rfu^J- '-.^f ! i&.  ; ^ r ■°^' r  ' /Lt ^

^ M * t,  ~ ^>//w ^4/

’

^AAjT<A^ <4a>  -vA' ;>? ‘

xAm-»*vv-^^O <X> ■/&£*-•£ if \  rw\^.

./ ' v 5  - V/




=V '■ ■> -)


.Pustite otročiče k meni priti, in nikar jim ne branite,
kajti takih je Božje kraljestvo!' Mart. 10, 14.

za nižje razrede ljudskih šol

S 47 podobami

Nemški spisal

I> r. F r i d e r i k .1. K n e c h t.

vnsso c.
P • +

Poslovenil Iv*llL Skllll«ll«l ?  dekan v Ljutomeru.

Z dovoljenjem knezo-škofijskega lavantinskega, ljubljanskega
in krškega ordinarijata.

Sedmi natis.

Odobrilo visoko c. kr.
ministerstvo za uk in
bogočastje z odlokom
z dne 17. junija 1895

št. 4751 za ljubljansko
škofijo in z dne 11. junija
1896 št. 13 637 za lavan¬
tinsko škofijo.

Dunaj I, AVollzeile 33: Ii. Herder, zaloga.

Založna, cena vez. ^ v.

/Mti

110

do o

Vse pravice pridržane.

Tiskarna Herderjeve založnice v Freiburgu. 1909.

/-*  s
s </>•*/ *

ZGODBE ST ARE  ZAVEZE.

1. Vstvarjeiije sveta.

V začetku je Bog vstvaril ,nebb in zemljo. Zemlja
pa je- bila še pusta, prazn a imlemria. In Bog je rekel:
„Bodi svetloba!“ In bilo je svetlo. To je bilo prvi dan.

Drugi dan  je Bog rekel: „Bodi obnebje!” In bilo
je lepo, višnjevo obnebje, ki je nad nami.

Knecht, Zgodbe sv. pisma.

1

2

Tretji dan  je Bog rekel: „Vode, ki so pod nebom,
naj se zbcro na enem kraju, in naj se prikaže suha
zemlja!" In zgodilo se je tako. Suho je imenoval
Bog zemljo,  zbrano vodo pa morje.  Dalje je Bog rekel:
„Zemlja naj požene travo, zelišča  in rodovitno drevje ! 11
Tudi to so je zgodilo. Zemlja je ozelenela, in rasla so
zelišča in drevje. ^ ,

Četrti dan  je Bog rekel: „Naj bodo luči  na nebu!“
In postale so luči: solnce, mesec  in zvezde,  da razsvet¬
ljujejo zemljo.

Peti dan  je Bog rekel: „Naj bodo ribe  v vodi in
ptice  pod nebom! In mrgolele so ribe v vodi m raz¬
novrstne ptice so letale po zraku. ,

Sesti dan  je Bog rekel: „Zemlja naj rodi vsakovrstno
živali /“ Tudi to se je precej zgodilo. hjapnsM je Bog
vstvaril človeka.

Sedmi dan  je Bog počival in je ta dan blagoslovil,
in k

gvet iz nič vstvarila MK.33-  -

, T  -Ut*,  a« . ' z

/ „ . Nam  J° Boz J a roka  nala. - - tčjJJTiij  ,V m

• c^€n Ato. - jS JMuM«. 4 m 6, m^jUC  t -.t -vW -

2 .  Vstvarjenje in greli angel,je v.

h -v (p? / -  Y

Bog jo vstvaril j  tudi brezštevilna nevidna duhovna
bitja, namreč angelje.  Vsi angelji so bili dobri in srečni;

toda niso vsi taki ostali.

Mnogo angel je v se je prevzelo in niso hoteli več
Bogu pokorni biti. iJadjangelj Mihael in drugi dobri
angelji so sc vojskovali s hudobnimi angelji. Hudobni

3

angelji so bili premagani in iz nebes v pekel zavrženi.
Najvišji hudobnih angeljev se imenuje satan  ali hudič.

Dobre angolje je Bog poplačal z večnim zveličanjem.

