdatkov za plače urednikom in upravniku za pol leta znaša $7,550.00. Pač vsota, ki nekaj odtehta. Več izdatkov kot duhodkov pa beležite $325. j In vi pišete ". . . da dobro izhaja." No, če je to res, je polovica večja od celote. .
Nad predbacivanje "moralno dovoljeno" vam iz iste številke, iste strani z vašimi besedami pokažemo, kako pojmovanje, bolje rečeno zmedo imate v možganih. Takole se v priznanje "Bojkotu totalitarcev" izražate: "On sam (Percy Williams Bridgeman) je dal dober zgled, ko je zaprl svoj laboratorij državljanom iz Japonske, Nemčije, Italije in Rusije.
če bi vsi ostali ameriški znanstveniki, iznajditelji in lastniki važnih laboratorijev posnemali tega, moža, bi bil bojkot diktatur kmalu efektiven."
Torej za cilj, ki je po vašem mnenju dober, je bojkot priporočljiv. Pri katoličanu, če se istega posluži, da lažnike k molku prisili, je pa "podlo, nepošteno, nemoralno." Večjega dokaza omejenosti niti vi niste mogli doprinesti.
Da smo "majhni in absurdni." če bi mi isto ne bili, kar nas ti-tulirate, bi pa vi ne stali v taki "moralni veličini," ki se dvigate kakor Keopsova piramida v puščavi. Bili bi potem preveč vsi enaki. Tako imamo pa vsaj "visok zgled," da gremo k vam "moralno veličino in modrost" občudovat.
Kar se tiče "fizičnega uboja," ne strašite Barbiča. če je dovzeten za bajke, ki ste jih na račun "barbarske cerkve" zapisali, mu znajo odpovedati še živci. In vi boste trdili, da je tega kriva katoliška Cerkev.
Kaj smatrate pri vas za stvarno in dostojno? Morda to, ko ste titulirali svetovidsko duhovščino z GOLAZNIJO in lajika z MRHOVINO! Tako je stalo zapisano: "Golazen, ki se pase na mrhovini."
In stvarno — prikličimo nazaj za, dobo deset let, leto 1929, ko je bil prvi katoliški shod v Le-montu, 111. Poslali ste tje svojega poročevalca Antona Gardna. Govornik (sedaj v starem kraju) misijonar Hajnšek, je povedal navzočim tole prigodbo: 'Nekje v Minn, so poklicali duhovnika, da naj gre več milj daleč sprevidet bolnika. Ko je duhovnik tje prišel, so mu pokazali svinjo, da naj jo mazili."
Poročevalec Prosvete je pa po-tvarjal, da je na shodu Hajnšek socialiste imenoval svinje. In Prosveta je to "stvarno" priobčila z vso naslado. Ko je tajnik shoda p. Salezij Glavnik protestiral, "P" ni popravila češ, naš poročevalec je gentleman in je tako slišal. Trditev ene osebe napram tisočem, ki so slišali kot je govornik res povedal. Madež, ki ga ne boste nikdar oprali! Kdo naj potem še verjame vašim poročilom? če je bil poročevalec gluh, ali da ne razume sloven-
sko, vas krivde ne opr°sC: takega ne bi smeli poslati Torej vam gredo čestl j "stvarnosti" in "dostoj«oS.
V zvezi z predzadnji"1 s kom se pa dotaknemo n® ' jave tako opevane sV ^ ganizacije, ki so v njo v tudi katoličani. Kar s®0,,; trdili, ponavljamo danes . zite nam, da ni res tak®' porni organizaciji SN* A čelna ustava namenom® . posvečuje sredstva) t®*0.^ jena, da izraz svobod" j lahko tako ali drugače P0' Kakor je v KSKJ kato^ selni nazor centrum je, je enako brezboštv0 .j
miselna ideja SNPJ- In,Kv j hočemo biti dosledni, P1^ prostora za ateista, ra ^ ni prostora v SNPJ l& J na. Kajti dvema g°sP. nemogoče služiti, sta nezdružljiva m vernik, ud katoliške & ^ istočasno voditi borbo P ^ gu in načelom Cerkve, % goče. Biti brezbožnih P ^
I ti, da je samo mate' član katoliške organ*^ i enako nemogoče. Ali -" J ! In zatorej, nepoSte®0^) še strani, da niste povedali, da je S NI proti verska, v tem P0I\J beseda
"svobodomise^ J beno brezboštvo, ki m J čan pobijati svoje služiti tujim bogovom' j ja zapoved: veruj v e .; in ne imej drugih ^ mene, je za katoličan* vsej celoti. Če pa ^ neznanja katoliške v ^ dajate garacije svob° j skega udejstvovanja, • ^J žnost, da predno |
•	preštudirate, če isteg §<ž konfesiji dati zmore^ri preteklosti večkrat s" ^ ;j
' loge od katoliške st^,jei pa niste mogli v .
■	ti kaj je svobodna ',j!i
•	stvo vere," v istem c
■	riti vse, da to vero m^p i rujete iz src član°v
. njih prepričanje. ,
Povejte nam, zakaJ
■	nili z ovčjim oblači' j? vaša dejanja govore, j,
, protiversko delo v° ^
Ijivost. Ali niso j N. P. J. pod takosvo^ , tekcijo, kot je nes?e^ J
^ okvirju Nemčije, kar
j stva svobodne vesti- J rahljala Nemčija to ^ v lastni prid na rač11'1 ^ ' ko pri vas izrablj^ " v svoj lastni brezJ**2^ , zite, da ni res tako • . v>.
li od naše strani, če ^i". j izpovedali svoj nanljpJ ( tikatoliški, da je j na organizacija i« rj klanja iz svoje	}
' bili dosledni in
norce brijete na J',a .^o. . ^ nov. Zatorej svetuj. ^ potegne črta med , na tak način, da N ^ ' članom katoličanom ^
[ nazaj, ki ne morejo / vzdrževati boja 1" ^ 'zajamčenemu" P1'®.^^ čemo doslednost, P1 gjji* t
la sama
svobodom^ /l
ateistična pšenica) .j ' boste imeli nikak^^ čarstvo bo odstrani .straneh. Dokler ; storite, se zavedaj^. nom delate krivico,
(Dalie "H » ___
ŽENE IN Ptf'-
Najnovejše	je
spomladanske	f
lahko naročite d°^
I varne po nižji11 A I kje drugje pri jCj!
