Političen list za slovenski narod,
Po poŠti prejeman volja: Za colo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljfl: Za colo loto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se ti.-ka enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi so no vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dau, izvzemši nodolje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
Štev. 207.
V Ljubljani, v torek 13. septembra 1887.
Letnilt XV
Shod nemških katolikov v Treviru.
(Dalje.)
Govor dr. Hitze-a je pač vreden, da iz njega posnamemo glavne misli:
Soeijalno vprašanje je prvo vprašanje sedanjega časa; najbolj pereče pa je delavsko vprašanje. To preti vladarskim prestolom, razširja vstajo iu boj v delavnici in tovarni, sovraštvo iu obup v kočah re-vežev, strah v palačah bogatinov. Ti glasovi odmevajo z govorniških odrov in iz časnikov. Novi nazori se rode, zbirajo se nove stranke. Kaj bo iz tega? Zmaga li pravičnost in ljubezen, ali prinese pogin, obup in častiželjnost? Število revolucijonarjev se množi. Kaj bo iz sedanje mladine? Ali uas more braniti armada?
Poznam resne in modre može, ki trdijo, da gotovo pj-ide socijalni polom. Jaz pa mislim, da ne smemo izgubiti veselja do življenja in dela, ker še živi verski duh med narodom. Kdor pa je stopil pod zastavo socijalnih demokratov, ta se čuti tujca v puščavi nevere. Taka srca so po naravi krščanska in so pristopna krščauskim idejam. Zlo pa je prišlo od zgoraj, če so delavci neverni in se bratijo s socijalnimi demokrati — kdo pa je zasojal nevero med nižjimi vrstami? To je bila „nemška učenost"; bilo je tako zvano »omikano meščanstvo".
Kdo je najprvo rušil družinske vezi in zakon ponižal do navadne pogodbe? Kdo jemljo starišem pravice pri vzgoji njihovih otrok? Gotovo, država smč siliti stariše, da izvršujejo svoje dolžnosti; vendar pa ne sme siliti otrok v take šole, ki se ne strinjajo z vestjo starišev.
Kdo je najprvo razširil idejo »prostosti" iu »enakosti", s kterimi sedaj socijalni demokrati kličejo množice na boj? »Liberalno" meščanstvo je najprvo gojilo in razširjalo take ideje. Kdo je pobijal pravice prestolov ? Kdo se je veselil, ko so oropali najstarejši prestol v Evropi, sv. stol v Rimu? Kdo je »na korist" človeštvu pograbil premoženje samostanov in cerkva? de li to premoženje manj
LISTEK.
Nekoliko misli z Lurdskega potovanja.
(Dalje.)
Predragi, premili prijatelj!
Ta določila je znanstveno vtemeljil in razjasnil eden najbolj učenih mož, ki so kdaj živeli, papež Renedikt XIV. Da, imamo tudi pač svetuikov, imamo čudežev, toda naši svetniki, naši čudeži ne bojo se javnosti, ne boje se kritike. Ktero je največe, naj-obširniše kritično delo, s kojim se moro ponašati učeni svet? »Acta Sanctorutn", tako zvanih Bollan-distov, velikansko podjetje, na ktorem delujejo že nad dvesto let najbolj sloveči kritiki in zgodovino-pisci, ki obsega dandanes nič manj kakor 02 nezmernih folijantov; nedavno je izšlo v novi izdaji ter stane 3000 lir. Tu poskusi svojo bistroumnost, smešivec katoliških čudežev!
Toda Rogu je dopadlo katoliški čudež šo posebno v našem veku poveličati. V uašein veku, pravim, ki se toliko ponaša s svojo nevoro ter odlikuje po sovraštvu do katoliške cerkve in vsega čoz-
sveto, kakor premoženje naših tovarnarjev iu akcijskih družb ?
Kdo se je odpovedal ljubezni do bližnjega, naši delavci ali gospodarji iu postavodajalci v dobi manšesterstva? Je li delo manj sveto, kakor premoženje? Se bomo li čudili, da so se delavci zbrali, da branijo svoje pravice, kterih ne poznajo postave? Kdo je delavce potisnil v »boj za obstanek"? V boji pa raste sovraštvo, otrpne čut pravice iu množe se zločiustva.
Zlo prido od zgoraj; od zgoraj mora priti zdravilo. Marsikteri oče strada iu dela, da preživi svojo družino. Koliko pa je delodajalcev, ki mislijo na to, kako bi delavcu olajšali skrbi iu mu pomagali v nesreči? Marsiktera mati se trudi od jutra do mraka, da z malimi dohodki preskrbi svoje otroke iu jih pošilja v šolo. Koliko pa je delodajalcev, ki jim hočejo s koristnimi napravami, delavskimi stauovauji, otroškimi vrtovi itd. olajšati življenje?
Večkrat mora mati sama iskati zaslužka v tovarni ; zato pa ji ne darujojo nobene ure. Industrija ne vpraša, ali dojeuec v zibelki kliče po materi, ali dobi mož opoludne in Jzvečer pripravljeno jed. Stroji teko, kapital se mora obrestovati, industrija plačuje določeno plačilo, s tem je izvršena dolžnost.
Brezsrčni so stroji, brezsrčna je industrija. Že otrok mora jim služiti v sprijenem zraku. Res je še mnogo hčera in sinov, ki tudi v tovarni obvarujejo nravnost in vero, skrbe in se trudijo, da starišem z otroško ljubeznijo razvedre večer življenja. Toda koliko je taeih? Le prehitro posluša mladina zapeljivosti glas, in stariši spoznajo, da morajo molčati. Pa kaj so mar iudustriji skrbi in solze očeta in matere? Dolžnosti vzgoje ne pozml, nravnost je domača zadeva, veljava starišev ji je nezuana. •— In taki sinovi in hčere, ki ne poznajo rednega družinskega življenja , naj bodo očetje in matere prihodnjega rodu! Z dolgovi in lahkomišlje-nostjo sklene se zakon; žena no zmi gospodiujiti, štediti se niso učili — morajo biti nesrečni zakoni. Toda industrija se ne vpraša, kakošna narod čaka prihodnost.	(Daljo prih.)
liifts|>ielerjevii slavnost.
(Daljo)
105. Radgona. Radujem se presrčno redki Tvoji zlati maši, proseč Boga, da Ti dii gledati zrele plodo Tvojega truda za život in blagor roda slovenskega 1 Živeli slavljenca častilci!
Jarnej Franccl Varaždinski.
100. Ribnica. Sodražica vzornemu svečeniku, blagosrčnemu očetu, novstrašljivemu prvoboritelju na skrajnem braniku Slovenstva gromoglasni Živio! Voglar, župnik, Bcrce, kapelan, Drobnič, župnik, Fakiž, dež. poslanec, Mračc, jurist, Šega, trgovec, Oražcm posestnik.
107.	Rogatec. Diki koroškega svečeništva, vzornemu zlatomašniku, boritelju narodovih svetinj slava!
Slatinsko katol. polit, društvo. Dckorti, predsednik.
108.	Senožeče. Senožeče Tebi, skala, na kojoj se gradi blagonosna bodočnost korotanskim Slovencem, večna slava!
Zelen.
109.	Sevnica. Nevtrujeuemu delavcu v vinogradu Gospodovem, očetu koroških Slovencev, vodji celega slovonskega naroda kličejo storero: Živio!
