Leto 1890. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XVII. — Izdan in razposlan dne 9. aprila 1890. 56. tikaz ministerstev za finance in frgovino z dne 27. marca 1890.1. 0 colnouradnem postopanji s prometom za veze-ninsko plemeničenje. ^ izvršitev točke 4. v I. oddelku s kraljévo-lg*° vIado dogovorjenega razglasa z dné 21. maja st za-k- št. 60.) izdajejo se porazumno Ur ", ^V0'06ersk° vlado naslednji zaukazi za colno-no postopanje s prometom za vezenfnsko ple-eUičenje z bombaževimi tkaninami in bombaže- ^mi Prêjami: §• 1. ževJ-met vezeninskega plemenitenja s bomba-v n l* dninami in bombaževimi prejami razpada Pati e .■Ie vrst('. s katerimi je colnouradno posto- Vegu ^ promet s (surovimi, beljenimi, barvanimi, kosi aj)Ven° danimi ali popisanimi [stiskanimi]) vraj(io 0®baževih tkanin, katere se povezene po-str°j^i lzvažajo surove ali v neizpremenjeni prijet^ ajj kak°''šne so bile pri uvozu, in pa nerazkro-Čen* I ' razk‘ojene v dva z istôstnim kolkom ozna- ka ko: sa (odrezka, kupona, kupa), in °’wa.ch.) 2. v promet s takimi bombaževimi tkaninami, katere se po povezenji še belijo, krojijo v kose in trgovinski priréjajo ter se tako pristrojene povratno izvažajo. §. 2. V prošnjah, katere je po podrobnejšem navo- dilu §§. 4. in 17. za dovolitev kakega v §. 1. označenega prometa za vezeninsko plemeničenje podajali finančnim okrajnim ravnateljstvom, povedati je treba natančno, ali se namérja tak promet, ki je označen v §. 1. št. 1., ali pa tisti, ki je označen v §. 1. št. 2. ) ■ I ■ >i 11 •» 1 ( I Tiste osebe, katerim se dovoli promet^ pleme-ničenja po §. 1., št. 1., smejo o prejemanih jj^^že-vih tkaninah in bombaževih prêjah za colnouradno postopanje podajati izrecilo vkupe aliliipdšainez; zatorej morajo že v dotični prošnji izrečno ibjàviti, kak način izreclla so si izbrali, ker čolni urpd is tuje (identificira) tkanine v obojem pronietul*|raxn«|lič-nimi kolki. •(•! «j.imrj V prvem slučaji se uporabljajo določila spodaj stoječega oddelka I. A, v poslednjem pa določila oddelka 1. B. njiv ul n nnUiuinrl i; .jrli'il olilovob oil'll . gl : •i.liii.ilr' i -i > v i 11 x-n 11 ,\ °" i li či* ju-i;n 'in (»Jr; i - Dovolitve za vse Vr^te^ezenibkk^ga plemcničenja z bombažeiMfil "Ikiiriiriàllii 'iVi bbttiba- .IISOVXJ 22 ževimi prêjami se na nedoločeno dobo proti preklicu, ako se zlorabijo, dodeljujejo osebam, ki so v pripadninskouradnem oziru zanesljive, in pa zavodom, ki vrše povezovanje v svojem obratu ali po plačanih vezcih, ali pa delosrédnikom (faktorjem, fergerjem), ki zaslužijo zaupanje pripadninskih uradov. I. Promet za plemenitenje sè surovimi, beljenimi, barvanimi, večbarveno tkanimi ali popisanimi bombaževimi tkaninami in pristojno vezno prejo od bombaža proti povratnemu izvozu povezenih tkanin v surovem, oziroma neizpremenjenem in nerazkrojenem ali samo v dva, z dvojima istost. nima kolkoma označena kosa (kupona, kûpa) razkrojenem stanji kakor pri uvozu. A. Izrecflo o tkaninah in prejah vkupe. Promet éne in iste stranke smé pri uvozu in izvozu odpravljati vedno samo ena in ista colnija; več colnij se ne more postaviti v odpravo promet* éne in iste stranke. §■ 6. Potrebno colno zagotovilo mora stranka pn odkazani colniji v gotovih novcih, pripustnih vrednostnih papirjih ali s hipotečno položnino še pre(* pričetkom prometa plemeničenja, t. j. še predno *e je prvi vhodni postavek blaga zglasil za colnouradno postopanje, opraviti v tisti višini, kakor jo je pove' dala v prošnji. Vsakočasno colno zagotovilo za skupno tež° uvažanih bombaževih préj in bombaževih tkanin je preračunjati po vsakočasnem, za uvoz iz najbolj ugodovanih dežel veljavnem colu tarifne številke 132. (ta čas 140 gl. na 100 kg.). O položenem colnem zagotovilu dobi strank* predpisano potrdilo. §- 4. Stranka, ki prosi dovolitve za ta prometa plemeničenja, naj poda prošnjo finančnemu okrajnemu oblastvu, katero je po njenem bivališči pristojno. V tej prošnji, kateri je priložiti obrtno dopustilo prosilčevo, mora se izrečno povedati, ali stranka samostojno veze ali samö posreduje délo vêzcem (kot faktor, ferger), nadalje je povedati znesek colnega zagotovila, katerega namerja stranka položiti za bombaževe tkanine in bombaževe prêje, ki jih bo prejemala, potem tudi, pri kateri colniji naj se ob uvozu in izvozu odpravlja blago, namenjeno v promet za plemeničenje. Osebam, katere že imajo dovolilo za ta promet plemeničenja, ni treba vnovič za nje prositi; vendar se morajo tudi o njih prometu odslej uporabljati vsi zaukazi tega oddelka. Bombaževe tkanine in bombaževe prêje, katere so bile naročene v prometu za vezeninsko plemeničenje pred veljavnostjo tega ukaza, vštevajo se v prvo poluletno uvozno dobo (ki traja do 30. dné junija 1890. 1.). §. 5. Finančno okrajno ravnateljstvo dodeljuje zaprošeno dovolilo tedaj, ako se izpriča v 3. omenjena zanesljivost stranke; taisto naroči kaki colniji, in sicer — ako ne nasprotujejo posebni razlogi čolne službe — tisti colniji. katero je imenovala stranka sama, da naj ta promet odpravlja pri uvozu in izvozu. §• 7. Blagovno izrecilo, katero je o bombaževih tkaninah in bombaževih prejah, uvažanih v prometu ** plemeničenje, pri colniji podajati pismeno in dup* ali pa ustno (predzadnji odstavek tega paragraf*)' naj se vrši po navodilu v prilogi A ter naj obseg* sosebno naslednje povedi: Število celih tkaninskih kosov (kuponov, k*1 pov), ki se ne bodo več krojili; čisto težo bombaževih tkanin in bombaževih prej vkupe; dan uvoza; vrsto vezenine, s katero naj se uvažane tk* nine povežejo, in sicer po naslednjih podrazdelk’ a) fina ročna in kâvljiêkana vezenina; b) ploskošivna vezenina; c) čolniška vezenina; d) nanôsna aplikacijska) vezenina. Napoveduj6č število tkaninskih kosov, stranka v slučaji, da bi bilo treba uvedene tkanin kose krojiti v še nadaljne odrezke (kupone, kl manjše dolgosti, kakor je uveden kos, napovC število teh krojnih kosov namesto celega k°sa’ ^ krojna mesta se morajo colniji natančno oznam0 V olajšilo colnouradnega izrecila pa se ljuje, da se v to smejo rabiti, če obsegajo z*> omenjene zahtevke colnouradnega izrecila, tuo 9]i zemske razpošitjalnice, komisijski zapiski it istopisi tistega izrecila, ki se je oddalo za onostr*^ izvozno postopanje. Če pa je v njih kaj nedost“ ^ mora jih prejemnik ali njegov pooblaščence memo dopolniti. Ustno izrecllo o bombaževih tkaninah in bombaževih prejah, uvažanih v prometu za plemeničenje, Pripustno je samo tedaj, kadar col, katerega je zagotoviti za skupno težo uvažanih bombaževih tkanin ln prej (§. 