BENNO B. IrJ
1034 A a«
ENdicott g( j
Prosim oglas^ t
telefonirajte, da j tovarno.	^ s' J.
Sedaj je čas, fl j FUR COAT 11 j L m meri za prihod'1-' najnižji ceni.
Pred nedavnim časom je izšel v tem listu spis: Zahtevamo J pojasnila! Priobčila ga je tudi J Prosveta z naslednjim komentarjem : "Pripomba uredništva Gornje "Pojasnilo" četvorice cle-velandskih rojakov se tiče indi-rektno tudi uredništva Prosvete, zato je potreben ta komentar. Potrebno je omeniti tudi to, da slično falotstvo ne bi našlo prostora v katoliškem listu, če bi se skuhalo z naše strani — in z enostavnega razloga, ker rojaki pri katoliškem businessu ne poznajo svobode tiska za nasprotnika, so pa vedno pripravljeni zlorabiti svobodščine na nasprotnikov račun za svoj business. To dokazuje vsa reakcionarna katoliška propaganda v Ameriki, ki nesramno izrablja ameriške civilne svobodščine zase, istočasno pa skuša ubiti iste svobodščine pri nasprotniku zlepa ali zgrda. Toliko za uvod.
Mi smo že pribili, da tu ne gre za Barbiča; ni edini, ki piše za Prosveto; so še drugi, mnogo drugih je — in še več jih je na naši strani onih, ki kritično pisanje te vrste odobravajo z naročanjem ProsMjete. Barbič ne more diskreditirati onega, ki je med veliko večino članov SNPJ že davno diskreditirano. če bi ne bilo pri večini članov diskreditirano — bi bila naša jednota že davno propadla, namesto da še vedno narašča in Prosveta bi ne izhajala več, tako pa še vedno dobro izhaja in konvencije SNPJ ne bi druga za drugo poudarjale naših svobodnih misli in dajale zaupnice onim odbornikom, ki ta načela najbolje zastopajo pred našo ožjo javnostjo.
To veliko dejstvo, rojaki iz Clevelanda, vas pobija in prav tako pobija vašo absurdno trditev, da vam hoče.Ba^hič. oekaj "namenoma" diskreditirati. Ali ste že tako na slabem, da se bojite enega samega človeka? En sam človek naj vam diskreditira ono, kar je pri velikem delu slovenskega ljudstva v Ameriki že davno diskreditirano?
Jasno je, da tu ne gre za Barbiča, Saj ti rojaki niso tako naivni, da bi pri Prosveti in v našem javnem življenju v Ameriki sploh •videli samo Barbiča. Ne! Poznamo se. Tu se gre za sistematičen terorizem proti vsem, ki mislijo tako kakor Barbič! Njim gre za teroristično nahruljevanje, katero jim je "moralno dovoljeno." Njim je moralno dovoljeno vsako sredstvo, naj bo še tako podlo, nepošteno in nemoralno! Pa se še zvijate, da pri vas namen posvečuje sredstva! Sami se bahate s svojimi nepoštenimi sredstvi!
Ali pa mislite, rojaki, da boste dosegli svoj namen? Kajpada, Barbiča lahko oropate kruha — saj se sami bahate, da boste 88 far 'izdumpali" na enega človeka (če bi se le vi zavedali, kako ste majhni in absurdni s to grožnjo za klobukom!) — lahko ga tudi fizično ubijete (saj vaša barbarska cerkev ne bo storila to prvič), toda boste li dosegli svoj namen? Ne boste! Barbič bo še Vedno imel svobodno besedo v Prosveti (kadar bo pisal stvarno in dostojno), čeprav ne bo več motornik pri clevelandski ulični železnici — in če ga ubijete telesne! drugi in drugi in drugi! Le zapomnite si to, rojaki!
Rojaki, s tem ste priznali svoj poraz! Priznali ste, da je pošten boj argument pri vas bankrotiral — zato iščete nepoštenih sredstev pred vsem terorizem.
Vedite, da vemo, da je vaša hierarhija skušala uriniti v državne? ustavo v New Yorku točko, s katero bo prepovedana vsaka, tudi znanstvena kritika vaših dogem, toda odšla je z dolgim nosom. Točka bi bila v konfliktu z garancijo svobode in tiska — in šla je v koš. Vaša hierarhija je skušala tudi na razne načine omejiti svobodo tiska ma-
Bolnike s kužno boleznijo je strogo ločiti od zdravih
Vsak človek, ki oboli za kakšno nalezljivo boleznijo, predstavlja novo izhodišče za okuže-nje drugih, človek, ki je bolan za kakšno takšno boleznijo, pomeni torej stalno nevarnost za druge osebe.
Da se prenos bolezni na drugega človeka prepreči, je treba bolnika od zdravih ljudi strogo ločiti ali osamiti. Tudi v bolnišnici ga je treba postaviti v isto sobo le z bolniki, ki imajo isto bolezen. Dvomljive primere je treba obravnavati vedno kakor prave kužne in tudi v tem primeru moramo bolnika osamiti, dokler se jasno ne pokaže, da njegova bolezen ni nalezljiva.
A tudi osobje, ki streže okuženim bolnikom, ne sme priti v do-tiko z drugim osobjem, ker more baš neposredna okolica nositi povzročitelje bolezni v sebi. Zelo pogosto so strežniki 'n'ositelji bacilov," čeprav sami morda niti ne oboli jo. Če iz zunanjih vzrokov ti ukrepi previdnosti nisqf mogoči, tedaj je strežno osebje dolžno, da se vestno in strokov-njaško očisti vseh bolezenskih klic, ki se ga držijo, to se pravi, da se mora razkuževati.
Posebej je treba omeniti še šolski obisk v primerih, da se je v kakšni družini pojavila nalezljiva bolezen. Starši bi se morali vedno zavedati, v kakšno nevarnost spravljalo součence svojega obolega otroka, če dopuščajo temu navzlic bolezni ali pa njegovim bratom in sestram, da obiskujejo šolo. Tudi če otroka, ki je prestal bolezen, prekmalu pošljejo v šolo, ogražajo s tem druge otroke. Upoštevati je treba to, kako bi ravnali v svojimi zdravimi otroki, če bi se primerilo, da bi kateri izmed njihovih sošolcev obolel. Gotovo jih ne bodo zaradi tega pošiljali v šolo, dokler bi ta ne- ukrenila vsega potrebnega, da se prenos bolezni prepreči. V šolah se še vedno dovolj pogosto pojavljajo kužne bolezni, in baš zavoljo tega je previdnost umestna.