Scvniški Slovenci.
110.	Si n j. Bog poživi še mnoga leta srčnega rodoljuba, vrlega Slovenca.
I)r. Hrašovcc.
111.	So vode n j (Gmiind). Prisrčna vošila za zlato mašo!
Dom. Thalhammcr.
112.	S m 1 e d n i k-M e d v o d o. Prečastnega zlato-mašnika, velezaslužnega starosta slovenskih voditeljev naj ohrani Bog šo mnogo let!
Novak, župnik Smleški, Sušteršič, kapelan, Burgar, župan.
113.	Schelos. Narod Vaš in naš (češki) so objemata z bratovsko ljubeznijo; skupno jima je nositi žalost in radost, zato so z gorkim sočutjem vdo-ležujem tudi jaz v duhu Vaše slavnosti, proseč Boga, da Vas še dolgo ohrani v blagor bratskega nam
naravnega. Prevzetni, nad vse božje povzdigajoči se razum hotel je Bog ponižati, a ob enem po svoji neskončni milosti dati neverskemu racijonalizmu priložnost, da se strežne ter prizmi čeznaravnost katoliške cerkve. Lahko trdimo, da šo nikdar se ni vprašanje o čudeži ter o naravnih in čezuaravuih močeh tako načelno razpravljalo, kakor v našem veku.
Znan je vsako leto ponavljajoči se čudež sv. Januarija v Napolji. čudež ta vrši se v največein mestu italijanskem, ki je sedež najbolj obiskovanega vseučilišča v Italiji; vrši se o belem dnevu v naj-veči cerkvi tega mesta, vpričo neštevilno množico, vpričo učenih, znanstveno omikanih gospodov, ki navadno navlašč zarad tega pridejo v Napolj s celega sveta, iu sicor večkrat edino s tem namenom, da bi čudežui dogodek preiskovali, ter, ako mogoče, dokazali naravo njegovo ali pa razkrili zvijačo katoliških duhovuov. Nisem sicer mislil govoriti o tem čudeži; toda ker sem leta 1883 sam priložnost imel v Napolji ta čudež natančniše si ogledati, mi jo tudi tii skoro nemogoče popolnoma molčati. Odpusti toraj prijatelj, da Ti iz Lurda opisujem, kar sem v Napolji videl. Saj veš, da samotar jo dolgočasen.
Sv. Januarij, kakor veš, škof Betieventski in
mučenik, je v začetku četrtega stoletja za sv. vero trpel. Neka matrona vjela jo dve steklenici precene njegove krvi, ki so do današnjega dne hranite v Napolji v gori omenjeni cerkvi, ki je zdaj stolnica Napolitanskega nadškofa in kardiuala. V godov dau sv. Januarija se toraj slovesno in v navzočnosti več prič odpre zakladnica cerkvena ter odklene skrinja, ki hrani sveto kri. Potem steklenici, vloženi v dragocen osteuzorij, preneso k altarju sv. Januarija; tii drži v to odmenjoni slovesno opravljeni duhoven dragoceni zaklad visoko v rokah, da ga je mogoče vsein pričujočim videti. Nasproti sv. krvi, nekaj čevljev oddaljena, vidi so glava sv. mučeuika, shranjena v dragocen okov.
Bilo jo toraj 19. septembra omenjenega leta. Okoli 8. ure pridem tudi jaz v velikansko svetišče, ki je pa že popolnoma natlačeno bilo s pobožnim ljudstvom. Le kot tujcu mi je bilo mogoče proriti se do glavnoga altarja, kjer sem tudi kmalu puščen bil v prosbiterij; tii som z nekterimi dru-zirai gospodi, večinoma posvetnimi, ktero je vsakdo prav lahko spoznal za tujce, stal prav tik duhovnika dr-žočega osteuzorij s steklenicama. Kmalu smo se z lastnimi očmi prepričali, da jo kri popolnoma trda.
naroda! Takih bojevnikov jo nam potreba! Vašo geslo jo tudi našo: Vse za vero, dom, cesarja! Slava a mnogaja leta!
Leopold Lisshj, grof s Lazanskih.
U4. Š k o f j a l o k a. Slava častitljivemu jubilantu! Srčen pozdrav vsem njegovim častilcem in gostom
Sušnik, župan.
115.	Škofja loka. Starosti koroških Slovencev na dan zlato mašo kličo: Vsemogočni usliši Tvojo prošnje za zatirani narod!
Čitalnica v Skofjiloki.
116.	Škofja loka. Bog hrani zlatomašnika,
narodovega boritelja v prospeli koroških Slovencev
še mnoga leta! Slava mu!
Škofjeloški bogoslovci: Pokoren, Košir, Bogataj, Ki k, Logar.
117.	Št. Jernej.
V Svečah to rodila .le Slovenka mila Da Slovonoom si »volilo Dolgo bodi nam vodilo!
Volčič.
11 iS. Št. I'eter. K slavnosti petdesetletnice Vašega mašovanja kličeva: Bog Vas živi še mnogo let v korist koroških Slovencev!
Dva rodoljuba.
,11!). Špital. Srčna vošila za zlato mašo pošilja nekdajni učenec
Lcitner.
120.	Špital. Velozaslužnemu monsignoru zlatomašniku, prvoboritelju, voditelju naroda, učitelju vero-zakona in slovenščino, ustanovitelju Mohorjeve družbo, pisatelju, vredniku „Mira", starosti korotanskih Slovencev, človekoljubu vsklikno službeno zadržan, v duhu prisoten izpod sneženih planin: Zivio mnoga leta! Živeli častilci!
Oče Hrašovec.
121.	Šoštanj. Diki doma in človekoljubja, ne-vstrašljivemu boritelju in buditelju domovine, starosti slovenskega Korotana, prečastitemu gospodu Andreju Einspielerju k današnjemu dnevu v prid, čast in ponos majko Slovenijo mzogaja lota!
Šaleška čitalnica.
122.	Št. Pavel v S a v i n j s k i doli n i. Za vero iii domovino na grobovih Slovenstva neomahljivemu prvoboritelju, zlatomašniku, profesorju, poslancu, pisatelju Andreju Einspielerju: Hvala in slava!
Slovenci pri sv. Pavlu v Savinjski dolini.
123.	Tolmin. Voditelju koroških Slovencev, vrlemu rodoljubu in velozaslužnemu pisatelju Andr. Einspielerju slava!
Kragclj, dekan.
124.	Toplice na Dolenjskem. Dosti jo let in dosti trpljenju — truda preveč in dosti zaslug — Einspielerju hvaležen je ves slovanski jug! Kupljen, notar, (lotob, trgovec, Kalingcr, učitelj, Jan. Doli tiar, župnik. 1'. Gregor, kapnein, Jan. Babnik, župnik, Novak, kapelan, Češenj, kapelan,
Rozman, župnik.
(Daljo prih.)
Med molitvijo in petjem navzočih vernikov in duhovnov čakali smo okoli dvo uri. Kar naenkrat — zgodilo se je v enom trenotku — začno kri se gibati in peniti, kakor bi bila živa iu ravnokar prelita.