Prevzetnost se povsod spotika.

Sramota se za njo pomika.

Ponižno vselej kdor živi,

ukk.**«.* *,  jfe milost zadobi -

3. Tstvarjenje prvega človeka in raj.

Ko je Bog človeka vstvaril, naredil je iz zemlje
človeško truplo  in mu vdihnil neumrljivo dušo.  Tako
je človek postal živo" Nit je. Bog ga je imenoval Adama,
to je moža iz prsti. ' ^' 1  '

Gospod Bog je za človeka zasadil prav lep vrt;
imenujemo ga raj.  V njem je bilo različno drevje z
m tjslaja im sadjem. V ta vrt je Bog človeka postavil,
da bi ga obdeloval. In rekel mu je: „0d vsega drevju
v vrtu  smeš-jesti; od drevesa v sredi vrta pa nikar  ne
jej; ce boš od tega drevesa jedel, boš umrl. 11

Adam je bil še edini človek na zemlji. Tedaj je
Bog dal Adamu trdno spanje, in mu je vzel eno izmed
njegovih reber in je iz rebra naredil ženo. Ko se je
Adam zbudil, pripelje mu Bog ženo. Adam se je raz¬
veselil ter je ženo imenoval Evo,  to je, mater vseh živili.

Adam in Eva sta v raju pxav~_srečno živela. Bila

• < ' . .1  '■ .  .

sta sveta in pravična in nista nič vedela o hudem.

- Moja duša, hvali Gospoda, in ne pozabi njegovih dobrot. (Ps. 102.)

MK.4C tU4CrA^i t  ?

M*  «. 4&CA ji  Č&VC-4* '-.-/j' : .',.. !' t  y  ,

^2* JU VVvvv^ tp  'Iv.

Kdor dobro stori,
Se zrair veseli.

Od tebe, Oče, vse imam,
Zato ti čast in hvalo dam.



4. Greh prvih starišev.

1. Hudobni duh je Adamu in Evi zavi dal srečo.' Da

bi ju zapeljal, p osTuž il se'je kače. Kača je Evi rekla:

„Zakaj vama jo Bog zapovedal, da ne hL &mela jesti
od vsakega drevesa v raju?“

Eva je odgovorila: „Saj jeva od drevja v raju; le
od drevesa v sredi raja nama je Bog prepovedal jesti,
da naJii umrla." Kača je rekla: „Nikakor ne bodeta
umrla, ako jesta od toga drevesa: ampak oei se vama
bodo odprle in^odeta Bogu enaka . “

Eva je videla, da je sad lep in dober; utrgala ga
je torej in jedla. Potem ga je dala možu in tudi on
je jedel.

’ •’  . I :

jv« 2. Zdaj so se jima 6ci odprle in spoznala sta, da

sta naga. Sama sebe se sramujeta, ter si iz srriakkinoga
listj a krila naredita. In ko sta zaslišala glas Božji,
sta se skrivala med drevjem v vrtu.

Gospod Bog pa zakliče: „Adam, kje si?" Adam
odgovori: „Bojim se to, ker sem nag, in zato sem
se skril."

Bog rpče: „Kdo pa. ti je povedal, da si nag? Ali
si jedel od prepovedanega drevesa?"

5

Adam odgovori: „Eva mi je dala in sem jedel."
Bog tedaj žepi reče: „Zakaj si to storila?"

Eva odgovori: „Kača me je zapeljala, da sem jedla."

MK A* ftv, Žit*. t*Al* At**  •vvt

<&v.+«4>og  vse vidi m vse v6,

* Greh se, delati ne jsme.

&3.7Afya  .A -pjjtAi* frM 3Urv,  ? -.. (->({' -)

5. Kazen za prvi greh in obljuba odrešenika.

Gospod Bog je rekel kači: „Ker si to storila, pre¬
kleta si med vsemi živalimi na zemlji. Sovraštvo bom
naredil med teboj in ženo;' ona bo tebi glavo strla."

