Veriga
(Kr. Šmid)
Bipien je bi] nepošten deček in prar nič ho]jši od tatu. Ni sicer naravnost kradel; a kjer je kaj najdel, je za-se pridržal, če si je tudi lahko mislil, čegavo je.
Neko jutro gre memo kovačnice. Blizo vrat je ležala na tleh lepa, železna veriga. Šimen najprej skrbno okrog sebe pogleda, če ga kdo ne vidi — in hitro za-grabi verigo. Toda precej grozovilo zakriči in vrže verigo ob lla. Veriga je bila namreč še razbeljena in strahoAdto si je opekel vseh pet prstov.
Kovač, ki je bil zalo tje položil  verigo,  da  bi  se ohladila, je slišal kričanje in  pride k vratom ter pravi: »Prav ti je, da si si osmodil tatinske prste. Da se ti še I kaj hujšega ne primeri, zapomni si to-le:                        I
»Tat se s ptujim blagom bolj opeče,               ^^^t
Eot železo držal bi žtirete!«                              j^^H