Vpraša so toraj, od kod ta učinek? Morda od gorkote? Nikakor ne, ker kakor je že dokazano, zrak v cerkvi ni nikoli tako gorek, da bi so vsled tega kri mogla raztajati; marveč večkrat so celo zgodi, da čim manjša je vročina, tem preje kri teče, a čim večja je, tem dalje se mora čakati; tako je dokazal ^Nik. Fergola, slavni matematik, ud kraljevo akademije Napolitanske. Tudi ne more vretje krvi priti od rok duhovnika, ki drži steklenici; ker ti-le ste vloženi v osteuzorij, čegar držalo je v rokah duhovnikovih, tako, da se od teh nikako ne more toplota prevesti do steklenic in krvi. Toda ali niso morda ktere maguetične ali električno moči skrivno napeljane do steklenic, ki provzročijo vretje krvi? No vem sicer, ali so sploh moči, ki bi moglo kaj takega učiniti; toda tii niso bilo uporabljeno. Dotični duhovnik je bil namreč od vseh strani obdan od odličnega osobja, kterih več pride navlašč za to, da vse natančno preiskujejo. A vsakdo so je prav lahko prepričal, da ni nič kaj takega; roke duhovnikovo
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. septembra.
Notranje dežele.
Nalivno ministerstvo neki kar hrepeui po priložnostih, kjer bi moglo izdati zopet kako — novo naredbo. Praškim šolam ukazal je pl. Gautsch, da ravnateljstva ne smejo povpraševati pri sprejemu učencev po njihovi narodnosti. Kaj je nameraval pač naučni minister s tem druzega, kakor da pospešuje pouemčevanje slovanskih otrok! Radi tega pa jo odredilo Praško mestno zastopstvo, da morajo ravnateljstva vzlic ministrovi naredbi določiti v vsprejemnem zapisniku, kteri narodnosti pripadajo dotični učenci. — Češkim starišem, ki so vpisali svoje otroke v nemške šole, razposlalo je češko šolsko društvo brošure, ki naj jih pouče, v koliko škodo je v materijalnem in moralnem oziru njihovim slovanskim otrokom, ako zanemarjajo po nemških šolah svojo materinščino. Takih brošur trebajo žalibog tudi marsikteri slovenski stariši.
Dr. Riegerjovo češko glasilo. „Illas naroda", piše o volitvi v Praškem Starem mestu: »Staro-mestna volitev ni pravcata zguba konservativne narodne stranke, marveč le odločen, brezoziren protest proti postopanju naučnega ministra. Celo glasilo Mladočehov priznava, da bi ne bili nikdar zmagali, ko bi ne bil Gautsch izdal one zloglasne naredbe. Češki narod ni zaslužil, da ravnil TaaiTejevo ministerstvo tako ž njim, pouči pa naj se Taaffe iz volitve minuli petek, da kdor veter seje, vihar žanje."
Carinska konferenca končala je bržkone že svoje delovanje v treh sejah, koje zadnja bila je v nedeljo. Pri prvi seji posvetovali so se o tem, kaj naj zahteva Avstro-ogerska za-se pri italijanski pogodbi. Pri drugi seji obravnavalo se je, kaj naj se dovoli Italiji. Točka dnevnega reda bila je tudi razprava o ribarstvu v Jadranskem morji. Najvažnejše posvetovanje bilo jo v nedeljo, kako naj postopa Avstrija proti Italiji glede špirita, sladkorja iu piva. — Ko bodo instrukcije dognane, predložila jih bo konferenca obema vladama, da jih potrdite.
V nanj*' države.
Srbski kralj podpisal je ukaz, ki po predlogu vojnega ministra Gruiea zaukazuje večje vojaške vaje, sklicuje rezervnike vseh vrst in ono možtvo, ki mora po eden ali pet mesecev služiti. Vojaško vaje trajale bodo do 27. septembra. — Komaj se je nekoliko oddahnila družba, ki iina v najemu samoprodajo duhana, od zadnjega vdarca, ko jej je finančni minister naložil plačilo poldruzega milijona dinarjev za zastalo carinske pristojbine, zadela jo je že druga nezgoda: minister zapovedal je, da morajo izstopiti tekom petih dni vsi srbščine nezmožni uradniki, ki občujejo s strankami. Toda tudi sedaj ui mirovala nesreča; preiskava pokazala je, da duhan v zalogi družbe ue zadostuje zahtevam pogodbo glede dobrote, in sežgali so ga po ukazu ministrovem več milijonov klgr. Mnenje je splošno, da bo družba brž ko ne prišla na kant. Radikaini listi vesele se tega, češ, proč z židovi, ki s svojo nesramno predrznostjo tirajo narod v naročje na Srbskem do sedaj neznanega antisemitizma. — Jako skrivnosten je napad na Radosavljeviea, vodjo radikalne stranke. Radosavljovio šel je iz Belegagrada na svoje posestvo, ki leži pol ure od mesta pri vasi Višnica. Sredi pota skočil je naenkrat neznan mož izza grma ter vstrelil vanj s samokresom. Lopov je slabo meril, stekel pa je za božočim Radosavljevieem, ki je bil brez orožja, ter ga s handžarom težko ranil na hrbtu in Icdjali, potom pa jo zginil. Policija pričela je hitro zasledovati hudodelnika, pa brez vspeha. Obče se misli, da jo bil ta napad iz maščevanja, brž ko ne tudi iz političnih nagibov. V Zemlinu in Belemgradu je vedno več bolgarskih izseljencev z ruskimi potnimi
so bile popolnoma prosto. Bilo ui najmanjšega sledu o kteremkoli fizičnem prevodu ali bateriji.
Toda še špiritistu moramo odgovoriti. Niso li morda vsega tega učinili duhovi? Nikakorne, ker v našem slučaji ni nikdo duhov v pomoč klical, niti so ž njimi pogajal, kakor delajo špiritisti, ako hote kaj doseči. Pač pa kličo in moli so k Bogu iu sv. Januvariju, da se zgodi čudež. In kakor v obče, tako tudi tukaj, cerkev nima s skrivnimi duhovi ničesa opraviti. Sicer pa se vzame sv. kri iz zakladnico prod pričami, tako da še časa ni, ne priložnosti kterikoli slepariji. Slednjič no moremo omenjenega učinka pripisovati glavi sv. Januarija; k»r ta je gola kost; tudi se glava steklenic še no dotakne, ampak v nekaki daljini nasproti drži.
Kaj ostane toraj druzega, kakor priznati čez-naravne moči, ki učinijo pravi čudež? In res, ta dogodek pretrese duha iu srce, človek živo čuti božanstvo navzoče, in neka skrivna moč vrže ga na kolona, da moli vsemogočnega Boga, ki premore šo knj več, kakor moderna fizika in kemija, Iu res, vpričo tega čudeža so se že marsiktoremu učenjaku oči odprle, da ho je povrnil v naročje katoliški cerkvi.
(Konoc prili.)
listi. Večinoma so to bivši bolgarski častniki. Policija pazi strogo uauje.