6

Ženi je rekel Bog: „Ti boš veliko trpela s svojimi
otroci in boš pod moževo  oblastjo. “

Adamu pa je rekel Gospod: „Zemlja bodi zavoljo
tebe prekleta!\ . Trnje in 'osat ti bo rodila! V potu
svojega obraza boš svoj kruli .jedel, dokler se ne povrneš
v zemljo, iz ktere si vzet.' Kajti prali si in v prah se
boš povrnil."

In Bog je Adamu in njegovi ženi naredil oblačilo
iz kož ter ju je oblekel. Potem pa ju je izgnal iz raja.

Vse na svetu mora vmreti,
Vse za prvi greh trpeti.

MK«

»X  -t^vvvO }irvCw%A 4>&V.T_

SS. m.  j*/«, A*' I 6  Hi -hh }

Varuj, človek, greha se,

cn  ,,  . • ... . .. Vir nesrečo vsake je. „ .....

*7-*V Č ^ (r*  «. Ut iCjU  ^4*/»ev «v«£ca& }

(>. Kajn in Abel.

Adamu in Evi je ljubi Bog dal dva sina. Prvi se
je imenoval Kajn, drugi pa, Abel. Kajn je bil kmeto¬
valec, Abel. pa ovčar. Abel je bil pravičen, Kajn pa
hudoben.

Nekega dne sta oba Bogu darovala; Kajn je da¬
roval od prjdelkov zemlje, Abel pa najlepša jagnjeta
izmed svoje črede. Gospodu je bil všeč Abel in njegov
dar; Kajn in njegov dar pano.  Zavoljo tega je postal
Kajn tako jezen, da mu je obraz upadel.

Gospod je rekel Kajnu: „Zakaj si jezen in zakaj
ti je obraz tako upadel? Ako dobro delaš, bodeš pla¬
čilo dobil; ako pa hudobno delaš, ti bode kazen kmalu

za petami. Premaguj poželenje do greha in se mu
ne udaj Y 'čf e

Kajn pa ni poslušal Gospoda. Nekega dne reče
svojemu bratu: „Pojdi, greva malo na polje!" Ko sta
bila na polji, vzdigne se Kajn zoper svojega brata
Abela, ter ga ubije.

In Gospod je rekel Kajnu: „Kje je tvoj brat Abel?"
Kajn jo odgovoril: „No vem. Sem mar jaz varuh
svojega brata?" ... ( ;

In Bog mu je rekel: „Kaj si storil? Kri tvojega
brata vpije z zemlje do mene. Zato bodi preklet na

8

zemlji! Kadar jo boš obdeloval, ne bo ti več dajala
1  sadu. Potikal se boš in begal po zemlji!"

Kajn pobegne spred obličja Gospodovega in se je
potikal po zemlji in ni nikjer pokoja našel.

Bog je Adamu in Evi dal namesto umorjenega Abela
drugega sina, pobožnega Seta.

Bpg bo povrnil vsakemu po njegovih delih. (Rimlj. 2, 6.)

Ne daj zavisti v srcu nič prostora;

Glej, vzrok je bila prvega umora.

7. Pobožni Noe stavi barko.

Adam in Eva sta dobila še mnogo sinov in hčer,
in sčasoma je vedno več ljudi bilo na svetu. Pa tudi

9

hudobija ljudi _ j^ bila vedno hujša. Zavoljo tega je
Bog rekel: „Potrebi! lmm človeka z zemlje."

Med hudobneži pa je živel pobožen in pravičen mož,
z imenom Noe. Temu je Bog rekel: - Naredi si bar- .
ko iz  obtesanega lesa in oinaži jo s smolo znotraj in
zvnna j- Zgoraj naredi barki okno in ob strani vrata.
Kajti, glej, povodenj bom poslal na zemljo in bom po¬
končal vse, kar je na zemlji. Ti pa in tvoja družina,
pojdi v barko. Tudi od vseh živali vzemi -v barko po
dvoje in zraven še živeža za se in živali."

Noe je storil vse, kakor mu je Bog zapovedal. Mnogo
let je delal barko in ljudi opominjal k pokori. Toda
ljudje niso marali za njegovo svarjenje, jedli in pili so
in svatovščine obhajali.