6), ne presega zneska 15 gl. Ustno izročilo je zapisati v zabeležili vpisnik. Tudi pri morebiti potrebnih poprejémih preje same, katere se smé naročiti do nadaljnih zaukazov dodatno največ 5 odstotkov od teže skupno prejetih bombaževih tkanin in préj, postopati je p J predpisu kga paragrafa, samo colnija mora na blagovnem izročilu, katerega donese stranka, ali pa na zabeležnici o Prèj prejetih bombaževih tkaninah in prejah opomniti, da se je preja pozneje dodatno prejela, in v opomnji Otora na videž postaviti množino preje. Ako želi shanka, da naj se dodatno prejeta preja razdeli na VeČ izrecllnic ali zabeležnic, mora té poslednje donesti, in tedaj colnija, sklicujoč se na zabeležnico, v oponinji napiše po stranki označene délovne množine na donesenih izrecilnicah ali zabeležnicah. §■ 8- Uolnija pregleda tkanine in prêje gledé njih Vrste in množine (§. 7.), preskuša povedi stranek, Pr* pismenih izrecilih jih glede izvida ako treba po-Pravi, preračuni colno zagotovilo po S- udari na ^Sak tkaninski kos, oziroma na délovne kose, ozna-K,le po stranki, na levem /.gorenjem in desnem spodnjem tkaninskem konci (ali nasprotno) uradni lek, ki se v barvi ménja vsakega pol leta (§. 10.), ^'^zabeleži število udarjenih kolkov v oglednem I Ako so že inozemske colnije namestile svoje j Ustne kolke, to še ne oproščuje tozemske colnije, ,le bi tkanin uradno oznamenila. le} • ^r* ustnem izrecflu izda colnija stranki zabe-U ,llCo 7-t v kateri se moiajo na videž postaviti |2re&^' uradnega izvida takö, kakor pri pismenem §. 10. Uradni kolek za istovanje tkanin v tem prometu plemeničenja se po barvi pri vseh colnijah enakomérno menja vsakega pol leta (dné 1. janu-varja in 1. julija). Barvo ustanavlja vsak čas c. k. finančno mini-sterstvo in zalaga colnije z barvenim gradivom. V tej dobi uvedene tkanine se smejo povezene povratno izvažati do preteka pol leta, računčč od poslednjega dné té poluletne dobe. Dné 2. janu-varja 1891. 1. uvedena tkanina mora se n. pr. izvesti najdalje do 31. decembra 1891. 1. §. 11. Tkanine, ki se povezene povratno izvažajo, treba je postavljati pred colnljo. Potrdivši število tkaninskih kosov, prepriča se taista o bitnosti in resničnosti uradnega istöstnega oznamenila (ali je vsak kos udarjen na obeh koncih s kolkom in ali ustreza poslédnjega barva zabeležni dobi), ter poišče čisto težo povezenih kosov, katero zapiše sè številom kosov vred na hrbtu zabeležnice v tamkaj tiskane razpredéle. Ob enem mora colnija v razpredélu „vezllna vrsta“ po preskušnji vezllnega načina, kako so se povezli dotični vezeninski kosi, poslednjega tamkaj zabeležiti (fino ročno in kavijičano, ploskošivno, čolniško in nanôsno vezllo). Tkanine enega in istega izreclla, oziroma ene in iste zabeležnice se smejo plemenititi samo po čili in isti vrsti vezila. §• 12. Izstop nazaj donesenih tkanin črez colno progo je nadzorovati in potrjevati po obstoječih splošnih določilih. §. 13. §. 9. Uj0r ^r' vsakokratnem izrecllu kake stranke se (j a. f;°biija prepričati, da višina coluega zagotovila, joj'bada na iste stranke tkanine in preje, nahaja-coin v lozemstvu, ne presega zneska položenega eb'a zagotovila. tnett ^o se ta znesek preseže, poskrbeti je za pri-10 *lopolnitev položnine. Ako so se vsi na izrecilnici ali zabeležnici na videž postavljeni tkaninski kosi že izveli ali, ako je pretekel v §. 10. dovoljeni rok za povratni izvoz, napravi urad obračun in sklep. Pri tem je postopati tako-le : Ako se ujema število izvedenih tkaninskih kosov, oziroma delovnih kosov, sè številom tistih, ki so zabeleženi pri vhodu, odšteje se najdena seštela čista teža povezeno izvedenih tkanin od 22 * vsote čistih tež pri vhodu zabeleženih tkanin in prej, pri čemer je kot odpadek za ploskošivna vezila pri-pusten cola prost odpis menj-razločka največ 7 odstotkov poslednjega, za čolniška vezila pa je v poštev jemati samo cola prost odpis menj-razločka največ 4 5 odslotka poslednjega. Ako bi teža povezeno izvedenih tkanin ne bila manjša kakor za ta razloček, odvzeti je zabeležnico, s čemer se razvezuje colno zagotovilo, opravljeno Z j. dotične pri vhodu zabeležene postavke. V tem slučaji je treba od vhodne zabeležbe odpisati število kosov in čisto njih težo, katera se najde pri izvozu v nepovezenem stanji. Udarjeni kolki, katerih pravöst je prej treba preskušati, morajo se prekrižati tako, da se bo to trajno poznalo. Pri izstopu črez colno progo je postopati tako, kakor s tkaninami, ki se povezene donesô nazaj. Ako bi teža povezeno izvedenih tkanin bila manjša za več kakor za ta razloček, pobirati je za nedostatek col kakor za prejo po tarifni številki 126. Pri nanôsni (aplikacijski) vezenini, to je pri tisti, pri kateri se dve plasti tkanine (n. pr. tulj in mošlin) združita z vezenjem, obračunih je obe plasti v izrezanem ali neizrezanem stanji za dva kosa, toda to samo tedaj, kadar se obé plasti še dasta spoznati za cela kupona (odrezka) ter vsaka plast nosi oba istôstna kolka; v slučaji, da se odpišejo za povratno izvedene vsi pri uvozu na videž postavljeni tkaninski kosi, ne jemlje se dalje v poštev morebiten menj-razloček v teži ovezeno izvedenih nanosnih vezli. Pri finih ročnih in kavljičanih vezeninah se odpadek preje ne stavi v račun. §• U. Ako je število izvedenih (kaninskih ali délovnih kosov manjše kakor število uvedenih, naj colnija po čisti teži, zabeleženi pri vhodu, preračuni poprečno težo enega kosa. (Čista teža, deljena sè številom kosov = poprečni teži.) S to poprečno težo je množiti število tkaninskih kosov, ki se niso zopet izvêli. Tako dobljeno težo je treba zacolati po tarifni številki 132. Število ne nazaj donesenih tkaninskih kosov in njih preračunjena čista teža naj se ob enem odšteje od dotičnih postavkov, zabeleženih pri vhodu. Ker se je tako spravilo število kosov pri vhodu in izhodu v skladnost, postopati je zaradi prometnega obračuna po §. 