Oaharija Stojanov, predsednik osrednjega odbora bolgarske narodne lige „Bulgaria sa sebe si", razposlal je dne 10. t. m. volilne okrožnice podružnicam. Znamenite so to okrožuice zaradi velike zmernosti, s ktero so pisane. Svoje člane opominja, naj volijo v sobranje ue glede na prejšnja straukarstva odločne in skušeue može. „Evropa zre na nas", pravi okrožnica, »tedaj volimo pod geslom: Bulgaria sa sebe si — može, ki bodo v zvezi s kuezom zmožni, da zmagonosuo in slavno končajo pričeto delo." — Knez je ošaben mož in mislil je začetkom, da se bo vzdržal na prestolu brez narodove ljubezni, brez popularnosti pri bolgarskem narodu, ki je po njegovem kakor sploh po mnenji oholih Nemcev kot Slovan nižja vrsta ljudi. Sedaj se je pa menda premislil, kajti obiskal bo več mest po dokončanih volitvah, da popravi vsaj nekoliko to, kar je zakrivil s svojo-odurnostjo. — Due 11. t. m. izšli so po preklicanem obsednem stanji prvi pot opozicijonalni listi. Karavelova glasilo „Trn. Ivonst." napada ostro kneza. Volitve njegove ne priznava, ker je ui Turčija potrdila iu ker se je izvršila proti volji velesil in proti bolgarski ustavi. List ga imenuje vedno le »princa" Ferdinanda ter strastno kara vlado. Preti jej, da bo narod kmalu hotel imeti zadoščouja od njo, ker ravni proti njegovi volji. Svoje pristaše spodbuja „Tru. Koust.". da se bojujejo zoper vlado pri volitvah, ter končii z besedami: „Proč z junaki, ki se bojujejo s palicami! Proč z uzurpatorji pravic in narodno volje." Drug nasproten list jo »Narodna Volja", glasilo Radoslavoveev. Tudi ta napada vlado, prizanaša pa kuozu spodbujajoč svoje pristaše, naj spoštujejo njegovo osebo. — Nemški zastopnik dobil je povelje, naj kakor hitro mogoče odpotuje. —■ »Svoboda" trdi, da so dobili Cankovci od Rusije 150.000 gold., da bodo toliko lažjo delovali pri volitvah zoper vlado. V obče se misli, da bodete stranki Cankova iu Karavelova s tem ruskim denarjem skupno postopali v volilnem boji.
iv petiudvajsetletnici Bismarckovega ministerstva pripravlja nemško državno miuisterstvo posebne ovaeije. Kancelar odpotoval bo za nekaj dni v Friedrichsruhe, kjer so bo sešel z avstrijskim ministrom Kalnoky-jem. Listi pripovedujejo, da bo posvetovanje teh dveh političnih velikanov dolgo časa trajalo, ker si imata veliko povedati. To je vse prav lepo, če bo le ta skrivnostna konferenca — Avstriji na korist! — Cesarja spremljevali bodo v Stettin Moltke, vojni minister Bronsart, legacijski svetnik Biilov in ruski vojaški pooblaščenec grof Goloničev - Kutuzov. Vesti o sestanku z ruskim carjem šo vedno niso potihnile.
»Soleil" objavlja posledke, ktero jo imelo francosko poskusno oboroženje: „1. Oprava, ob-orožonjo, vojno orodje in zalogo so take, kakoršne morajo biti. 2. Vojaki so najmanj 24 ur prej pripravljeni, da odpotujejo, toraj hitro je, kakor so domnevale dotične naredbe. 3. Konje treba je hitreje rokvirovati. O francoski vojni izražajo se celo uomški strokovnjaki pohvalno. Sedaj bodo vendar molčali oni Berolinski glasovi, ki so so opirali pri svojem ščuvanji vedno in vedno na nepripravljeno iu slabo francosko vojno". — Ko so bili razdeljeni dobitki pri gospodarstveni razstavi v Lafertemance-u, govoril je poljedelski minister tako-le: »Ministerstvo hoče združiti vse republikanske moči, zboljšati pouk in narodno delo. Da doseže ta namen, zasledovati mora politiko miru in sprave, nikakor pa ne sme postopati brez svoje volje in neodločuo; kajti dokler bo to ministerstvo na krmilu, toliko časa tudi ne bodo imeli sovražniki republike nobenega vpliva.
Poslanec Harcourt napadel bo zaradi irskih dogodkov angleško vlado v spodnji zbornici, ker bo predlagal, naj se jej izreče graja. — Buller odpovedal se je svojemu poslu kot stalni državni pod-tajnik za Irsko. — Parlament končal bo svoje delovanje zadnji čas v petek. V spodnji zbornici razlagal je dno 8. t. m. vojni minister Stanhope načrt prestrojitvi vojaške uprave. Od sedaj naprej ločena bodeta civilni in vojaški oddelek vojnega ministerstva, o skupnih zadevah pa so bodeta posvetovala oba oddelka skupaj pod predsedstvom vojnega ministra.
Dobro je še v spominu mesarjenje kristijanov v Aleksandri ji. Tudi letos bile so kristijanske naselbine v velikih skrbeh med turškim praznikom Kurban-Bairam. Razširila se je vest, da nameravajo muhamedanci napasti kristijane ter jih klati, kakor so je to prvi pot zgodilo. Tako poroča »Egyptian-Gazette", pa tudi zasobna pisma iz Aloksandrije iu Kajiro potrjujejo, da je mej Turčini veliko gibanje, ki opravičuje najhujšo slutnjo. Vzrok temu pa je ta, ker so vojaške posadko v napoininanih dveh mestih zelo neznatne; v Aloksandriji je neki samo 1200 angleških vojakov. Pač nezadostno število v varstvo evropskih naselbin !
Izvirni dopisi.
Iz Cirknice. 8. sept. (Raznoterosti.) (Konec.) Jezero naše so jo popolnoma posušilo. To Vam jo bil direodej. Sto iu slo rok manevriralo jo noč in
dan. Dražesten tak prizor občudoval som nekega dno na Križu. V teh požiralnikih namreč se voda iz«ubi najpopreje v podzemeljske prostore in toke. Mlado in staro, mlečno iu bradato kobacalo je po skuljah iu kotanjah in vlačilo kline, linjake in ščuke na dan. Strašen ribji vlak bil je na to v Rešetu. Predzadnji boj imeli smo v Kotlu. Zajetih je bilo, kakor Francozov leta 1870 v Mecu. Ta-le torek peljal sem se, se ve ne v čolnu, ampak na vozu na Otok. V podnožji te vasi na Lovišči je pa vsa vodena armada morala popolnoma so vdati. Kaj tacega že dolgo ni bilo. S fino in okusno posušenimi ribami letos lahko postrežemo Vam in vsem Vašim naročnikom. Res, pravim, žal naj Vam je. Tudi bi si zdaj drage voljo ogledali vso našo okolico peš, ako Vas je vode strah in groza. Z gospodom Putikom bi lahko šli v veliko in malo Karlovco. Gospod ta namreč seda| naše požiralnike pregleduje iu podzemoljske odtoke trebi, širi in snaži.
Pa še nekaj. Omenili ste žo uui dan, da pride 8. sept. k nam naš državni poslanec. Vsaj tega bi se bili potrudili priti poslušat, ako Vam že raki, ribe, jezero in mi nismo tolikanj mar . . . Da Vam povem, prav lepo je bilo in dobro smo se imeli. Gospod župan, odbornika Pogačnik in Sorko šli so gosp. doktorju na kolodvor naproti. Zakasnil so je nekoliko vlak in mi smo j i It zbrani žo v čitalnični dvorani pričakovali. Pripelje so tudi čislani naš okrajni glavar. Odličnih in zavednih mož sem do 00 naštel. Tu je bil župan iz Loža s svojimi volilci, ondi Bloški župan s kontingentom — naši možjo z gosp. dekanom, iz Menišijo, Rakeka, tudi iz Logatca, ž njimi g. prof. Hladnik, iz Postojino gosp. dr. Pitamec itd.