Moj sin, ako te grešniki vabijo, no vdaj se jim. (Preg. 1, 10.)
Bog pravičnega varuje,

Grešnika pa on kaznuje.

8. Vesoljni potop.

Zdaj je Gospod Noetu rekel: .. Pojdi v  ba rko; zaka j,
dal bom deževati štirideset dni in štirideset nori. Vse
žive stvari bom z zemlje pijpSaf.

Noe je šel v barko. Z njim so šli tudi njegova
žena, trije sini in^žene njegovih sinov in živali, kakor
je bil Gospod zapovedal. In Bog je od zvunaj za njimi
barko zaprl.

Tedaj se vse za tvor nice neba, odpro in deževalo je
štirideset dni in štirideset noči. Vode so naraščale in
vzdigovale barko nad zemljo. Zdaj so pač ljudje zdi-

10

kovali in jokali; vsi prestrašeni so klicali Boga in ple¬
zali na hiše, drevesa in gore. Toda bilo je prepozno
in zastonj. Voda je stala petnajst komolce v nad naj-
višimi hribi. Barka pa je pod Božjim varstvom mirno
plavala nad vodo.

Tedaj so bile pokončane vse stvari, ki so živelo na
zemlji, od človeka do živali, od ptice v zraku do črva v
zemlji. Ostal je le Noe in kar jih je bilo ž njim v barki.

Blagor mu, kdor se Gospoda boji. (Ps. 111, 1.)

Le en o ti potrebno je:

Boga boj, dete, vedno se!

11

9. Noe pride iz barke in daruje.

Sto in petdeset dni je voda stala na zemlji. Tedaj
pošlje Bog gorek veter čez zemljo. Voda je začela
upada ti in barka je obstala na neki gori.

Ko se je bila zemlja že čisto osušila, je Bog Noetu
rekel: „Pojdi..iz barke tj in vsi, ki so s teboj in
vse živali."

Noe je šel iz barke in ž njim vsi njegovi in vse
živali. Da se zalivali Bogu, postavil je oltar in je Bo-

12

spodu daroval, Bogu jo bila ta daritev prijetna. Lepa
mavrica se pokaže na nebu in Gospod je rekel: „Niltoli
več ne bode povodenj pokončala vse zemlje."

Rad hvaležnega so skazi;

Nehvaležnost vse sovraži.

10. Bog pokliče Abrahama.

Noetov zarod se je jako pomnožil, pa tudi hudobija
je vedno naraščala. Ljudje niso več spoznali ljubega
Boga. Mesto stvarnika so molili stvari ali celo mrtve
podobe.

V tistem času je živel v mestu Ur pobožni Abra¬
ham. Njemu je Bog rekel: „Idi iz svoje domovino in
pojdi v deželo, ktero ti bom pokazal. Jaz te bom storit
očeta velikemu narodu in te oblagodaril. “

Abraham je veroval Bogu ter šel v deželo Kanaan.
Ondi se mu Gospod prikaže ter mu reče: „Glej, to deželo
bom dal tebi in tvojemu zarodu . 11  Od tistega časa se
je Kanaanska dežela imenovala obljubljena dežela,  ker
je Bog to deželo bil obljubil Abrahamu in njegovemu
zarodu.

Gez nekaj časa so je Gospod spet prikazal Abra¬
hamu, ter mu rekel: „Svojo zavezo storim s teboj. Jaz
hočem biti s teboj in s tvojim zarodom; vi pa meni,
svojemu Bogu, služite.  V znamenje to zaveze se naj
pri vas vsako dete možkega spola,  kodah je .osem dni
staro, obreže . 11

13

Abraham je bil že devet in devetdeset let star, pa
še ni imel nobenega otroka. Tedaj je Bog Abrahamu
rekel: „Cez leto dni bo Sara, tvoja žena, sina dobila."

Kdor zaupaš na Boga,

Nič ne boj se hudega.

Od rojstva do smrti povsod
Bom zvesto ti služil, Gospod!

11. Abraham hoče svojega sina Izaka darovati.

Ko je bil Abraham sto let star, dobil je sina.
Imenoval ga je Izaka, ter ga osmi dan obrezal.