-o-
Kako se je zabavala hči ameriškega milijonarja
Neki znamenit ameriški detektiv si je pred kratkim kupil v Nizi vilo in se tam naselil. Mož hoče po svojem dolgoletnem mučnem delu uživati mir, ki ga je gotovo potreben. Dasi je menda dal slovo detektivskemu stanu, vendar ne misli mirovati. Začel je pisati svoje spomine, ko je kot detektiv deloval na ladjah neke ameriške paroplovne družbe.
Kot ladijski detektiv je imel priložnost priti v stike z najrazličnejšimi ljudmi. Najbolj čudna prikazen v vsem njegovem delovanju pa je bila hči nekega ameriškega milijonarja, ki je imela to muho, da se je rada vti-hotapljala na velike parnike ter se zastonj vozila po svetu. 'Moja naloga je bila." piše detektiv v svojih spominih, "pred odhodom vsako ladjo natančno preiskati in omenjeno gospodično poslati na suho, preden je parnik odplul. ženska pa je bila tako čudovito spretna, da si je znala najti najbolj .posrečena skrivališča.. Večkrat smo jo mogli najti le po naključju. Gospodični je bilo ime Daisy, ter je bila za vse kapitane pravi strah. Možje, ki so odgovorni za ladjo, so se je zmerom silno bali. Na neki ladji smo gospodično Daisy našli v ledenici. Dekle se je v ledenici, kamor se je bilo skrilo, prav slabo počutilo. Začelo je klicati na pomoč, če bi njegovih klicev ne bili slišali, bi bilo prav gotovo zmrznilo, že pol mrtvo so mladenko potegnili iz ledenice in jo spravili na krov. Tukaj se je na ves glas zasmejala, ko je videla, da smo jo prepozno našli, ker je parnik že plul po širokem morju. Drugič se je skrila v skladišče neke tpvorne ladje. Toliko, da se niso nanjo podrle in jo zmečkale železne traverze."
Detektiv je čudaško deklico
i?Skoč vprašal, zakaj uganja take norčije, ko je vendar dovolj bogata, da si vožnjo s parnikom lahko plača. Dekle pa je odgovorilo: "Vi ne veste, kako me take reči mikajo in vesele!" Po teh besedah se je veselo zasmejala in začela detektivom pripovedovati, kaj je vse že počela in koliko detektivov in kapitanov je že prepeharila.
--o--
OBE PLATI ZVONA
(Nadaljevanje iz 2. strani)
lasten račun blatite in uničujete njih prepričanje. Ovrzite, če ni resnica!
Za zaključno besedo pa tole. Le nikar se na smatrajte, da pri vas niso zmožni delati krivice, če smatrate to za denunciranje, da se laž omeji — svobodno vam. Imamo, če želite, dokaze pri rokah, kaj je zmožna masa, ki ste ji ubili vest, saj fraziranje vaše 'svobodomiselnosti" je umela tako: da se živi brez morale kot brezumna živina. "In odšel je farizej neopravičen na svoj dom."
Za Slovensko zvezo društev Naj sv. Imena:
John J. Oman,
duhovni vodja, Jacob Resnik,
predsednik, Frank Hočevar,
tajnik, Lawrence Bandi, blagajnik.
MEVNE VEST!
V Španiji je katoliška Cerkev zopet svobodna
Burgos, 4.-aprila. Stotisoče Špancev obiskuje te dni, v velikonočnem tednu, španske cerkve, ki so smele zopet odpreti svoja vrata, potem ko so bile prej na povelje komunistov zaprte. Gen. Franco sam se udeležuje dnevno sv. maše. časopisje je včeraj z mogočnimi črkami nosilo napise: Vojna je končana. Naj živi Kristus kralj! Naj živi Španija. Naj živi Franco!" Gen. Franco je včeraj odredil, da se ustavi plačilo vseh dolgov, katere je povzročila bivša komunistična vlada.
01 M
91 M 9i M
05 ^
6
93 M 9i M 9
4
9i A
M S5
93 M
91 &
91 M 0! M 9) M 91 M
3
9 M
99 &
9! M
91 &
93 A 9] M 9) M 9! M 9! JS
Velikonočna razprodaja
ZADRUGE
OD SREDE DO SOBOTE 8. APRILA
s to razprodajo vodstvo Zadruge zeli vsem svojim odjemalcem in delničarjem vesele velikonočne praznike in se priporoča za nadaljno naklonjenost.
KVALITETA . . . POSTREŽBA in NIZKE CENE.................NAŠE GESLO
SALAD OIL, BEST, NO. 77, galona ................JJq
ARCADIAN CATSUP, 14 oz. stek., 2 za........23g
HEJNTZ KETCHUP, 14 oz. steklenica.........
ORANGE JUICE, 3 kanteza.. 20c
JELLO, 3 zavoji za.......• 17c
ČEŠPLJE, No. 40-50, 3 funte za..............25g
MERCHANTS G. B. CORN,
2 za...................|9c
FRČfIT COCKTAIL, No. 2%. 22c
MACARONI IN SPAGHETTI, Pure Semolina, 3 funte za 2§C
KIRKMAN'S CHIPS, velik zavoj.............
TOASTED WAFERS........j9c
COOKIES, 2 funta za.......25c
in 2 funta za............33c
Za praznike založite se iz naše zaloge vedno svežega mesa, domače prekajene ŠUNKE, SUHE KLOBASE, ŽELODCE in VSAKOVRSTNE PERUTNINE — po ZMERNIH CENAH!
Slovenska Zadružna Zveza
667 E. 152d St.
GLenville 6316
16201 Waterloo Rd. -KEnmore 1248
712-14 E. 200th St. KEnmore 3562
Vedno sveža zaloga sadja, zelenjave, mesa in jajc.-DA, dovažamo tudi na dom!
NE POZABITE! V soboto 29. aprila obhajamo 10 letnico Ženskega odseka Zadrugv.
V SI)D na Waterloo Rd. se bo servirala fina večerja in vrši se ples.