13., primerjaje čislo težo pri vhodu in izhodu. (Prim. tudi vzgled v prilogi A). ili/l §. 15. , 11 i I r J- ' ^ Za uvoz donesene tkanine se smejo povratno *Jtevhžati tudi, ako se niso povezle v colnem okoliši. Tudi neuporabljeno prejo srne colnija do na-daljnega zaukaza odpisati pri izvozu ž njeno čisto težo v množini do 5 odstotkov skupne teže uvedenih bombaževih prej in tkanin. Ako hoče stranka zopel izvesti množino neuporabljene preje, presegajočo zgorenji odstotni postavek, mora v ta namen podati finančnemu okrajnemu oblastvu posebno prošnjo ter donesti prikladno dokazilo o okolnostih, ki zahtevajo vrnitev. §• 16. O zabeležnicah, na katerih se v §. 10. označe-nem roku ni potrdil povratni izvoz, izreči je P° preteku tega rokü, da so propale, in opravljen0 colno zagotovilo je treba dokončno zaračuniti, oziroma ukreniti predpisano izvršitev. Podaljšatev tega roku ali prenos zabeleženi’ min in prej na druge izrecilnice in zabeležnice se jčuje. />'. Izrecilo o tkaninah in prejali posameZ' §• 17. O prošnji za dovolitev tega prometa meničenje veljajo pogoji in obličnosti (§§• 4. i" ’ za promet, omenjen pod A. vedeni1' Vsakočasno colno zagotovilo za težo uv bombaževih tkanin je preračunih po vsakočas"^ za uvoz iz najbolj ugodovanih dežel veljavnem c tarifne številki* 132. (ta čas 140 gl. na 100 ževi" gramov), zagotovilo za težo uvedenih bomba ^ préj pa po vsakočasnem colnem postavku la’ ^ številke 126. (ta čas 24 gl. na 100 kilog«'ar0° Položiti je je treba po §. 6. Ako se v teku poluletja nabere veči preJ 'rj-se ne poravnd z izvozom, treba je položntn mčrno dopolniti. §. 18. Stranke, katerim se je dovolil ta promet pleteničenja, dobe od colnije, katera colnouradno po-sl°pa s prometom pri vhodu in izhodu, računsko ; P°lo za uvedene bombaževe tkanine in preje po Vzorcu C, na kateri colnija na zato določenem mestu 2apiše vrsto vezila (§. 7.), ki jo stranka namérja. Ako hoče stranka uvedene bombaževe tkanine 0 prêje oplemenititi z različnimi vrstami vezila, mora enem colniji povedati dél položenega colnega Ugotovila, namenjen na vsako vrsto vezila, in pa ji Podati izrecilo o množinah uvedenih bombaževih . n'n in prej, ločenih po téh vrstah vezila. Colnija oâ na to stranki vrstam vezila ustrezajoče število punskih pol (vzorec C), v katerih je zapisali za to oiočen delovni znesek položenega colnega zagotovila Ze po posameznih vrstah vezila ločene množine Uvedenih tkanin in préj. Colnija sama prične za stranko namesto doti. Sedaj predpisane vodbe zabeleženga vpisnika uradni ^Un po vzorcu D, oziroma več takili računov slučaji, da je več vrst vezila. §• 19. §. 20. Ko je colnija preskusila blagovno izrecilo in eventuvalno ukrenila popravilo, zapiše njegove podatke v zatö določenih razpredelih računske pole C in uradnega računa D, ter odmeri ob enem za prejem preje pripadajoče colno zagotovilo, pri čemer naj pazi določila §. 17., odstavka 3. §. 21. O tkaninah, uvažanih v prometu za plemeni-čenje, podajati je izrecilo ž njih kosmato in čisto težo, poleg tega pa tudi sè številom njih kosov (§. 7.) pismeno in simplu. Po preskušnji in morebitnem popravilu blagovnega izrecila udari colnija na posamezne (kaninske kose za promet pod B zaukazani posebni istöstni kolek (§§. 2. in 8.). Najdene teže in število kosov zapisuje colnija v računsko polo ali v računske pole (C), pazčč predpisov, obseženih v §. 18. Colnija sama prepiše te poslednje podatke v uradni račun, oziroma v uradne račune (vzorecD). . Potrebna bombaževa vêzna prêja se sine pr ž n' ' '°^ena 0(* yûzne preje za tkanine ali pa vku| J°. V vsakem slučaji mora stranka o uveden Jah, ločenih po posameznih vrstah vezila, katei lérJa, podajati izrecilo pismeno in simplu. 6 .. ,^° izrecilo mora dalje obsegati kosmato težo te ** yrst in pa njih čisto ležo. Čisto težo je poleg izkazati po naslednjih načinih omota: a) Cista teža préj v povézkih (s papirjem in mo-tvôzom vred); i ) X' cista tež.a préj v predenih (štrenah) brez zavoja. Čista teža pod a) in b) omenjenih préj naj se ustanovi s tehtanjem. ) ^isla teža préj na cevkah (cups). Cista teža p!‘*j na cevkah se more dobili s tehtanjem ali pa * Uaračunjanjem zakonitih odstotkov tare, akor si to stranka želi. Ako se preje napovedi) ?a prôje na cevkah, mora colnija preiskovati 11 potrditi, ali sega papirnato oblakovje popol-,°hia skozi celo cevko; samo v tem polnjeni slučaji naj se preje v računu zapišejo ,a lJrčje na cevkah, sicer pak za preje v pre-«enih brez zavoja. §. 22. Na tkanine pripadajoči čolni znesek je preračunih in zapisati po čisti teži in v zmislu določila §• 17. Gledé prigleda, da se položnina ne preseže, ravnati se je po §. 17., odstavku 3. §. 23. Prejete tkanine se smejo povratno izvažati povezene ali nepovezene; tudi je stranki do nadalj-nega zaukaza dovoljeno, povratno izvažati prejo, ki se ni uporabila za povezilo, ako njena množina ne presega 10 odstotkov skupne leže uvedenih prej, ali pa proti pokazu pri colniji prenesti jo na bližnji račun (§. 28.). Ako količina preje, ki se povratno izvede ali pa prenese na bližnji račun, preseže zgorenji odstotni postavek, mora stranka najprej podati finančnemu okrajnemu oblastvu prošnjo, v kateri jo vero-jétno dokazati, kake okolnosti zahtevajo vrnitev ali prenos. Rok za povratni izvoz je isti, kakor v §. 