Predsednikom soglasno izberemo župana gosp. Milavca. Ta pozdravi navzočo in prijazno povabi gosp. dr. Ferjančiča. V mirnem, izbranem in premišljenem, dobre tri četrt ure trajajočem govoru pojasnujo nam on položaj miuologa državuozborskega zasedanja.
Glavne poteze bile so nekako take-le:
častiti volilci! Težavno mi je poročati o državnem zboru tako pozno žo in ker uas lo nekaj tednov loči še od prihodnjega zasedanja. Sledili ste gotovo sami vsem razpravam in moja dva kolega dr. Poklukar in prof. buklje sta natanko poročala o tem svojim volilcem. Storim vendar to, ker smatram kot dolžnost državnega poslanca, da se na leto enkrat vsaj predstavi volilcem svojim in pojasni svoje delovanje.
V zadnjem zasedanji stopil sem prvikrat v državnozborsko dvorano kot poslanec. Vstopil sem v llohenvvartov klub, v kterem so vsi slovenski poslanci. Redno vdeleževal sem se državnozborskih sej kakor tudi posvetovanj v Ilohenvvartovem klubu in med našimi posebej. Voljen sem bil v odseka dva. Veliko opraviti mi jo dal legitimacijski odsek, vzlasti dalmatinsko volitve. In to jo bil vzrok, da drugod nisem mogel" zastaviti svojih moči.
Težaven položaj imeli smo vzlasti mi Slovenci. Razmere so se predrugačile. Do 1885. leta smo bili »jeziček na tehtnici". Dandanes no več. Radi napisov bankovčuih in več drugih važnih zadev pogajali smo se, pa zaman. Mnogo potrebnih postav so jo ukrenilo. Povdarjali smo neobhodno potrebo naših železnic (Dolenjske iu v Trst).
Z justičnim ministrom imeli smo srečo. Dolo smo si razdelili in jaz som prevzel referat v justičnih razmerah. Kako v živo gnjezdo sem dregnil, dokazuje neki predsednik, ki je popreje v »službenem zaupanji" priporočal vsem nemški, na to pa ukazal slovenske odloke, in neki Tirolski poslanec, ki jo vskliknil: »Take so vaše razmere 1" Gospodje! daleč proč od ravnopravnosti smo še mi na Kranjskem iu kaj pa še le drugod I Hude bojo smo imeli in nas še čakajo na naučnem polji. Minister ta znal si jo pridobiti zaupanje desnice, jel pa vse drugače ravnali. Težnje naše spoznali so vsi naši pristaši na desnici. Ali ministerstvo nas je tolažilo, kakor bi nam hotelo reči: počasi so daleč pride — moderata duraut itd itd.
Tii so jo mudil gospod govornik obširno in dolgo. Kazal jo na Kranjsko gimnazijo — žalostno slikal razmere v Trstu. Drugod morda jo dosti raz-umništva, pri nas no. Poglejmo le na okolu, povsod tujec v uradih, na gimnazijah, pri poštah, železnicah. Nam pa manjka duhovnov, učiteljev, profesorjev itd. Še to, ktere imamo — pognali so jih na tuje. Vidite, povsod pomanjkanje naših pri nas. Kje toraj učeni proletarijat? Pri nas ne. Po kon-
čanem govoru in burnih »živio"-klicih so predsednik zahvali gospodu poslancu in nazdravi s trikratno »Slavo" na svetliga cesarja. Mnogo napitnic se je še vršilo in pozno šele smo se prijateljsko razšli.
—r.
S Pivke, 10. sopt. Zapustili so nas vojaki in seboj so vzeli tudi prijazno toplo vreme. Vaje se niso končale v torek, ampak še le v sredo. V ponedeljek so se bili ravno razšli posamezni oddelki na določena mesta, kar se vlije huda ploha, ktera jo vse premočila do kože. Vrnili so se, iu ko se je zvedrilo in zjasnilo, posušili so se popoludne na gorkem solnci. V torek je prodirala severna divizija od Postojine proti Št. Petru, a južna jo je zadrža-vala kot zadnja straža namišljenega velikega veja, ki se je umikal iz Št. Petra. V sredo so šle vaje od Orehka proti Hrenovicam, Landolu itd. in so se sklenile pred poludnem. Popoludne so mnogoteri polki odslavljali dosluženo na odpust, svojo robo skupaj spravljali, in v četrtek zjutraj odšli na svoje odmenjeue postaje. Kako urni in nagli so pri tem poslu, pokazali so posebno domobranci. A' sredo ob Val- uri so prišli od poslednje vaje domu, najedli se, in ob 3. uri se jih je že polovica odpeljala po železnici. Zvečer je bilo podrtih in pospravljenih že vseh 132 šotorov, in ponoči se jo odpeljala ostala polovica. Koder je pred kratkim vse mrgolelo kakor na mravljišči, je zdaj vso tiho in prazno, le kak cujnar stika po grmovji za popuščeuimi umazanimi cunjami, ktere nabirajo tukaj Rezijanski »fiikarji", da jih spravljajo v denar. Nadvojvoda Rainer je hodil z domobranci po vajah v torek in v sredo.
V	torek je povabil poveljniko domobranske na veliki obed v Prestranku, v sredo popoludne pa se jo peljal pred odhodom v Postojino pogledat jamo, ktere šo ni bil videl v električni luči. — Nebo se jo jelo včeraj oblačiti, iu nadjali smo se zaželjenega dežja, da bi napolnil »šterne" in kale, ki so po mnogoterih vaseh popolnoma prazni iu suhi. A danes je zopet burja obrnila, posušila oblake in zrak ohladila, da moramo segati po toplejši obleki.
Iz Postojinskega okraja, 9. septembra. Vojaki so nas zapustili. V srodo zjutraj imeli so le še malo vajo. Vas Studenec v Hrenoviški župniji morali so še »notri vzet". Sovražnika v vasi in na okoli bilo jo le malo, največ je lo en sam vojak zastopal celo stotnijo, zato je bilo pa napadovalcev tolikanj več.
V	poldrugo uro dolgi vrsti bližali so se razni oddelki počasi proti vasi, in po dvo uri trajajočem streljanji iz pušek in topov bilo jo selo Studenec premagano. Škode vas zavoljo tega ni posebne imela, danes je še v ravno takem stanu, kakor na dan napada. Ko je bilo to dovršeno, dalo so jo na celej vrsti zuamnje »oddihljeja". Čakalo jo vojake šo zadnjo: delilovati pred nadvojvodo Rainerjem. Prostor zato se je odbral na mali visočini med vasema Hrašče in Studeuec. Lepo je bilo videti razne vojake, nekako veselo stopajoče v dolgih kolonah, saj to je bila zadnja vaja in štiri godbo so navdušeno igrale. Gledalcev iz okolice, celo iz'Postojino bilo je veliko.