B
r
w B
General Franco ni za Hitlerja, ne Mussolinija
Madrid, 4. aprila. Gen. Franco je dal v javnost svarilo, rekoč, da bo on sam vladal v Španiji in naj se druge države ne vtikajo v španske zadeve. Rekel je, da s tem misli tudi Mussolinija in Hitlerja. Nova Španija ne bo vazal-ka niti nacija niti fašizma. Franco ve, da brez pomoči Hitlerja in Mussolinija ne bi mogel zmagati, toda izjavil je, da je ta pomoč že plačana. Gen. Franco ima še vedno pol milijona mož pod orožjem, ki so izurjeni v vojni in kos spoprijeti se z vsakim nasprotnikom. Gen. Franco tudi ve, da bi nastal nov punt v Španiji, ako bi dovolil kake izredne pravice Nemcem ali Italijanom. Vladal bo torej sam. Računa se, da bodo Angleži vložili v španska podjetja silne milijone, da deželi pomagajo, da si opomore od vojne.
Ne bo preiskave
Senator Pollock, ki je stavil v državni zbornici predlog, da se začne preiskava glede proti-ame-riških aktivnosti na ameriških univerzah v državi Ohio, je svoj predlog umaknil in preiskave ne bo.
t
MALI OGLASI
Mlad Slovenec
marljiv, pošten in zanesljiv, išče delo kot bartender v gostilni. Vprašajte na 1039 E. 61st St. __(79)
KDOR ŽELI
za velikonoč najboljše domače suhe šunke, od 5-10 funtov težke, izvrstne domače suhe klobase in želodce naj se zgla-si pri
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. ki se vljudno priporoča vsem gospodinjam.
Moški želi delo,
starejši mož, ki bi rad šel na farme. Zglasite se na 513 E. 152nd St. v Al Filipič gostilni. (80)
Naprodaj je
restavrant, ki ima D-2 licenco za prodajo pive in vina. Ža naslov poizvejte v uradu tega časopisa.
(80)
Naprodaj
je tri akre zemlje v mestu Euclid. Nahajajo se med 250. in 260. cesto. Vse udobnosti na zemljišču. Gena samo $900.00. Vprašajte pri F. J. Turk, La-Salle Realty Co., 838 E. 185th St. Tel. KEnmore 3153-W. (80)
GARANTIRANE domaČe suhe šunke dobite pri nsg za samo 24 »/2c funt.
Male šunke..........19c ft.
EMIL KRIŽMAN
MESNICA 6422 St. Clair Ave. nasproti S. N. Doma
WINNET0U
Po nemikem Izvirniku K. Maya
I	^"Wraanemmnncamiffli
Ljemu Pa bi sicer jezdila v L .!!* redu, ko je vendar po
(H-Vprostora še za več ko
TJ fonje navštric —!" k|j 110 jezdita tako. Ali fc 5 pravilneje, radi mr-U' jezdi spredaj za vodji^' 2a njim stopa konj z mr-Kj)'ln Za njima jezdi drugi,
P in !) Se San* ne razt*ere"
; ..j, mrliča ne izgubita." L °2oče. Toda ne pozabite,
II	mudi. ker nas hoist ?.Vsak način dobiti v
Mt ta se> da bi Jima mi L J® Ušli na varno —-. Mr-
Pdi] ZadržuJe> zato bo eden L.' "aprej in brž obvestil Itofln6 jih zbral za na-
'Iz
^J0^' vaše mladostne do-toti Je'.n^ druga, sir! Povem (e, j111'"' na misel jima ne pri-
bi se ločila!" tj| «*u bi se naj bil prepri-
^HotlJim? Morebiti Sem na" totov0 Skl,epal> — da> skoraj (ii|j2, vda sem. Kajti on je k !|®en scout, jaz pa green-Pizv , ■Ie Prvikrat jezdil na
Canje -
sem toreJna njegovo n6(k> vkljub temu pa bi-ifc p2'! na sled in na njeno Golico. Jezdila sva do plitve, ši-\ "sto suhe struge. Ta-je na pobočjih med S^om jn Ri0 Pecosom iili ' Pomladansko deževje ^ni apolni z vodo, ki pa se k „ izgubi i nato je stru-\ leto suha. Obrežje je ^ko, dno struge pa po-kroglo zbrušenim gra-Ifojg^ed gramozom so se kakor je običajno v
jSa gah' plitve lege dro"
rWa lahlega Peska- Sled Je Poševno črez strugo.
'S?1 sva jezdila črez. Os-
De, °Pazoval gramoz in le-
i ka na obeh straneh sle-
K
Jio Sein pravilno sklepal in ^itj . Apača res mislila S	suha, z gramo-
Ssi k ita struga najugod-\ raJ. kjer se je eden iz-\HJ1JU lahko neopažen iz-'. ^ gramozu se sled ne H* izginil je brez sledu, !|ist0!0,Skrbe1' da njegov konj H f na Pesek. Njegov to-j inVahko niirno jezdil da-
V	, sta stopala konja
drugim, površen za-\aa!ec niti opazil ni, da J(»ž(jJezdeca manjka. 'h bjlu sem za Samom. Že blizu drugega brega, i' °kr V pe®čenem gnezdu opa-'SCf? jamico trdo ob ro-foh ezečega gramoza. Nje-JHila0vi so bili vdrti, velika
kavino skodelico, i tak rat moj P0&led še ni ^ settl°v®olan kakor pozneje, ''vietn Več let preživel na 'ti i^. zapadu, tudi izkušeno-nianjkalo in vaje v '1 v Hnju sledov. Toda kar bi \ Poznejših letih nezmot-S ^otovil in dokazal, to
Vfikrat že vsa'i slutil-
da je tisto jamico v J'e j5!k°Palo konjsko kopito, ležečega gramoza te a y Peščeno gnezdo.
o ok]°Je. slutnJ'e sem se tr-eni]. sam n| ničesar
t
V	va prispela na drugi
Sam jezdil dalje. Pa
/Vem ga-
°H h„ ' Pojdite malo z menoj
"C v°
v,-
Vanf nekaj pokazal."
že videli. Pojdite!" ^ la sva ob strugi nav-eg Je bil s travo pora-
v
; Klikov Se PriJ'ezdila dve sto Jr	daleS' ko sva našla
L i Del605' PHŠla je iz strU"
Vjj e Jala čisto razločno p,o H^j Proti jugu.