10. povedani. a) Povratni izvoz povezenih tkanin. c) Povratni izvoz neuporabljene prêje- §, 24. Pismeno izvozno izrecilo mora obsegati za povratni izvoz določene tkanine, ločene po vrsti vezila in barvi kolka, s čisto težo, ki pripada na vsakega teh postavkov, in številom povezenih tkaninskih kosov vred. Pri predaji povezenih tkanin za povratni izvoz se mora colnija prepričati, da so istostni kolki udarjeni na obeh konceh celih ali délovnih kosov in sicer v barvi, pripustni za dolično izvozno dobo, in v obliki, zaukazani za promet pod B (§. 2.), in pa, kako so té tkanine povožene, ali s lino ročno, kavljičano, plosko-šivno, čolniško ali pa z nanosno vezenino. Ko colnija preskusi izrecilo o tkaninah, predanih za povratni izvoz, ter potrdi pravöst z izvidom colnouradne preiskave, zapiše v temu namenjenih razpredelih računske pole C tiste uvozne dobe, ki ustreza barvi kolka, in pa v uradnem računu D število kosov in čisto težo izvedenih povezenih tkanin, nadzoruje in potrdi izstop po obstoječih občih določilih. §• 25. Tedaj, kadar bi stranka zahtevala vrnitev ustreznega dela colnega zagotovila, položenega v gotovih novcih ali vrednostnih papirjih, mora se kolikor se da natančno izračunih tisti delovni znesek cola, za katerega se je opravljeno colno zagotovilo razbremenilo s povratnim izvozom oplemeničenih tkanin. V ta namen naj colnija na vsakih 100 kilogramov tkanin, ki se povezene izvažajo, šteje znesek 82 gl. kot začasno razbremenjeno colno zagotovilo, in po tein naj izračuni to poslednje. h) Povratni izvoz nepovezenih tkanin. §- 20. Ako se povratno izvažajo nepovezene tkanine, prepriča naj se colnija o pravösti istöstnih kolkov in njih barve, poišče naj po stranki napovedano število kosov in njih čiste teže ter naj jih potrdi z izvidom. Tako najdeni podatki se morajo potem zapisati na dotičnem računu v razpredelih za tkanine, v to namenjenih (št. 13.—15.). Naudarjeni ali prej gledé njih pravôsti pre-skušeni kolki se morajo pri tem prekrižati tako, da se bo to trajno poznalo. Izstop je nadzorovati in potrjevati po predpisu. §. 27. Colnija preišče, ako treba, ko ji dojde dovolil0 finančnega okrajnega oblastva (§. 23.), način zainöta in pa čisto težo préj, ki se povratno izvažajo 1° o katerih je podati pismeno izrecilo, ter zabele^ poslednjo v razpredelu za prêjo, v to namenjenem (št. IG. — 19.). Izstop preje je nadzorovati in potrjevati p° predpisu. d) Prenos neuporabljene preje na bliŽnj° računsko dobo. §■ 28. Stranki se tudi dovoljuje, da v teku računsk0 dobe neuporabljeno prêjo prenese na nastop00 računsko dobo. V ta narnen mora stranka tedaj, ko se obr-1 čunja tekoči račun, colniji pokazati neuporabljen1' prêjo. Colnija preišče, ako treba, ko ji dojde dotiČH0 dovolilo finančnega okrajnega oblastva (§. 23.).nn°| zamöta in čisto težo té prêje 1er zapiše poslednJ. v razpredel, na računski poli namenjen za povi'3*" izvoz neuporabljene prêje. Na tej računski poli s s prêjo, katero je prenesti na bližnjo računsko postopa prav tako, kakor bi se bila izvêla. Ob enem sè zgorenjim zapisom da col"'! stranki računsko polo za bližnjo poluletno uv0*g dobo ter zapiše na njo težo prêje po predpisu §• 1 e) Zacolovanje istovanih tkanin, neup0'® ljenih v prometu za piemeničenje- §. 29. tk3' Ako želi stranka v tozemstvu pustiti tiste ninske kose, ki so v prometu za plemeničenj0.. ^ stavljeni v račun, mora jih vselej pokazati c,0}^0je- "B F f njih kosov ter zab® I) Il ii Jlil v oCICJ -, podati o njih po tarifi izrecilo in duplu. ColniJa j; (t, išče čisto težo "in število njih kosov ter ^ub*11 ^,t, podatke na računski poli v razpredelih ,Nep°ve.ne< povratno izvedene ali za uvoz zacolane (št. 13,—15.). Nato se istostni kolki prekrižajo ter pobere c°lni znesek, ki po tarifi pripade za tkaninske kose. S tkaninskimi kosi, kateri so se že povezli, ni Več mogoče postopati na ta način. f) Obračun računa. §. 30. Sklep in obračun računa inora colnija pred Potekom v §.10. povedanega rokii vsekakor, ali če Se je račun (C) s prej izvršenim povratnim izvozom Uïedenega blaga izčrpal popolnoma, na zahtevo s^anke napraviti tako-le : Najprej sešteje colnija na računski poli ali na hunskih polah v razpredélih: „preja v povezkih“, *Prêja brez zavoja“ in „prêja na cevkah“ zapisane P°stavke vhodne zabeležbe. Pri fini ročni in kavljičani in pa pri nanosni vezenini se préjni odpadki ne zaračunjajo. §• 31. Po teh računskih delih na vhodni strani računske pole (priméri vzgled v prilogi C) sešteje colnija število kosov in čisto težo povezeno izvedenih tkanin. Od te skupne čiste teže povezeno izvedenih tkanin se odbije po navodilu §. 30. na vhodni strani računske pole najdena skupna čista teža uvedenih tkanin. Tako nastali ostanek kaže težo v prometu za plemeničenje uporabljenihpréj in mora pri pravilnem prometu plemeničenja biti enak ali viši kakor skupna čista teža tkanin, zabeleženih pri vhodu. §. 32. težo Prav tako sešteje colnija število kosov in čisto Pri vhodu pokazanih tkanin. tk ■ ^al° se postavijo v razpredelih za preje in n,ie. neuporabljene v prometu za plemeničenje ^predeli 13. — 18.), zaznamovani postavki v enako . e glaseče razpredele vhodne zabeležbe in se odšte-0 odbije colnija od skupne čiste teže Polj Za ^dstotkov na préjne odpadke pri računski odbij,,1 kanine, povezene s čolnfško vezenino, pa Oa ç. skupne čiste teže préj (vštevši tudi prêjo a“) 8 odstotkov. Ako se število na izhodni strani seštetih kosov povezeno izvedenih tkanin ujema sè številom kosov, seštetih na vhodni strani, iti ako na vhodni strani najdena teža préj ni veča kakor tista, ki je na izhodni strani postavljena na videž, odvzeti je računsko polo kot izčrpano, in na njo pripadajoče colno zagotovilo postane popolnoma svobodno. Ako je na vhodni strani najdena teža préj veča kakor tista, ki je na videž postavljena na izhodni strani, zacolati je razloček kot prêjo po tarifni številki 126. Pripadajočo colno pristojbino je treba dokončno pobrati. §. 