Popoludne že izpustili so vojake, ki so do sedaj že tri leta bili v službi, drugi rezervisti odpeljali so se popoludno v svoj dopolnilni okraj. 17. polk v Ljubljano, 97 v Gorico.
Zadnji zapustili so nas v četrtek na malega Šmarna dan zjutraj. Kmetje so se pač popraševali mod seboj; kaj vojaki praznika no poznajo? h Ljubljane do sum potrebovali so lo dva dni, pa so še vines manevrirali. V dveh dneh so tako prešli 04 kilometrov. V Gorico imajo lo 51 kilometrov, pa bodo hodili prosto tri dni. Bi Ii no mogli so na praznik po trudapolnih vajah en dan odpočiti, saj v dveh dneh se v Gorico lahkoma pride, in tako bi bili ta dan vsaj enkrat pri božji službi? Pa naši kmetje no vedo, kako jo razlagal hrvatski vojak dano povelje. Rekel jo namreč »bčlel jo befel" in basta! Tudi kar so narejeno škodo na polji tiče, slišal som več nejevoljnih besedi. Kako bodo ubogi kmet stal pri svoji njivi ali sonožeti, ko ima več kosov ua raznih krajih, in precej tisti dan naznanil: tii je toliko poteptanega? Saj še prejšnji večer niti vojaki za trdno no vedo, kod se bodo drvili.
Naj pa nobeden tej opombi ne podtika pomanjkanja pravega patrijotizma! Vojaško vajo vrše so navadno v bolj pustih neobdelanih krajih. Kmet malo pridela, a davek plačati le mora od svojega posestva, čo so »*idi potegno za svoje polje, da so m u le mals ^lškodnina. Tako mora on davek dvakrat plačati. Prvič od svojega polja, drugič od odškodnine, ker ta so tako poravna zopet iz davkov,
ki pa tako večinoma padejo na kmeta. Pa da ne bo nas kdo krivo tolmačil, raje daljšo razpravo opustimo.	y.
Rudolfovo, 31. avgusta. (Učiteljska konferenca.) Da zvedo šolski prijatelji in čast. čitatelji »Slovenca" o napredku iu splošujem sporočilu šol in učiteljstva v Rudolfovem šolskem okraji, naj blagovoli slavno vredništvo sledeč kratek posnetek o učiteljski skupščini v Rudolfovem vsprejeti:
Velečastiti in mnogozaslužni gospod c. k. okr. nadzornik J. Lapajne otvori sejo ob 9. uri, ter si izvoli svojega namestnika č. o. Floreutina Hrovata. Zapisnikarjem bila sta po predlogu enoglasno izvoljena gg. Zavrl in Z a vršni k. Predno g. nadzornik specijolno poroča o vspehu in stanji šolstva ter učiteljstva, spominja se dveh kolegov, koja sta so preselila na oni svet, in sicer gg. Hermana
V	o n o d i g a in Ferda Š a r c a, na kar skupščina vstane v znak sočutja.
Dalje poroča g. nadzornik, da je bilo v tem letu 0282 za šolo ugodnih otrok in 4409 šolo ob-iskajočih. Učiteljev bilo je 35, med temi 32 delini-tivnih.
V primeri z drugimi leti je šolstvo jako napredovalo v tem šolskem okraji.
Gospod nadzornik je tudi prinesel v pregled sledeče knjige s priporočilom, da bi si jih učitelji naročili za se, ali da jih krajin šolski sveti pokupijo za knjižnice, iu sicer: Jamškove »Drobtinice", »Pe-dagogiški letnik", »Logiko", »Šolsko obiskovanje" od Gabrška, »Kmetijsko berilo" iu zemljevid »Novomeški okraj".
Kot referentje so bili: č. o. Floreutiu o šolskih knjigarnah. Sporočal je stvarno, o posameznostih prav temeljito iu vzgledno ter so njegov referat brez debate s pohvalo sprejme.
Drugi govornik bil je g. nadučitelj Franke o sadjarstvu, kteri je vso prav razumljivo iu posnemanja vredno prednašal o Šolskem vrtu, sejanji, gnojenji, presajanji, obrezovanji itd., ter se njegovo poročilo brez ugovora sprejme; gospod učitelj Vinko Kmet opominja na novo znajdbo vzgojevanja mladih dre-vesec brez količev, kakor se to poučuje v Mariborski kmetijski šoli. Tretje poročilo bilo je o c. k. okraj, uč. knjižnici, kako naj bi učiteljstvo rado bralo ter po uajložji poti si knjige dopošiljevalo. Na to je bila volitev pregledovalcev računov in knjižnice; izvoljena sta bila jednoglasno gg. Franc K o n c i I i j a in Vinko K m e t.
V odbor c. k. okrajne učiteljske knjižnico bih so pa po listki li izvoljeni č. o. Florentiu llrovat (predsednik), Ivan Novak iu nadučitelj Franke.
V	stalni odbor pa gg. nadučitelj Franc Koncilija, o. Florontin llrovat, Janez Novak in nadučitelj F r a n k e.
Na jako laskav in resen nagovor c. k. okraj, nadzornika ves čas navzočemu c. k. vladnemu svetniku g. Kcklu za njegovo ljubezen do učiteljstva iu sploh šolstva, zapeli so gg. učitelji prav iz dna srca cesarsko pesem, iu tako jo bil oficijeleu dnevni red završen.
Kakor doslej so se tudi danes zbrali vsi tovariši s c. k. vladnim svetnikom ter gosp. c. k. okrajnim nadzornikom v krčmi na »Brunerjevem vrtu", kjer jo bilo mnogo raznih napitnic iu veselih zdravic.
S Pohorja, 7. septembra. (Dodatki k opis u D a v. T r s t e n j a k o v e s I a v u o s t i.) Narodno gibanje na severni strani Pohorja ni že več od včerajšnjega dne, kajti ognjišča v Vozenici (kjor je sedaj plamen ugasnil), v Rušah, Št. Lovrencu iu Ribnici, storila so za narodno probujo že dosta za svoj kratki čas obstanka in tudi privadila ljudstvo ua društveno veselice. Samo zapadna, Slovenje-graška stran bila je do dne 4. t. m. nekako zaspana, da ne rečem mrtva. O borbi za narodne pravice ni bilo tii slišati ničesa, kajti manjka še zmiraj čitalnice, ali vsaj podobnega bralnega društva. Kjor pa tega ni, in pri tem tudi no tolikanj nasprotnikov, tam se tudi malo čita, malo izvč, kaj se drugod po svetu godi, in ljudstvo ostaja v nezavesti. Znajoč to dobro, bil sem v resnici radoveden, kakšno slavnost priredi to ljudstvo velečasti-temu in požrtvovalnemu, povsodi spoštovanje uživa-jočemu č. g. Davorinu in lioteč biti osobno navzoč, odpravil sem se tega dnč zarano preko Pohorja. — In ker več oči več vidi, naj bo tudi meni dovoljeno zabilježiti tii svojo omembe in opazko.