U M to, Sam?" sem ga
vprašal. Zelo ponosen sem bil, da so se moja domnevanja uresničila.
Samove majhne oči so se globoko zagreble v svoje jamice in njegov pretkani obraz se je podaljšal.
"Konjske stopinje —!" se je začudil.
"Odkod so se vzele?"
Pogledal je po strugi in ker ni videl nobenih sledi, je dejal z negotovim glasom:
"Najbrž iz tele struge."
"Seveda! In kdo je pač tod jezdil?"
"Mar vem. kdo!"
"Jaz pa vem."
"Vi —? Kdo bi naj bil?"
"Eden izmed Apačev."
Obraz se mu je še bolj podaljšal. Nikdar bi ne bil mislil, da je tako raztegljiv.
Ves zavzet je vzkliknil:
"Eden izmed Apačev —? Ni mogoče!"
"Pa je! Ločila sta se, prav kakor sem slutil.
Pa vrniva se na najino sled! Preiščiva jo in gotovo bova našla, da sta samo dva konja prišla iz struge."
"To bi bilo res čisto čudovito! Pojdiva in poglejva! Sem res strašno radoveden!"
Jezdila sva nazaj na mesto, kjer je prva sled prihajala iz struge.
Da nisva ničesar sumila, bi gotovo tudi ničesar ne bila našla in prav tako bi se bilo zgodilo tudi sto drugim. Pa našel sem sumljivo konjsko stopinjo v pesku, videla sva sled, ki je prihajala niže spodaj iz struge, — vse to je poostrilo najine oči in res sva ugotovila, da sta v smeri stare sledi le samo dva konja prišla iz stru-ge.	%
Sam je pokašljeval, me ne-zaupno pogledoval od nog d6 glave, spet pokašljeval pa vprašal:
"Kako pa vam je prišlo na misel, da bo Apač tam spodaj prišel iz struge?"
"Videl sem spodaj v pesku sled konjskega kopita. In iz tistega kopita sem vse drugo sklepal."
"Oho —! Pokažite mi tisto sled!"
Peljal sem ga nazaj v strugo in mu pokazal jamico v pesku.
Molče jo je opazoval, spet pokašljeval in spet, pa topot še bolj nezaupno pogledoval po meni in končno dejal:
"Sir, mi bodete resnico povedali — ?"
"Seveda! Ali pa morebiti-mislite, da sem vas kdaj nalagal?"
"Hm —! Zdi se mi, da ste resnicoljuben in pošten človek. Toda vkljub temu vam topot ne zaupam.
Povejte, ali res še nikdar niste bili na preriji?"
"Ne."
"In vobče ne na divjem zapadu?"
"Ne."
"In tudi ne v Zedinjenih državah?"
"Nikdar še ne."
"Ali pa je morebiti kje drugje dežela s prerijami in savanami in sličnimi razmerami. kakor so tukaj v Zedinjenih državah, pa ste morebiti tam bili — ?"
"Ne. Vobče še nikdar ni3em prišel z doma."
"Torej pa vas naj vrag vzame! Vi — vi čisto in popolnoma nerazumljivi in nepojmljivi človek!"
"Oho, Sam Hawkens —! Ali imate taka voščila pripravljena za njega, ki ste o njem dejali, da je vaš prijatelj?"
"Ne, ampak ne zamerite, če človeku pri takih rečeh lonec |vzkipi!
(Dalje prihodnjič)
"Amerika naj pošlje armado v Evropo"
Cleveland. — James C. Logue, in je predsednik odvetniške zbornice v Clevelandu, je v posebnem radio govoru izjavil, da bi morala Amerika nemudoma poslati armado v Evropo. V tej armadi bi morali biti vsi oni, ki se ne strinjajo z ameriško vlado. To bi bila armada deportiranih, je dejal Logue. Ako Zed. države nimajo dovolj močnih postav za enako deportacijo, bi jih moral kongres nemudoma narediti. Amerika je svobodna dovolj v vseh ozirih, da lahko sleherni živi v tej deželi, ne da bi bilo treba delovati za uničenje ameriške vlade. Iz govora predsednika odvetniške zbornice je razvidno, kako postajajo vodilni krogi Amerike vedno bolj netolerantni napram tujezemcem. Deloma so seveda krivi rdečkarji, ki širijo svoje nauke, deloma pa fanatizem takih ljudi kot je Mr. Logue.
Državni tajnik Hull je udaril po Nemčiji
Washington, 4. aprila. Državni tajnik Zed. držav Cordell Hull je obtožil danes Nemčijo, da namerava uničiti svetovno trgovino s svojim zamenjalnim sistemom. Povedal je, da so edino-le nacijake metode krive, da Amerika bojkotira nemško blago. Mr. Hull je dal svoj odgovor, da zanika trditev predsednika nemške držrvno banke, ki je te dni izjavil, da so Zed. države začele z novim plesom okoli zlatega teleta, ker kopičijo skoro vse zlato sveta j v svojih shrambah. Kot znano je i vlada Zed. držav zvišala colnino na vse nemške izdelke namenjene v Ameriko. Postava gre v veljavo 25. aprila.
OCCIDENT MOKA, 24% lbs. § j bQ5
ARIST0S MOKA, 24% lbs.. .95c
JEDRCE, funt ............4§c
BELE ROZINE, 2 funta za... 23c
MED (HONEY), 3 funte v steklenici ........ • 45c
SWANSD0WN CAKE FLOUR, zavoj .................32c
AJDOVA MOKA, 5 funtov za 23c
KORUZNA MOKA, 5 funtov za 13C
WHEATIES, 2 zavoja, in FLASHLIGHT za.......23c
SILVER BAR PEAS, 2 zavoja za.............25c
PEACHES SL., No. 2% kanta,
2 za...................27c
MATCHES, BLUE TIP, CARTON 6 boxes........25c
RINS0,1 Ige. in 1 small za. 29c
ASSORTED TOILET SOAP,
10 komadov za..........25g
ZADRUŽNA KAVA, 2 funta za 37c ZADRUŽNA SOL, 3 boxes za 20c
OLD DUTCH
sLD f goes further, doesn't >J»|jL f scratch because it's
Y matle wlth SEISM0T,TE-
4 kante — 29r
za prav prebiaga k.i?en za to ženo, ki se je lahkomiselno igrala z življenjem in svobodo tolikih ljudi.