33. Ako se število tkaninskih kosov, zabeleženih na izhodni strani v razpredelih št. 11. in 12. (za povratno izvedene povezene tkanine) in pa št. 13. in 14. (za tkanine, v prometu za plemeničenje neuporabljene), ne ujema sè številom kosov, zabeleženim v vhodu, t. j. ako se je menj tkaninskih kosov izvêlo, kakor je na videž postavljenih na vhodu, zaračuniti je za vsak manjkajoči kos col, ki ga je plačevati po tarifni številki 132. od teže za 800 gramov, ter ga dokončno pobrati. Ta teža tkanin, katero je treba pomnožiti sè številom manjkajočih kosov, mora se odbiti od skupne čiste teže uvedenih tkanih, prav tako je treba število kosov pri vhodu zabeleženih tkanin zmanjšati za manjkajoče kose, ter nadalje postopati po §. 32. II. Promet za vezeninsko plemeničenje sè surovimi bombaževimi tkaninami in bombaževo prejo proti povratnemu izvozu povoženih tkanin v pobeljenem, razkrojenem in trgovinski prirejenem stanji. Neuporabljeno gradivo ali ne dalje pristrojene vezenine pa se smejo povratno izvažati samo v teku pol leta po preteku vhodno-zabeležne dobe. Povratni izvoz takih tkanin, prej ali vezenin je zabeležiti na izhodni strani računske pole C. §. 34. §. 37. Tvorničarji vezenin (ne pa tudi fergerji) morejo po predpisih, podanih v §§. 4. in 5 prositi dovolila za promet plemeničenja sè surovimi bombaževimi tkaninami in bombaževimi prêjami proti temu, da povezene tkanine zopet izvažajo pobeljene, razkrojene in trgovinski prirejene. Za prejem surovih bombaževih tkanin in vêz-nili prej, o katerih se v tem prometu mora vselej podajati ločeno izrecilo, ostanejo gledé prošenj, ki jih je podati, in pa dovolila, dalje glede colnega zagotovila in pa izreclla o vhodnem blagu merodajni §§. 4., 5., 17,—22. §• 35. Tudi tej vrsti prometa za plemeničenje se vsak čas priteza poluletna zabeležna doba (ki se pričenja dné 1. januvarja in pa 1. julija vsakega leta), nasprotno pa ohrani na tkanine udarjeni istöstni kolek, čegar barva se tudi me.nja vsakega pol leta, za povratni izvoz povezenih in pobeljenih itd. tkanin veljavo eno leto, računčč od poslednjega dné vhodno-zabeležne dobe. §. 36 Golnouradna zabeležba tega prometa za plc-meničenje razpada v dva oddelka : Prvi obsega vhodno zabeležbo tkanin in préj in pa povezilo brez nadaljne pristrojbe (apreture). Ko se surove tkanine povežejo, morajo se z namenom colnouradnega prigleda v surovem povezenem, toda ne dalje oplemeničenem stanji postaviti pred colnijo v enoletnem roku, kakor je ustanovljen v prejšnjem paragrafu. Glede tega prvega oddelka veljajo -r razen gledé rokii (§. 35.) — vsi predpisi §§. 17. do 21. o prometu za plemeničenje, obravnavanem pod B. Sosebno je strankam pripuščeno, povratno izvažati tkaninske kose nepovezene (g. 26.), dalje neuporabljeno prejo (g. 27.) ali prejete tkanine po-vezenc, surove ali v prvotnem stanji njih pristrojbe. Druga prigledna doba prične s postavitvo surovih povezenih tkanin pred colnijo in neha (po Pre' teku enoletnega rokü za povratni izvoz) z obračunom vsega prometa v dotični dobi. Pred colnijo postavljene surove povezene tkanine, ki naj se v tozemstvu dalje plemenitijo, zap1 savati je gledé števila njih kosov in njih skupne čiste teže na izhodni strani računske pole C tako. kakor je predpisano v oddelku B. Število kosov in čista teža se tukaj zapisuje uradoma. S tem zapisom, oziroma uradnim odp> som začasno odpade pismeno blagovno izrecilo & j izvoz, oziroma izstopno uradno postopanje. Po tem zapisu na izhodni strani računske pole ^ J mora colnija čisto težo surovih povezenih tkanin P° posameznih vezeninskih vrstah prepisati v raču 1 ske bukvice E, katere je vročiti stranki ; na suro,e povezene tkanine se mora, ako naj se še dalje ** jijo (v trakove, proge itd.), navpično na mér p°' zenih prog ob obéh koncih vsakega posamezne^ vezeninskega kosa udariti valjasti kolek v barvi, je veljavna za vhodno-zabeležni rok. Na tiste surove povezene tkaninske kose. naj se brez kroja v proge itd. še dalje pristrojuj ni treba udarjati valjastega kolka. Računska pola C in pa računske bukvi('e^. se potem zopet vroéé stranki. Urad sam napr uradni račun F. §. 38. Pri povratnem izvozu dalje pri strojenih.^ P.^ beljenih, razkrojenih in trgovinski prirejenih veZ.e j( jener (prog, trakov, festönov, zaves, rôb itd.) ne Jc""' jji njih omota na priproste papirnate paske, tra , svilnat papir dalje v poštev, ker se ž njo P01".^. izguba teže, ki nastane s tem, da se razrežejo, rejo, izkrojijo ali nazobčajo. Ako se popolnoma prirejene vezenine * * * * » V izvažajo spravljene tudi še v lepenko, sine ^ lepenki biti samo blago êne in iste vezeI1, p o-vrste. Na vsaki lepenki mora stranka na vi staviti čisto težo tega ovoja. Pri colnouradni preiskavi, katero je opraviti, Prepričati se je treba najprej o pravösti istöstnih kolkov na vsakem posameznem vezeninskem kosu (progu, tračku itd.), in prigled gledé odbranega ^aga, kakor tudi gledé tarne in čiste teže se smé 0®ejiti na primérne izrivne poskušnje. Čista teža vezenin se najde z odbitkom tarne leže ovojev od skupne teže tako zamotanega in prirejenega blaga. Vendar smé stranka pred omotom gotove vezenine v lepenke zaprositi, da se z domačim ogledom poizvé teža vezenin, opravljenih s priprostimi Papirnatimi paski, trački ali svilnatim papirjem. §. 