Ko je Izak odrastel, skušal je Bog Abrahama. Rekel
mu je neko noč: „Abraham, vzemi svojega edinega
sina Izaka, kterega ljubiš-, in pojdi na goro Morijo in
tam mi ga daruj v žgavni dar."

Na vse zgodaj vstane Abraham, nacepi drv za žgavni
dar in je naloži sinu Izaku na rame. On sam pa nese
v rokah ogenj in nož. Na potu reče Izak: „Moj oče!"
Abraham odgovori: „Kaj hočeš, moj sin?" „Grloj,“
pravi Izak, »tukaj so drva- in ogenj; kje pa je jagnje
za žgavno daritev?"

Abraham je odgovoril: „Bog bode že skrbel za
žgavno daritev, moj sin!"

Tako sta šla na goro. Na gori postavi Abraham
oltar, položi nanj drva, zveže svojega sina Izaka, ter
ga posadi na drva. Potem stegne svojo roko in prime
za nož, da bi zaklal svojega sina. Pa glej, angelj z

14

nebes zakliče in reče: „Stoj, Abraham, nič žalega ne
stori mladenču! Zdaj spoznam, da se Boga bojiš in
da bi zavoljo Boga ne bil prizanesel niti svojemu edi¬
nemu sinu. 0

Tedaj se Abraham ozre in zagleda ovna, ki je za
roge med trnjem tičal. Abraham prime ovna ter ga
daruje Bogu mesto svojega sina. In angelj Gospodov
je spet z neba zaklical: „Tako govori Gospod: ker si
to storil in nisi prizanesel svojemu edinemu sinu zavoljo
mene, hočem te oblagodariti in tvoj zarod pomnožiti,

15

kakor zvezde na nebu. In v tvojem zarodu bodo obla-
godarjeni vsi narodi zemlje . 11

Potem se je Abraham s svojim sinom vrnil domu.

Tako je Bog svet ljubil, da je svojega edinorojenega sina dal.
(Jan. 3, 16.)

Dober otrok vse stori
Hitro, ko se mu veli.

12. Jožefa bratje sovražijo.

2‘K

Izaku je dal Bog dva sina; enemu je bilo ime Ezav,
drugemu J akob.)

Jakob je imel dvanajst sinov. Predzadnjemu je bilo
ime Jožef.  Ta je bil izmed vseh najbolj priden, zavoljo
tega ga jo Jakob najbolj ljubil, ter mu dal napraviti

-i . . . ’  V -)  ' " 'S  • 'fUL ~

lepo pisano suknio.

Ko je bil Jožef šestnajst let star, pasel je s svojimi
starejšimi brati črede svojega očeta. Tedaj je videl,
da so njegovi bratje nekaj prav hudega storili; Jožef

... .  v. - V' X , ' r/  • t* S ■JV.

gre m jih zatozi pri očetu. Zavoljo /lega so ga bratje
sovražili in mu nič več niso mogli dati lepe besede.

Zgodilo se je nekikrat, daje Jožef imel čudne sanje/
Pravil je svojim bratom: „čujte, kaj se mi je sanjalo!
Zdelo se mi je, da smo na njivi snope vezali. Moj
snop se po koncu postavi, vaši snopi pa so se mojemu
priklanjali." Na to so njegovi bratje rekli: „Ali hočeš
mar biti naš kralj?" In od zdaj so ga še bolj zavidali
in črtili.

16

!  Ce hudo vidiš, pa molčiš,
Se greha krivega storiš.

fkatjfi..vsi in sestre smo,

Med._sd30j.jae _ljubimo! /'  ■’ ' .' CA  <

13. Jožef od svojih bratov prodan.

Nekega dne so šli Jožefovi brati s čredami daleč
od očetovega doma. Tedaj rečejo oče Jožefu: „Idi in
poglej, kako je s tvojimi brati in s čredami.* Jožef
bitro- vboga in gre.