—Predlagal bi ti, da zapreva
no poslala v Sibirijo, temveč je va in ako je obenem s teboj ubi-tudi nas hotela izročiti policiji, jem, potem bova izvrši a to, kar —Ušli smo ji s.omo po nekem so nihilisti že zdavnaj sklenili, čudežu. — Do sedaj nan: ni uspe- —Ali jo bova res ubila? — lo, da bi se maščevali nad njo. vpraša Bojanovski Toda če jo danes tukaj pričaka- --Priznam ti, drt je smrt prav
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven«118 katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, ie:
VSE KARKOLI	rg
se potrebuje od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob,	gf
polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno za-	jg
dovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem	gf
dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pri-	ŽS I
pušča. Uradni naslov:	gf
DR. ŽUPNIK	g* 6131 St. Clair Avenue (vhod na 62. cesti)
(Knausovo poslopje)	gf
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!	6
—Vseeno, — odvrne Fedora, — boljše je, da je človek previden. Pst — tiho! Slišim, da prihaja gostilničar!
Nekdo potrka na vrata.
—Naprej! — vzklikne Fedora.
Ko je Leonija odklenila vrata, se prikaže na pragu krč-mar, ki je prinesel samovar.
—Ali želi milostljiva gospa še kaj ? — vpraša on.
—Ničesar!
On odide in Fedora odpre malo usnjeno torbico, ki je bila napolnjena z denarjem in nakitom.
Ona našteje na mizo 2,000 rubljev v zlatu in reče Leoni-ji:
—Evo ti! Tu je 2,000 rubljev in naj ti koristijo, deklica.
—Zvesto si mi služila in vedno sem bila zadovoljna s teboj. Sedaj se ločita najine poti. Nikdar več se ne bom vrnila domov, a ti najbrže ne boš nikdar odšla iz Rusije. Tako se ne bova nikdar več videli.
—Sedaj se ne obotavljaj več, Leonija, temveč obleči mojo potno obleko. V pol ure bom ukazala kočij ašu, naj zapreže in nadaljuje vožnjo.
—Čim dospeš v Moskvo, se lahko vrneš, kadarkoli želiš.
Leonija spravi zlato, ki ga ji je dala Fedora.
Ona ni odbila te ugodne priložnosti, da zasluži denar. Ni storila ničesar slabega, ako bo odpotovala mesto gospodarice v Moskvo. S tem ne bo nikomur škodovala.
Fedora izpije hitro svoj čaj, a nato sleče svoj kožuhovina-sti plašč in kostum ter obleče Leonijino obleko.
V nekaj minutah je bila tu-
di oblečena, r }
—Sreča je, da sva enako veliki, '— reče Fedora. — Res Leonija, če te človek pogleda, bi mislil, da-si Fedora Boja-novska.
—To je čast za mene, — odvrne Francozinja. — Na vsak način bom spustila paj-čolan preko obraza, da me ne bi kočijaš spoznal. Mora misliti, da se je vrnila dosedanja njegova potnica.
—	Prišla boš nemoteno do Moskve, — reče Fedora. — A sedaj je čas, da se ločiva!
Ona poda svoji sobarici desnico. Nato odide na hodnik ter pokliče krčmarja.
Mali debeluhar prihiti ter vpraša, kaj želi.
—	Ali je kočijaš jedel in pil? — vpraša Fedora.
—Da, gospodarica, — odvrne on, — najedel se je, kot da bi štii^najst dne ne poskusil niti grižljaja! —Povejte mu, naj zapreže! —Oh, ali hočete že naprej, milostljiva gospa? Mislil sem, da bodete prenočili pri meni.
—Ne morem, moram nadaljevati pot, — odgovori Fedo-da. — Javite vozniku moj ukaz!
—Ta se ne bo posebno veselil,
—	zamrmra gostilničar, ko se je spuščal v pritličje. — Ravnokar se je udobno zleknil v hlevu, a sedaj bo zopet moral ven v to mrzlo zimsko r.oč. Brrr — to mora biti neprijeten posel, neprenehoma potovati po cesti — jaz ne bi bil kočijaš, niti če bi mogel zaslužiti na leto deset tisoč rubljev.
Ko je krčmar javil vozniku Fe-dorinu zapoved, je začel ta zmerjati.
—Ali misli ta gospa, — je kričal, — da nimam kosti v telesu ? Ali misli, da so moji konji iz železa? Komaj smo prišli zopet dalje! Saj to je smešno! Ko ne bi bilo dobre napitnine, pri Bogu, rekel bi, da nočem!
On gre v gostilnišno sobo in izpije velik kozarec žganja.
—Ha, to greje! — reče on. — Tako — sedaj bo že šlo do Moskve !
—On vzame svoj rog in trobi. S tem je hotel dati Fedori znak, da je vse gotovo.
Sedaj se odpro vrata gostilne in neka dama v potnem kostimu stopi ven. Obleka je bila Fedori-na, a obraz ji je zakrival gost pajčolan.
Ona da gostilničarju dva zlata rublja in on se ji globoko prikloni. Nato vstopi v voz in zakliče s spremenjenim glasom: —Naprej!
Kočijaš skoči na svoj sedež, poči z bičem in konja zdirjata.
Uboga konja sta čutila, kako jezen je voznik.
Mnogo češče kot sicer sta čutila na svojih hrbtih bič. Toda nato se on utrudi, vajeti mu padejo iz roke — zaspal je.
Tedaj se naenkrat zdrzne in poskoči.
Zaslišal je zamolkel ropot pod kolesi in trenutek nato je bila sprednja stena voza prebita. —Za vraga! — vzklikne on.
—	Ali sem se zaletel v neko drevo? — Vrag naj odnese vse te ljudi, ki postavljajo sredi ceste takšne zapreke!
škoda je bila večja nego si je voznik v začetku mislil. Eden konj se mu je zgrudil in ga nikakor ni mogel dvigniti.
—Kaj bo rekla milostljiva gospa? — pomisli on.
Tedaj zapazi naenkrat za grmovjem neko temno postavo.
—Stoj! Ne gani se, ako ti je življenje drago! — zagrmi neki glas.
Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet.
POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.450,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odrasli in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svoj«*
obstanka nad $6,960,000	j
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni, tf organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški JC°Dr0tl f se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije. P lezni in onemoglosti.