41. Najprej je skleniti računske bukvice E takö-le : Na vhodni strani teh bukvic zapisani, po vezil-nih vrstah ločeni posamezni postavki čistih tež surovih vêznih kosov in pa na izhodni strani v ustrezajočih razpredelih zapisane čiste teže popolnoma prirejeno izvedenih vezenin se seštejejo, — vsak razpredel zase. Od čiste teže na izhodni strani zapisanih vezenin se prištejeta 2 odstotka kot namestek za težo, ki se je izgubila z beljenjem. *) V ta namen mora stranka za vsak slučaj po-Sebe prositi pristojno okrajno oblastvo, naj to dovoli domač ogled, ter se mora zavezati, da plača pristoj-ki se s tem naberejo. Kadar se ogleduje doma, morejo se tudi veze-nine različnih vezilnih vrst zamotati v eno lepenko. Pri tem pa se mora vnovična zamota vezenin v lepenke uradno nadzorovati, in v domači ogled Poklicani čolni organi morajo na zaboje itd., ki so 2a razpošiljatev že popolnoma zabiti, deti uradno 2aporo za prevoz črez colno progo in za nadaljno ° izvozu predpisano uradno ravnanje. Ako dotična c°Wja, črez katero gré promet za vezeninsko pleteničenje, ni na meji, uporabljati se mora posto-Panje sè sprenmico. §• 39. Na podstavi pismenega izrecila, podanega po Stlanki o izvozu blaga, katero izrecllo pa je treba j-ädno preskusiti 1er z uradnim izvidom potrditi in i ° treba, tudi popraviti, zapisuje colnija kosmato a 'hsto težo prirejenih vezenin (§. 39.) na izhodni am računskih bukvic E v tam napravljenih razpelih. Izstop hlagà je po colnem redu nadzorovati in Pot'jevati. §. 40. r*0 preteku enoletnega rokii za povratni izvoz, Zal ? S° se v ra,žimskih bukvicah E vsi vhodno-On . ,n’ postavki izčrpali popolnoma že poprej, raviti je tpeba obračun. rftv ^ ta namen mora stranka colniji predložili 0 polo, oziroma računske pole Cin računske •fta ai Ako bi se opustilo, ta obračunska po-® a predložiti, opravi se obračun uradoma na Postavi ,zPt'iöäl. opravi Uradnih računov D in A'in dotičnih uradnih Ako tako najdena teža izvedenih vezenin doseže ali preseže čisto težo, stoječo na vhodni strani, zmatrati je dotični délni račun za obračunjen. Ako pa je ta čista teža na vhodni strani veča kakor čista teža na izhodni strani, postopati je po §. 43. §. 42. Ako so vsi vhodni in izhodni razpredeli računskih bukvic E tako obračunjeni, opraviti je obračun računske pole, oziroma računskih pol C. V ta namen se na tej računski poli ali na teh računskih polah najprej po predpisu §§. 26. in 29. odpišejo množine tkanin, ki so se nepovezene povratno izvele ali so se postavile pred colnijo, da ostanejo v tozemstvu. Na tö se seštejejo na izhodni strani računa C stoječe čiste teže in Število surovi!) povezenih tkanin, ki so se o svojem času prepisale v račun E, pri čemer se je prepričati, da so se prav in popolnoma prepisale v račun E. Ako so na podstavi sklepa (§. 41.) računske bukvice E izčrpane, in se število kosov surovih povezenih tkanin na izhodni strani računa C, ki so bile sè svojo čisto težo prepisane v račun E, ujema sè številom kosov vhodne zabeležbe v računu C, opraviti je nadaljni sklep tega računa C po §§. 30. in nasl. Kadar bi bilo število kosov na izhodni strani računa C, ustrezajoče težam tkanin, prepisanim v račun E, manjše kakor število kosov, izkazano na vhodni strani računske pole C, tedaj je opraviti za-colanje nedostatka po §. 33. *) Za 2 odstotka povišana čista teža na izhodu strani zapisanih vezenin se najde, ako se ta čista teža pomnoži sè 100 in potem deli z 98. ^oveuUch.) 23 §• 43 Sedaj je treba še poskrbeti za slučaj, če bi bila za 2 odstotka povišana čista teža vezenin, ki so zabeležene na izhodni strani računa E kot izvedene, manjša kakor čista teža tkanin, stoječih na vhodni strani taistega računa. To bi bilo tedaj, kadar bi stranka kako množino tkanin, katere je surove bovezene postavila pred urad z namenom, da se za-peležijo za račun E, pustila v tozemstvu, za kar je treba plačati col. V tem slučaji je zacolati razloček v teži po tarifni številki 132. sè 140 gl. na 100 kilogramov. III. Ovedbe teže v prometu za vezeuinsko plemeničenje iu sklep uradnih računov. IV. Postopanje z vezeninami, uvedenimi dodatno povezenje. §. 45. Dodavši ali ne dodavši potrebno vezno prejo, smejo osebe, katerim se promet za plemeničenje dovoljuje v zmislu tega ukaza, v popravo in dodatno povezenje zopet v prometu za plemeničenje uvažati povezene bombaževe tkanine, ki so bile v prometu za plemeničenje povezene v colnem okoliši, kar se dâ razvideti iz istostnih kolkov, ki so udarjeni na tkaninah ter niso prekrižani. Pri tem je treba vêzne kose vnovič okolkovati. Zgoraj pod I. A. razloženi predpisi za promet plemeničenja veljajo o tem prometu s tem razločkom, da je colno zagotovilo opraviti po tarifni številki 133. in da se tista množina blagâ, ki se ne izvede, za-coluje po tej tarifni številki, kadar bi se število kosov ne ujemalo (§. 13.). §. 44. V. Drugačen promet z vezenino. Čiste teže, katere je zapisovati v blagovna iz-recila stranke, računske pole in računske bukvice, morajo se izražati z natančnostjo do dveh desetin-skih številek. Uradni računi o vseli vrstah prometa za plemeničenje, kateri imajo taisto, sè začetkom vsake poluletne vhodne dobe na novo pričenjajočo številbo kakor računske pole stranek, oziroma računske bukvice stranek, naj se sklepajo prav takô, kakor té poslednje. §. 46. Promet plemeničenja z bombaževimi tkaninami v povezllo z drugačnim vêznim gradivom kakor bombaževimi prêjami in pa promet sè vsemi drugimi tkaninami v povozilo s poljubnim vezeninskim gra‘ divom zavezan je do nadaljnega zaukaza dosedaj predpisanim pogojem' in prigledom, ter se dovoljuje po finančnem deželnem oblastvu. §- 47. Kadar se sklenjeni uradni računi odpošljejo presojevalnemu oblastvu, priložiti je tem računom vsa pristojna izpričala. Priloge se na uradnem računu zaznamujejo s tekočimi številkami takö, kakor dohajajo zglasitve. Ta ukaz zadobi moč s prvim dném tistega m«' seča, ki nastopi prvi za dném njegove razglasitve. Prva vhodno-zabeležna doba neha z dné® 30. junija 1890. Duuajewski s. r. Bacquehem s. r. Obrazec A. Ime stranke: Frančišek Košuta. Zabeležni vpisnik št. 35. Prropis Drugopis. / Izrecilo ïa «voz blagä v prometu za vezenfnsko plemeuicenje pri skupnem izrecilu o uvedenih bombaževih tkaninah in bombaževih prêjah. Podpisani ferger iz Bolca zglaša c. k. mali colniji...v Bračunu znotraj zaznamovane k°mhaževe tkanine in bombaževe prêje, prilagaje .... kosov voznih listov in ... . kosov drugih ’'’•Pričal za vhodno zabeležbo v prometu za vezeninsko plemeničenje, dovoljenem mu z razpisom c. k. ®nančnega okrajnega ravnateljstva v Gorici z dné 3. septembra 1889. L, št. 2567., ter je porok za pra-^SI in popolnost svojih pövedi. V Bračunu, dné 23. januvarja 1891. Frančišek Košuta s. r. Prevozna potrdnica. Pri Veljavna v mejnem okraji črez Bručan v Bole za dobo 3 ur in v notranjem colnem okoliši črez v........................za dobo.................dni z dolžnostjo, da se predloži . . do..................... 18 . . pred G. k. mala colnlja v Bračunu, dné 23. januvarja 1891. I. o 10. uri - poldne. Oblika in barva kolka, uporabljenega za istovanje tkanine: Odjavna za povratni izvoz v povezenem ali nepovezenem stanji do 31. dné decembra 1891. :evilka Znesek colnega zagotovila, položenega po blagajničnipobotnici z dné26. februvarja 1889. L: 600 gl. . . a. v. I. Blagovno izrecilo Ime in bivališče Blaga zamôt množina prejemnika pošiljalca število vrsta znamenje in številka teža tkanin z dotično prejo število odrezkov (kupov) ki jih je isto vati kos- mata čista tovorcev kilogramov 2 3 4 5 6 7 8 9 Frančišek Benedikt 10 vreče - 414 108 636 Košuta Millier v Bolci v Veroni Tekoča xn S reci deset vreč kosmatih štiristo štirinajst, čistih štiristo osem kilogramov in pa šeststo trideset šest kosov. V Bračanu, dné 23. januvarja 1891. Frančišek Košuta s. r. Izvilo se ni 12 kosov vpopre&ni teži 7'6'S kg.; za t6 se jc dokončno pobral col 10 gl. 75 kr. pod d. v. p. 101. V Bratanu, dné 31. decembra 1891. O p o m n j a Poleg stoječe bombaževe tkanine in bombaževe prêje so iz Italije ter se proti zaležbi za povezilo s havljičano vezenino v tozemstvu uvažajo v povratno izvoznem rôku, ki je na vnanji strani povedan. Poprečna teža za en manjkajoči kos (§. 14.). 408 : 636 = (H»4 264 10 Zatorej za 12 kosov: 0-64 X 12 128 7-68 ' s II. Ogledni izvid Zarnot, levilo, vrsta, znamenje in številka tovorcev Teža tkanin z dotično prejo po tehtanji kosmata čista kilogramov 11 12 13 Število istovanih odrezkov (kûpov) znotranji preiskavi spoznano za pravo. Število udarjenih istôstnih kolkov 1272 Pripadajoče colno zagotovilo po tarifni številki 132. gl- kr. Uradne opomnje Zapisano v zabeležnem vpisniku za Frančiška Košuto št. 35. pod št. 1. Izvozno potrdilo. Izrecilo za izvoz se je podalo dné Po izvoznem izrecilu št. . . Povezeno se je povratno izvelo Neuporabljeno se je povratno izvelo Izstopna p o t t d i 1 # : vrsta vezenine kavljičana vezenina tkanine preje število kosov čista teža kg. število kosov čista teža kg. čista teža kg. 1 2 3 4 5 6 7 8 28./6. 1891 1 146 90 30./7. 1891 2 154 75 11./8. 1891 3 40 29 3./10. 1891 f . 52 15 14./10. 1891 5 110 86 3./11. 1891 6 102 75 28./12. 1891 7 20 22 572 377 52 15 52 15 624 392 12 kosov manjka; tgledé zaračunjenja teže glej stran 2. izreci)»' 12 7-68 Teža manjkajoSih kosov. 636 399-68 Nasproti teži uvedenih bombaževih tkanin in préj se pokaže inenj- 636 408 razločka 8-32 kg.-, za to težo je po §. 13. pobrati col po tar. št. l26-> ker se število kosov ujema. — 8-32 Za zgorenjih 8-32 kg. seje dokonlno pobrat col 2 gl. pod d. v. p. 102. V Braianu, dné 31. decembra 1891. Obrazec B. Kronovina: Goriška in Gradiščanska. G. k. mala colnija I v Krininu. Zabeležnica Za blagovni uvoz v prometu za vezeninsko plemenicenje pri skupnem izrecilu o uvedenih bombaževih tkaninah in bombaževih prejah. Dovolilo c. k. finančnega okrajnega ravnateljstva v Gorici z dné 3. novembra 1889. L, št. 2432. Ime stranke: Jožef Hribar iz Lokovca. Zabeležni vpisnik št. 26., zapisan pod številko 3. Vrsta vezenine: plo.shosivna vezenimi. Teža tkanin z dotično prejo vred kosmata kg. čista kg. 2 3 Število odrezkov, ki jili je istovati Število udarjenih istostnih kolkov Golilo zagotovilo, pripadajoče po tar. št. 132. gl. I kr. Uradne opomnje 10-32 H Oblika in barva uradnega kolka: Rok za povratni izvoz do dné 31. decembra 1891. Stranka je položila colno zagotovilo 100 gl. — kr. po tokrajni blagajničtii pobotnici z dné 10. decembru 1890. J^Vpo v mejnem okraji Crez Krmiti v Lokovec za dobo 2 ur in v notranjem colnem okoliši črez • • . v.....................za dobo . . dni z dolžnostjo, da se predloži pri............. . . . .do.......................!8 . . pred ula colnija I v Krminu, dné 3. februvarja 1891. I. o 10. uri- / q 1 . pred ■ k. mala colnija 1 v Krminu, dné 3. februvarja 1891. I. o 10. uri • poldne. Izvozno potrdilo. Povezeno se je povratno izvelo Neuporabljeno se je povratno izvelo Izrecilo za izvoz se je vrsta vezenine: ploskošivna vezenina tkanine čista teža preje kg. podalo dné: število kosov Cista teža kg. število kosov čista teža kg. 1 2 3 4 5 6 2 ./6. 1891 10 203 3-/7. 1891 15 4-10 13./10. 1891 5 1-00 I47II. 1891 6 1-20 28./12. 1891 4 1-20 . . . 8-33 1-20 9-53 potrdilo Menj-razloček je manjši kakor 7 odstotkov (§. 13.), zatorej je treba zabeležnico odvzeti. Obrazec C. Vzgled za ploskošivno vezenino. Računska pola 2a promet vezeninskega plemeničenja z bombaževimi tkaninami in bombaževimi prejami, dovoljen stranki Fr rančišlcH Poljščdku na Srpenici po c. k. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Gorici z razpisom z dné £ • septembra 1889, št. 2567., veljaven za uvoz vseh vrst bombaževih tkanin, ki se povežejo s ploskošivno vezenino. Uradni račun št. 153. Veljaven za uvoz od 1. dné januvarja 1891. I. do 30. dné junija 1891. I. Uvedene tkanine so poistovane z naslednjim uradnim kolkom: \ S Pi$a Te tkanine se morajo povratno izvesti najpozneje dné 31. decembra 1891. l„ in najpozneje tega &a dné se morajo tudi te računske bukvice obračuniti, v kateri namen jih je treba predložiti pod-colniji. Položeno colno zagotovilo iznaša po tokrajni blagajnični pobotnici 1400 gl. a. v. Ud tega pripade na zgorenjo vezeninsko vrsto....................... 