Na vsi poti do Slovenjegagradca nisem imel skoro prilike opaziti kaj znamenitega. Grom mož-narjev se jo sicer razlegal z Grada, kjer jo vabil zvon k sv. maši, in v Starem Trgu vihrala je za-
stava na visokem mlaji, pa srečevajoče ljudstvo slovensko še ni pojmilo, za kaj se tu ide, ter bilo le mnenja, da bo obhajal sedemdesetletni slavljenec danes svojo — zlato mašo! — Čilejše begali so sem ter tje Nemci in nemčurji, ki so, ugledajoč od daleč prihajajoče množice hoditi po mestu, imeli res kaj misliti; pa večina njih je tudi le mislila, kako se s tem pohodom najbolje okoristi. — Gospoda ta, so mislili, ni prišla brez cvenka, dan je vroč in pot dolga; glejmo toraj, da puste obiluo pri nas. Iz tega povoda so nas v vsaki, tudi v bistveno na-sprotniški hiši vljudno sprejemali in pomenkovaje se o razlogih našega obiska, govorili kratko: „Der alte Pfarrer feiert heute eine Festfeier" in basta! Tudi ti razlogov našega obiska niso pojinili.
G. gostilničar Lobe, ki je moral po izpovedi svoje gospe pobrati za to pot skoro vse mize in stole po mestu, svojega vrta baje ni okrasil sam, marveč je to učinil po njegovem dovoljenji za to slavnost velezaslužni Čeh, obrtnik in tovarnar, g. Farsky, kterega delavci so imeli dva dni s pripravami opraviti. Glejte vzgled požrtvovalne vzajemnosti češko-slovenske! čeh je zastopal tii ves svoj narod, ker je pripravil olepšavo slavnosti pisatelju slovenskemu. Krepki mož pohajal je ves večer med mnogoštevilnimi gosti, povpraševaje skromno znane gorjance: »Nit, kako je Vam kaj všeč?" In iznenadeni in preveseli gorjanci so mu hvaležno odgovarjali: »Jako močno, hvala Vam lepa!" Ker je imel nemara to edino za plačilo, naj mu še tu javno zakličemo: Slava takemu rodoljubu!
Prav prilično je bilo, da se je obhajalo sveto opravilo »na Gradu" pri sv. Pankraciji. Star, še dosedaj stoječi zid okoli cerkve z luknjami, skozi ktere so brambovci streljali, javlja še dandanašnji, da je bil tu nekdaj utrjen tabor, postavljen v obrambo proti sovražniku. Nemara da stoji že od časa turških bojev. Cerkev je sama na sebi pri-prosta, dasi tudi ne ravno mala, ter ima na desni strani tako zvane „svete stopnjice" in slovi na daleč kot sloveča božja pot. Zlasti o stebru v sredi cerkve, ki nosi obok, čul sem še kot deček pripovedovati, da ga je hudobec na ramenih prinesel in se čudil ženicam, kako so se z molki dotikale nekega črnega napisa na njem. Vendar to pot ni bilo časa in prilike poizvedovati kaj natančnejšega o tem, toraj naj omenim samo, da smo bili „na Gradu" navzoči pri sv. maši in pridigi. Tukaj se je marsikteri tolikanj živejše spominjal teških dui zgodovine naše domovine in zahvaljeval se Bogu, da so ti časi preminuli, iu narod naš dvignil se kakor Feniks iz pepela. K temu pa so možje, kakor je naš slavljenec, mnogo pripomogli, zato šli smo še tolikanj hvaležnejši poklonit se slavnemu Davorinu.
(Konec prih.)
Domače novice.
(Veliko veselico) na korist družbi sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo 18. t. m. v Schreinerjevi pivarni Št. Peterska podružnica. Program je jako zanimiv, obseza deklamacije, petje, godbo itd. Ker je veselici namen narodnemu šolstvu pomoči, nadejati se je mnogobrojnega obiska.
(Imenovanje.) Naučni minister imenoval je gospico Viljemino F r a u k o otroško vrtnarico na c. kr. učiteljiškem izobraževališči Ljubljanskem.
(Včerajšnji češpljev somenj) je bil dobro obiskan. Prignali so nad 1400 konj, volov, krav in telet. Posebno dobra kupčija je bila z žrebeti. Italijanski kupci so pokupili precej lepih konj.
(Poboj.) Dne 7. t. m. srečalo je več fantov iz Cirkulan sovrstnika Franceta Kranjca iz Gruš-kovcev na travniku blizo sv. Barbare in so ga domu nagnali. Ves čas do doma tekli so za njim. Kranjec domu dospevši skoči v hišo, seže po puško, hiti venkaj in ustreli na svoje preganjalce. Zadel je in smrtno ranil Antona Kranjca iz Cirkulan. Nesrečni hudodelec se je na to sam objavil c. kr. okrajni sodniji Ptujski.
(S Krškega) 12. sept. se nam poroča: Včeraj ob 11. uri je poslanec g. prof. Šuklje sklical volilni shod, kterega se je vdeležilo primerno število volilcev. Predsedoval je g. V. Pfeifer kot župan Krški. Po končanem poročilu vpraša predsednik, ako želi kdo volilcev pojasnila ali staviti interpelacijo do gosp. poslanca. Na to se je od neke strani iz-
reklo obžalovanje, da je ravno eden izmed slovenskih j poslancev moral nasvetovati ministru Gauču druzega sekcijskega načelnika, koji je na kvar učeči se mladini povišal šolnino — in v zahvalo odpravil Kranjsko gimnazijo. — Konečno so volilci pritrdili dosedanjemu postopanju gosp. državnega poslanca s pri-stavkom, da naj še v prihodnje postopa v tem smislu. (Sploh pa imamo Slovenci malo upanja, da bi od sedanje vlade kaj dosegli .... Opazka poročevalca.)
(Nesreča.) Iz Knežaka se nam poroča: Kjer se ne spolnujejo postave, opomini, pride rada nesreča. Pri nas je bilo pred tremi leti iu prej večkrat klicano, naj svinje zapirajo, da ue bodo lazile prosto okoli in se ne zgodi kaka nesreča. Ali ljudje so na to pozabili, iu sviuje so imele vso prostost. To prostost je pa v petek popoludne jeden ščetinec ua Baču v to porabil, da je šel v hišo iu tam eno leto staro dete začel pri glavi žreti in do smrti ranil. — Naj bi vendar dotična oblastva strogo na to gledala, da ne bodo te živali prosto okoli po vaseh hodile in celo po pokopališčih izkopavale kosti.
(Državni poslanec g. dr. L. Gregorec) poročal bo v nedeljo 18. t. m. ob 3. uri popoludne o svojem delovanji v državnem zboru volilcem Ptujskega okraja v Ptuji v »Narodnemu domu". Volilci blagovole naj se shoda obilno vdeležiti.
Odbor pol. društva »Pozor".
(Četrti batalijon) domačega pešpolka štev. 87, čegar štab in eden batalijon sta v Gradci, sprejeli so Celjani z mestno godbo na kolodvoru, ko se je v četrtek od vojaških vaj iz Gradca tjekaj pripeljal. Ptujski batalijon ravno tega polka peljal se je do Pragarskega, od koder je šel peš do Ptuja.
(Čuvajte se sleparja), ki že več časa po Štajarskem farovže obira in se povsod imenuje bližnjega sorodnika tega ali onega župnika. Oblečen je dostojno in vselej pride s prošnjo, da je denar izgubil in je vsled tega v silni zadregi. Ta in ta župnik — v vsakem kraji kak drugi — mu je bližnji sorodnik. Mnogo duhovnikov je že na ta način ociganil za manjše, pa tudi za večje svote.