■ K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane In clanl®l1jei' do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zava* lahko od $250 do $5000 posmrtnine.	itj
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zaVfye r razredu "A" ali "B." Mesefini prispevek v mladinski oddelek nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane ^ dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrt ^ zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarov $ razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto i2? gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:	^oo'
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan a11 K teden. Asesment primerno nizek.	^if
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst vanja.	10jo P
Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripa"8J rezervo Izplačano v gotovini.	^ i?
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadalJ1111 , mentov.	„ j) jj
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote> ^ haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku W , dobiva vsak član in članica.	,a) f
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan^ K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi ^ f članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potru°i pristopi takoj.
V	vsaK slovenski naselbini v Združenih državah bi & društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nima« spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizacij1' ^jM vite ga; treba ie le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. "7 jOM daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnih j ZALAR. 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
gj	ROZINE, bele, 2 ft. ______________ 23c
4	OREHOVA JEDRCA, 2 ft__________85c
1	CELI OREHI, 2 ft________________41c
f	OCCIDENT MOKA, 24V2 ft_______99c
&	SVEŽE RIBE ZA POSTNE DNI
1	GOLD CROSS MLEKO__________ 6c
1	CREAM CHEESE, 2 za____________13c
J	ANZILA MIJA OLJE, galon_______89c
$	ŽIVE KOKOŠI____________25c
4	PIŠČANCI ZA SPOHAT_________30c
®	ŽELODCI, KLOBASE, suhe_______25c
s	MALE SUHE ŠUNKE____________21c
3	BRESKVE, velike kante___________15c
95	RINSO, 2 veliki, 2 mali___________43c
Jš	SVEŽA JAJCA, ducat____________21c
95
Jg	VESELO ALELUJO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM Qj t	IN PRIJATELJEM
Naročeno blago pripeljemo na dom
17205 Grovewood Ave
Sedaj se moramo v svoji povesti vrniti za pol ure.
Predno se je približal poštni voz, sta stala sredi ceste dva moža in gledala v noč.
Tedaj se vrže eden izmed njih na zemljo in pritisne uho na cesto.
—Še ničesar ne slišim. Na cesti je vse tiho. Pošta se je gotovo zapoznila. Po mojem računu bi že morala biti tu.
On se dvigne in stopi k svojemu tovarišu.
—	Ali misliš, Bojanovski, — reče drugi, — da se je Fedora v zadnjem trenutku premislila in odstopila od svojega potovanja? Potem je najino čakanje, zaman!
—	To ni mogoče! — odvrne Bojanovski. — Ne, ne, dragi Ba-kunjin, nisem te zaman klical sem, da mi pomagaš. Imam točna poročila in lahko izračunam, kdaj bo prispela pošta.
—Ni dvoma v tem da je odpotovala iz Petrograda. Sam sem sc o tem prepričal.
—Na vsaki postaji med Petro-gradom in Moskvo imam svojega špijona in oni bi me takoj obvestili, ako Fedora ne bi dospela.
—Ne, ne, — gre še samo za minute! A nato — nato bo moje maščevanje izvršeno
—Toda, kako se ti naj zahvalim, Mihajlo, da si se odločil pomagati mi pri tej nevarni pustolovščini? Ena edina moja beseda je zadoščala, da si šel z menoj !
—Ali nisva brata? — odvrne Bakunjin. — Ali nisva sinova iste matere, ki ji je ime: maščevanje?
—Midva sva brata, Bojanovski. Nihilista sva! A nihilist mora pomagati svojemu tovarišu! Ni dvoma, da je to tvoja privatna stvar, toda ti ne smeš pozabiti, da ta prokleta žena tudi nas zanima!
—Ona ni izdala samo tebe, ni samo tebe neusmiljeno in okrut-
OBLEKE, od......97^ do $3.98
KLOBUKI, od .. .$1.45 do $2.45 NOGAVICE, od ... 59^ do $1.00 ROČNE TORBICE: 97^ do $1.29 OTROŠKE OBLEKE, od....
97$ do $1.98 MOŠKE PRAZNIČNE SRAJCE, od.....96* do SŠ1.95
ČEVLJI ZA VSO DRUŽINO IN PO &
B
NIŽJIH CENAH KOT ŠE
'1	P;
^	kD A J PREJ	k*
WATERLOO DEPARTMENT STORE f
15504-12 Waterloo Rd., vogal E. 156th St. g
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
'ENGLISH-SLOVENE READER"
•
kateremu je znižana cena ^ a AA
in stane samo:	«D LiUU
Naročila sprejfema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
J*-1id&tAVtikmit&JnHir+iH
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
EZELLA THEATRE
7007 SUPERIOR AVE. HEnderson 2071
Pazite! Čakajte!
Slika, o kateri se največ govori:
"Profesor Mamlock"
Prepričevalna obsodba "Nazijske furije"
V sredo in četrtek, 12. in 13. aprila
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI
Stanley J. Ausec
kf jc preminul v cvetu angeljske dobe dne 4. aprila 1938
Dragi, ljubljeni in nikoli pozabljeni sinko in bratec. Danes je leto dni bolesti, leto dni za Teboj krvavi mater-no srce in leto dni kliče oče, brat in sestre Tvoje sladko ime. Zaman, grob ostaja nem — trata krije Tvoje bitje in nad ajo se rosijo naša očesa. Močno žalostni Ti kličemo: spočij se v rodni grudi do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Starši, brat in sestre Cleveland, O., 4. aprila 1939.
MHMltmlulimM
Posebne cene za ta teden!
Nesrečni kočijaš zapazi v temi cev revolverja.
še enkrat ponovi neznanec svoj ukaz:
— Stoj! čim se ganeš, bom streljal! •
Kočijaža se polasti groza.
Spomnil se je onih groznih dogodkov, ki so se včaish odigravali, ko so napadali razbojniki pošte na cestah ter jih oropali.
Cesta je bila posebno privlačna za ruske razbojnike. Ti so vedeli, da nosi pošta često s seboj denarna pisma in druge denarne pošiljke in često so izvrševali takšne napade. Posebno radi so napadali osebne poštne vozove, ker so mislili, da imajo ti potniki posebno mnogo denarja.
Vozniku je preostajalo v takih slučajih samo dvoje.