700 „ „ , G. k. vélika colnija v Gorici, dné 4. januvarja 1891. V h Dan, kedaj se je podalo izrecilo Šte- vilka izrecila 1 Bombaževe tkanine Število poistova-nih kosov (kupov, kuponov) Cista teža kg. Colno zagotovilo, pripadajoče po tar. št. 132. gl. |kr. Bombaževe preje Čista teža v povezkih na cevkah brez zavoja kg. Colno zagotovilo, pripadajoče po tar. št. 126. gl. 'kr. Uradno potrdil0 ... 20./1.1891 26./1. 1891 5./2. 1891 15./2. 1891 22./2. 1891 26./2. 1891 5./3. 1891 15. /3.1891 20./3. 1891 26./3. 1891 1. /4. 1891 8 ./4. 1891 16. /4. 1891 22./4. 1891 30./4. 1891 2. /5. 1891 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 50 100 10 50 100 10 Po §. 30.: Po §. 33. : 50 100 10 50 100 10 50 100 10 800 20 780 10 770 32-50 61 • — 5- 70 24- — 52’ — 6- 10 26- — 57- — 6-50 28 50 48’ — 4- 80 30-50 65 — 5- 20 452-80 12-20 440-60 8 432-60 45 85 7 33 72 8 36 79 9 39 67 6 42 91 633 Teža manjka- jočih kosov 100 20 240 4-8 235-2 20 24 12 - 2% 100 85 20 80 ) Dopolnitev SxM že izvršil. .gj (Teža preje, ki se po §• 80. Pre bližnji račun). 15 235-2 250-2 50-04 200 16 200/„ odbitka za odpadke. Skupna čista teža prčje. ? Izhod ^ ^edaj se ie Podalo 12recilo Šte- vilka iz- recila Bombaževe tkanine povezene število kosov čista teža hg. nepovezene povratno izvedene ali za uvoz zaco-lane neuporabljene povratno izvedene ali na bližnji račun prenesene število kosov Čista teža kg. po tar. št. 132. se osvobodi colno zagotovilo za gl. |kr. Bombaževe preje čista teža v po- I na j brez vezkih jcevkah zavoja kg. po tar. št. 132. se osvobodi colno zagotovilo za gl- |kr 19 l5A 1891 1891 1891 1891 8,&1891 2'/7-1891 3'&1891 ^ 1891 '0,/9-1891 5°^-1891 ,> 1891 3 -llü-1891 >1891 ,/J>-1891 >1891 >•1891 Jl% 1891 . ',l2-1891 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 10 17 18 19 40 70 20 40 60 20 30 10 40 20 50 70 10 20 60 80 20 60 50 770 39’ 59-78 18-24 39-01 44-46 14- 56 23-91 8-32 33-80 15- 86 42-75 47-32 7-20 15-36 54-60 53-76 20-80 46-80 31-20 616-79 12-20 12-20 Izstopno potrdilo ali opomnja glede zacolanja tkanin ali glede prenosa préj na bližnji račun 20 Pod d. v. post. 682 za-colano za uvoz po tar. št. 131, a). Preneseno na bližnji rabun 10 tkaninskih kosov manjka. A,, (8- 33.) 800 X 10 = 8000 grm = 8 kg. «n 70 kosov tkanin v preraiunjeni teii 8 kg., 9 4r, se -acolali po tar. št. 132. pod d. v. p. 685. z 11 gl. y (d or ici, dné 31. decembra 1891. 184-19 Obračun računa po preračunitvi teže za manjkajoče kose po §. 32. : Izhod: 770 kosov Vhod: 770 kosov; zatorej teža preje v izhodu . . . 181-19A-•1891 'v.| ö-/l2. 1891 ^•1891 1 40 39-— 2 70 59-78 3 20 18-24 4 40 3904 5 60 44*46 0 20 14-56 7 30 23-94 8 10 8-32 9 40 33-80 10 20 15.86 11 50 42-75 12 70 47-32 13 10 7-20 14 20 15-36 15 60 54-60 16 80 53-76 17 20 20-80 18 60 46-80 19 50 31-20 770 616-79 12-20 12-20 10 tkaninskih kosov manjka. Hj 3,!-) 8anki Frančišku Polj ščuka na Srpenici po c. k. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Gorici z razpisom z dl>é 3. septembru 1889. L, št. 2567. dovoljeni promet vezeninskega plemeničenja z bombaževim1 ' ai'iiiami in bombaževimi prejami, veljaven za povezene bombaževe tkanine, katere se v občem avsWjsko-ogerskem colnem okoliši nadalje pristrojujejo z beljenjem, krojenjem in trgovinskim prirejanjem, katere so se semkaj prenesle z računsk. . pol. ., izdan. . po tej colniji dné 4. januvarja 1891. I k uradno-računskima številkama 153. in 154. Tkanine so poislovane z nastopnimi uradnimi, oziroma valjastimi kolki: emu uradnemu računu spadajo: uradni račun št. 153. in 154. s prilogami, ki so tam postavljene na videž, in 3 kosi izvoznih izrecil. Sklenjen dné 30. junija 1892> tišina položenega colnega zagotovila po tokrajni blagajnicni pobotnici . 1400 gl. — kr. a. v. » colnega zagotovila, ki se osvobodi po obračunu................... 1400 „ — „ „ „ ^ola se je dokončno pobralo za manjkajočo težo.......................... 12 „ 87 , , „ Ustali čolni dohodki so postavljeni na videž na priloženih uradnih računih 153. in 154. C. k. vélika colnija v Gorici. ^edloi eno v presojo dné 1. julija 1892. Prenos z računskih pôl št. 153. in 154. Povezene surove tkanine imajo čisto težo Dan prenosa fina ročna in kavlji-čana vezenina plosko- šivna vezenina čolniška |.nanôsna vezenina vezenina Izvoznega izrecila fina ročna in kavljičana vezenina ploskošivna vezenina kosmata teža (čista teža kosmeta teža cista težft kg. kg. kg. kg. dân in leto št. kg. kg. kg. h.,. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n *) 15./12. 15./3. 1891 39' — 39- — 1891 1 235-20 200-10 6./3. 30./3. 1891 59-78 59-78 1892 2 395-40 300-20 30./6. 14./4. 1891 18-24 18-24 1892 3 124 30 109-80 23/4. 1891 39 04 ' 39-04 6-/5. 1891 44-46 44-46 2./7. 1891 14-56 14-56 3-/8. 1891 23-94 23-94 30./8. 1891 8-32 8-32 10./9. 1891 33-80 33-80 20./9. 1891 15-86 15-86 1./10. 1891 42-75 42-75 15./10. 1891 47 32 47-32 ; 30./10. 1891 7-20 7-20 6./11- 1891 15 36 15-36 1 10./11. 1891 54-60 54-60 30./11. 1891 53-76 53-76 15./12. 1891 20-80 20-80 28./12. 1891 46-80 46-80 31./12. 1891 31-20 31-20 - 616-79 616-79 754-90 610-1° Po §. 43 : 607-60 Po 622-55 §.41. Izhod tkanin v popolnoma Izvedene 9'19 kg. manjka. Za manjkajočih 9'19 kg. seje pobra , po tar. it. 132. s 12 gl. 87 kr. r d. ». p. 610. V Gorici, dné 30. junija 1892- to kel' *) Izvedba v obrazci C navedenih vzgledov daje samô tukaj slučajno enake prenosne številke za ge se tam izvedeni vzgledi naslanjajo na domnevek o enakosti kakovosti tkanin in razmer povezila, d® izvedla različi ih računskih manipulacij pri teh vezeninskih vrstah pokazala na enakih številčnih vrgle«1 Pristojnem stanji tkanine imajo bolniška vezenina nanôsna vezenina Uradno potrdilo, oziroma opomnje kosmata teža 12 čista teža kosmata teža čista teža kg- kg. kg. 13 14 15 16 12U-10 108-90 160-20 255-80 243-30 230-75 » Preračunitev beline doklade po §. 41.: 610-10 x 100 = 61010 : 98 = 622-55 595-45 X 100 = 59545 : 98 = 607-60 623 60 595-45 ' 607-60 (2% belilne doklade.) 1