(»Slavia") imenuje se novoustanovljeno literarno-znanstveno društvo, ki se je v Gradci ustanovilo. C. kr. namestuištvo je društvena pravila že potrdila.
(Hrvatski sabor) je imel v soboto sejo. Adresni odbor je predložil adresno izvestje. Ko se je pre-čitala adresa, vršila se je volitev kraljevinskega sodišča. Nato so se vrstile interpelacije. Poslanec dr. Arnbruš vprašo vlado, hoče li preskrbeti v gledišči posebne naprave proti ognju; dalje inter-peluje o protizakonitih madjarskih nakaznicah pri poštnih uradih. Poslanec dr. Brli č je stavil dve interpelaciji glede gozdov v Vojaški Krajini in jedno glede užitninskega davka. Poslanec dr. Vrbauič interpeloval je vlado o protipostavnem postopanji proti Paviču in Matakoviču v Vinkovskem volilnem okraji. — Danes je na dnevnem redu adresna debata.
(V Rim) pojde spomladi meseca marca ali pa že koncem februvarija posebeu zabaven vlak, ki ga priredi Schriicklnov potovalni zavod na Dunaji povodom papeževega jubileja po jako znižanih cenah.
(Za Sarajevsko stolno cerkev) daroval je Graški barou L i 1 i e n t h a 1 1000 goldinarjev povodom rojstnega dne presvitlega cesarja.
Telegrami.
Praga, 12. septembra. V Chyzni na Slovaškem umrl je 74 letni župnik Samo Tomašek, pesnik narodne „Hej Slovani." Petdesetletni obstanek te pesmi praznovali so Cehi pred tremi leti, pri koji priložnosti so poklonili župniku nabrano častno darilo v znesku 2340 gl. —
Sofija, 13. septembra.. Patrijotična liga sklicala je zborovanje, da protestuje proti Karavelovovi „Tirnovski Konstituciji". Razburjenost velikanska; sklenili so podpirati kneza do skrajnosti. Množice nabralo so je do dva tisoč, potem pa je odšla pred kneževo palačo, kjer jo živahno zahtevala videti v istem trenotku odsotnega kneza. Od tod šla je pred Karavelovovo hišo in tiskarno Kara-velovove „Tirn. Konst.", razbila jo okna in napravila veliko škodo, akoravno je posredovala žendarmorija ter streljala. Trdijo, da je na obeh straneh več ranjenih. Ljudstvo zbralo se je v novic pred palačo, kamor so jo vrnil
mod tem časom knez, ki je po prečitanji zborovalnih sklopov zavpil raz balkon: „Živila Bulgarija!" Množica razšla se je nato prepevajo narodno himno.
Stettin, 12. septembra. Tudi danes še nikdo 110 ve, ali bo prišel car. Za prihod njegov je vso pripravljeno, dvorniki pa trdijo, da no bo sestanka, Čudno je da so jo včeraj mnogo brzojavilo moj Berolinom in Kopanjem.
Stettin, 12. septembra. Nemški cesar in cesarica došla sta semkaj ob štirih popoludne.
London, 12. septembra. V zadnji noči sprijela se je neka straža s ponočnimi vitezi. Eden častnik jo mrtev, osem ponočnih vitezov so zasačili.
Bilbao, 12. septembra. Pri sprejemu v kraljevski palači poklonile so se kraljici deputacije iz 122 vasi.
ITmrli no :
10. septembra. Jožefa Šel ko. ključarjeva hči, 2 leti, Rimski cesta št. 19, škarlatica.
Tujci.
10. se;teinbra.
Pri Mtili&u: Lutowsky, Schulhof, Bertagnolli, Pusz-kiisller, trgovci, z Dunaja. — M. Neinvirth, trgovec, iz Brna.
—	Miinz, trgovce, iz Ogerskega. — Schiimvettcr, bilježnik, iz Kočevja. — Dr. Pfoiffer, finančni sovetnik, iz Trsta. — Schupitz in Kermauner, zasebnika, iz Trsta. — i ipe, Diinnetti, zasebnika, iz Loškega.
Pri Slonu: Kollmann, trgovec, iz Nemčije. — Schiller in Frank, trgovca, z Dunaja. — L. Skribe, učiteljica, iz Ljubna.
—	Pavla Michelak, zasobniea, iz Gradca. — vitez Wretsehko, duhovnik, iz Celja. — J. Krušič, profesor, iz Celja. — M. Stern, trgovec, iz Zagreba. — L. Gollub, poštni oskrbnik, iz Rumunije. — Mally, tovarnar, s soprogo, iz Tržiča. — A. Schcrle, zasobnik, iz Gorice. — Janežič in Glaser, zasebnika, iz t ulja. — A. Tomsioh, zasebnik, iz Reko. — M. Schnecweiss, soproga zemljomorca, iz Pazina.
Pri Južnem kolodvoru: A Vecyk, zasobnik, iz Budimpešte. — 0. Ponkratz, enoletni prostoslovec, iz Tridenta.
—	P. Eder, okrajni glavar, iz Koroškega. — Petronio, Pa-dovani, Seitner, zasebniki, iz Tridenta. — R. Jurinae, zasebnik, iz Istre.
Pri Virantu: R. Fasan, nadlogar, iz Kamnika. — A. llugo, uradnik, iz Kamnika. — V. Ambrusch, posestnik, z. družino, iz Kočevja. — J. Košak, zasebnik, od Podgabra.
Vremensko sporočilo.
g Čas Stanje	g g
--—— Veter	Vre in e	I
opazovanja ^'^iju	S g
17. u. zjut. 734 64 +11 (5	si. svzh.	me"gla
12.2. u. pop. 731 OS +22-4	si. svzh	jasno 0 00 9. u. zvee. 731 08 +15 0 brezv.
za 19u nad normalom.
Diuut|Mka borza.
(Telegraflčno poročilo.l 13. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 25	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 ,, (s 16% davka)	82	„ 65	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 80	„
Pap rna renta, davka prosta......96	„ 20	„
Akcijo avstr.-ogerske banke............884	„ —	„
Kreditno akcijo ....................282	„ 80	„
London...........■ . .	125	„ 90	„
Srebro ............._	„ _	„
Francoski napoloond....................9	„ 94'/j ,,
Cesarski cokini......................5	„91	„
Nemške marko...........61	„ 45
Javna zahvala.
Dolžnost in čast mi je, da se iz dna srca zahvalim veleč, odboru, posebno gosp. inženirju M. Ž i v i c u , kot načelniku, gosp. Vekoslavu K a lis tru, kot blagajniku, da so mojemu nepozabljivemu soprogu, pokojnemu Ivanu Dolinarju postavili prekrasen spomenik v Trstu in v njegovo rojstno hišo v Škot j i Loki vzidali dragoceno spominsko ploščo, ki se je odkrila 28. avgusta t.. 1. Zahvalim se tudi vsem p. n.. rodoljubom, ki so blagovoljno darovali v ta namen_ Bog povrni!
Trst, 9. septembra 1887.
Katarina Dolinar,
soproga.
Za službo cerkovnika
priporoča so častiti duhovščini sproten mož, ki jo enako službe ze dlje časa opravljal. — Bolj natančno se izve pri vrednlitvu »Slovenčovem".	(1)