Ali da požene konje, čim hitreje je mogel in da na ta način ubeži razbojnikom,.ali pa da skoči s svojega mesta in reče razbojnikom :
—Evo, gospoda moja, izvolite vstopiti! Vzemite vse, karkoli želite! Ne bom \ as motil!
Ta zadnji način je bil za voznike zelo poguben. Pozneje so ga navadno stavili pred sodnijo in ga obtožili radi razbojništva.
Naš voznik sploh ni mogel izbirati.
Eden konj se mu je zgrudil in ni mogel niti misliti na to, da ga v naglici zopet dvigne.
Moral se je torej pobrigati, kako bo rešil življenje svoje potnice in svoje lastno.
Vsak kočijaž- je imel v žepu nabit revolver.
On ga je dobil od pošte in njegova dolžnost je bila, da se na vsaki postaji prepriča, da je V redu.
Tudi naš voznik ga je v gostilni pregledal in videl, da je v popolnem redu.
Zato seže takoj v žep, toda v istem trenutku pade v njegovi neposredni bližini strel. Krogla mu zleti miiho glave.
Tedaj je videl, da se razbojnika ne šalita.
LOUIS OSWALD
WATERLOO DEPARTMENT STORE
Easter Specials
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
^^mmrnmmiammlmmmtommmmmammmm&^^^^^^j,
Fedoro v neko grozno , ona je nevarna! Ako se či, da doseže svobodo, ^ , vse, da se maščuje nad n8"1' ! (Dalje prihodnjič-'
Kranjsko-Slovenska Katoliškajej^
NAZNAN^^^^AHV ALAm w
Globoko potrti naznanjamo sorodnikom in prijatelj ^t I lestno vest, da je v starosti 52 let za vedno preminul na ljubljeni soprog in oče
JOHN ROSSA J
Pckojni je bil doma iz Št. Vida pri Vipavi ter Je	I
dne 2. marca cb 7:20 uri zvečer. K večnemu počitku na * I rijo pokopališče je bil položen po opravljeni zadušnic jjS> I maica ob 9. uri dopoldne. Bil je član Carniola Tent ^ t>' I The Maccabees ter vojni veteran ameriške armade. 1»' I pušča žalujočo soprogo, tri sinove, eno hčerko, brata R® tir r I v stari domovini brata Jožefr.. V stari domovini Je	I
njegovi smrti preminula pokejnr" -pati, Marijana Ros®' ^ * I Našo najlepšo zahvalo naj i-jjmrijo darovalci cvetja- ^ I ga položili cb krsti blagopokojneca. Naša zahvala lia-' I bratu Rafael Rošsa in hčerke, družina Frank Klun, Mr- jJP I John Kotnik, Lcrain, O., družina Henry Kodelja, Mr- 'j^yl*' I Jcs Stracar, Mr. Ferdinand Ferjančič, družina Mrs. J- n C' I Mr .in Mrs. John Skoff, Mr. in Mrs. Victor Vouk. aK' # I družina Emil Kobal, Mr. in Mrs. John Markich, Mr- 1 # I Mirko Serazin, Mr. Joe Janezic Sr., Mr. Frank Terbi«8 ' ■ Frank Jelercic, društvo Carniola Tent No. 1288 T. M.. ^ # I ska zadružna zveza, ženski odsek Slovenske zadružne ^ I in Mrs. Joe Ferjančič, Mr. Edward Krecic in prispevatelJ ■ scsedov in prijateljev.	n»il. I
Iskrena hvala darovalcem za svete maše. NaSo. a jje'1' I zahvalo naj prejmejo sledeči: družina Frank Klun, cirU ,.0ff, ' . I ry Kodelja. družina John Zaman, Mr. in Mrs. John SK jrjtf'' I in Mrs. Frank Mohorcic, Mr. in Mrs. Louis Turk, družin® ^ I Salmich, Mrs. Frank Terbizan, Mr. in Mrs. August	I
in Mrs. Louis Izanec, Mr. John Rosa, Mrs. Mary Krain 'ec;it- I žina Smrdel, Mrs. Ana Rosa, Mr. Joe Kobal, Mr. Frank ' 1 Mr. in Mrs. J. Uršič, Mr. in Mrs. V. Kochar in Mr-	I
Chas. Susa.	I
Najlepša hvala onim, ki so dali svoje avtomobile z* jjj? I spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolag . jji I zahvalo naj prejmejo sledeči: brat Rafael, Mr. Frank ^go^,,' I J. Rovtar, Mrs. J. Skoff, Mr. Victor Vouk, Mr. Louis . jif' ■ Ml-. Frank Ziberna, Mrs. Serazin, Mrs. Joseph Siskovi • ■ John Tavčar za Maccabees.	I
Iskrena hvala Mr. in Mrs. Henry Kodelja in sinu dru^ I bratu Rafael Rossa in hčerkam, družini Frank	mc 9 I
Mrs. J. Rovtar, Mr. in Mrs. Louis Kolenc in Mr. Louis 9 veliko pomoč ob času največje žalosti v družini.	I
Iskrena hvala Miss Millie Rovtar in Miss Frances za pobiranje prispevkov za venec sosedov in prijateljev- ^fi I Hvala častiti duhovščini fare Marije Vnebovzete n&j; I Ave. za opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne 0 ^ \ef I Najlepša hvala pogrebnemu zavodu August F. SvetWi ptr | urejen pogreb, veliko naklonjenost in vsestransko najb° I strežbo.	. ^ I
Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnika kropit, so V* f I čuli, nas tolažili ali ga spremili na pokopališče k vein do"r ' I *čitku. Hvala vsem za vse, kar so nam ali pokojnemu
storili-	1
Dragi soprog, dober in skrben oče. Ob Tvoj«n Prel	!llifeJ, I
grobu kleči izjokana soproga, trije nedoletni sinovi in v	■
skem cvetju ljubeča hčerka ter močno žalostni kličej"	^f' I
mogočnemu: Daj našemu dobremu soprogu in ljubeče1"'	ji* j
ob strani njegove matere mirni počitek v naročju ^	I rave.
Žalujoči ostali:
Angela Rossa, soproga Stanley, Marvin in Edpvard, sinovi Angie, hčerka Rafael Rossa, brat	JU
Cleveland, Ohio, 5. aprila 1939.	m