17

Ko ga bratje od daleč zagledajo, pravijo med seboj:
„Glejte, sanjavec gre! Ubijmo ga in recimo, da ga
je divja zver požrla. “

Ko je Jožef k svojim bratom prišel, slečejo mu pi¬
sano suknjo iri ga vržejo v prazen vodnjak : Potem se
vsedejo k jedi. Tisti čas pridejo tuji trgovci, ki so
šli z vsakovrstnim blagom v Egipet.

Zdaj Juda bratom reče: „Kaj nam pomaga, ako bi
umorili svojega brata? Boljše je, da ga prodamo in
ne omadežimo svojih rok; saj je vendar le naš brat.“

Bratje' mu 'pritrdijo, izvlečejo Jožefa iz vodnjaka,
ter ga prodajo za dvajset srebrnik ov. Tujci pa od¬
peljejo Jožefa v Egipet.

Jakob jii^vedel, kam da je Jožef zginil. Žalosten
je djal: ‘„Divja zver je mojega Jožefa požrla!" In dolgo
je žaloval po njem.

Dobor otrok staršev jo radost,

,Zloben njih nevolja in bridkost.

14. Jožef v Putifarjevi hiši.

%■ eJ  ' {  f Sr

Trgovci so Jožefa pripeljali v Egipet in, ga godali
Putifarju, imenitnemu gospodu. Bog pa j<‘ bil z Jo¬
žefom in zato mu je šlo vse po sreči, kar je počel.
Njegov gospodar ga jo rad imel ter ga postavil čez
vso svojo hišo.

Putifar pa je imel jako hudobno ženo, ki je hotela
Jožefa v greli zapeljati. Ali Jožef je rekel: „Kako

Iv no c lit, Zgodbe a v. pisma. 2


— 18 —

bi mogel tako hudobijo storiti in grešiti zoper svojega
Boga?“  In ostal je stanoviten ter ni v greli privolil.

Nekega dne zgrabi Putifarjeva žena Jožefa za plašč
in ga hoče držati, Jožef pa pusti plašč v njeni roki in
zbeži. To hudobno ženo raztogoti. Pokazala je plašč
svojemu možu in rekla: „Jožef je prišel k meni in me
hotel v greh zapeljati. Ko sem pa.zavpila, popustil
je plašč in zbežal." Putifar je veroval svoji ženi: zato
se je razjezil nad Jožefom in ga dal v ječo vreči.

Strah Božji jo začetek modrosti. (Sir. 1, 10.)

Kdor  laže, ga hudoba vodi,

. Oh, to storiti, sram te bodi!

15. Jožef v ječi.

cne<

Pa tudi v ječi je Bog z Jožefom in mu da milost
najti pri velikem ječarju. Ta mu je izročil vse jetnike.

Prigodi se pa, da sta veliki tocar in veliki pek
kralja Faraona bila v isto ječo vržena. Nekega jutra
opazi Jožef, da sta oba jako žalostna. Vpraša ju:
„Zakaj sta pa tako žalostna P “ Odgovorita mu: „Imela
sva nocoj sanje in nikogar ni tukaj, ki bi jih nama
razložil. Jožef pravi: „Ali ne pride razlaganje od Boga?
Povejta mi, kaj se vama je sanjalo!" Veliki točar
prvi pripoveduje svoje sanje in pravi: „Videl som pred
seboj vinsko trto, na kteri so bile tri mladike; rastla
je, ozelenela, cvetela in grozdje rodila. Imel sem v
roki Faraonovo kupico; vzamem grozdja, ožmem ga v
kupico in jo podam kralju." Jožef odgovori: „Sanje

19

pomenijo to-le: „Tri mladike so trije dnevi. V troh
dneh te bo kralj zopet postavil v poprejšnjo službo.
Takrat so spomni tudi mene in prosi kralja, da me
reši iz te ječe, kajti po nedolžnem sem semkaj prišel."

Na to reče veliki pek: „Moje sanje so pa te: Imel
sem na glavi tri jerbase moke. V jerbasu, ki je bil
na vrhu, pa je bilo mnogotere pekarije. In priletele
so ptice in jedle iz jerbasa." Jožef odgovori: „Trije
jerbasi so trije dnevi. Po treh dnevih ti bode kralj
dal glavo odsekati in te obesiti, da bodo ptice trgale
tvoje meso.“

Tretji dan potem je bil kraljev rojstni dan. Kralj
se spomni velikega točarja in peka. Točarja postavi
spet v prejšnjo službo, peka pa ukaže obesiti na kol.
Točar se veseli svoje sreče, ali na Jožefa več ne misli.

Bog nad svojimi bedi!

Bridka solza njega gane;

Brez tolažbe no ostane,

Kdor se njemu izroči!

'f/  ,/ i • f

16. Jožef povišan.

1. Dve. leti potem je. imel tudi kralj Faraon sanje.
Sanjalo se mu je, da stoji. kraj -rel^e Nil.  Kar pride
iz vode sedem lepih in debelih krav, in se ob reki
pasejo. Za njimi pride sodom grdih in suhih krav, ter
so požrlo one lope in debele krave. V tem se je kralj
prebudil. — Pa zopet je zaspal in imel druge sanje.
Sedem polnih in lepih klasov jo pognalo iz enega slekla;

20

za njimi je prirastlo sedem praznih in .snetljivih klasov,
ki so one polne požrli. Faraon se spet prebudi. Brž
ko se je^zdhnilo, pokliče vse egiptovske modrijane,
ter jim pripoveduje svoje sanje. Ni ga bilo, da bi mu
jih bil razložil.

Zdaj še le se spomni veliki točar Jožefa, ter reče:
„V ječi je mladenke*, ki je nekdaj meni in velikemu
peku sanje na-tanko razložil."

Kralj pokliče Jožefa, ter mu svoje sanje pove. Na
to mu Jožef odgovori: „Sedem debelih krav in sedem
polnih klasov pomeni sedem rodov itnih let. Sedem

21

suhih krav in sedem praznih klasov pa pomeni sedem
nerodovitnih let. Tedaj bode nastala velika lakota.
Naj si.toraj kralj priskrbi modrega moža, ki bode od
obilnosti sedmero rodovitnih let v žitnike spravil, ter
imel zalogo/'za sedem let prihodnje lakote."

2. Ta svet je bil Faraonu všeč. Rekel je Jožefu:
„Bi li mogel najti moža, ki bi bil tako moder, kakor
ti ? Glej, postavim te čez vso egiptovsko deželo in
tvojemu poVelju naj bo pokorno vse ljudstvo." Potem
sname Faraon tprstan s svoje roke in ga Jožefu na
prst natakne. Tudi zlato verižico mu obesi okoli vratu.
Potem ga da na svoj drugi voz^jposaditi, ter ukaže ga
okoli voziti in pred njim klicati: »Priklanjajte se temu,
ker jo postavljen čez vso egiptovsko deželo."

Kliči me ob dnevu stiske; otel te bom in me boš častil.
(Ps. 49, 15.)

Kaj' fing stori. .ysQ.prav.stori,

Oj; tudi jiam .se prav ne zdi .

17. Jožefovi bratje gredo v Egipet.

1. Prišlo je sedem rodovitnih let, kakor je bil Jožef
napovedal. Jožef je po vseh krajih obilno žita spravil
v žitnice.- Nastopilo je pa tudi sedem nerodovitnih let
in nastala je huda lakota. Jožef tedaj odpre žitnice
in preskrbi jnj e s kruhom ves Egipet.

Tudi v deželi Kanaanski jb tJiia 'lakota. Toraj reče
Jakob svojim sinom: »Pojdite v Egipet in kupite,
kolikor nam je treba, da lakote ne umrjemo." Tedaj

22

je deset Jožefovih bratov šlo v Egipet. Benjamina,
najmlajšega sina, pa je Jakob doma obdržal. Bal se je
namreč, da se mu ne bi na potu kaj žalega pripetilo.

2. Bratje pridejo srečno v Egipet, stopijo pred Jo¬
žefa in se mu fjioštljivo priklonijo. Niso ga spoznali.
Jožef pa jih je brž^ spoznal ter se spomnil svojih nek¬
danjih sanj. Da'bi jih skušal/govori astro ž njimi in
reče: „Vi ste ogleduhi  in ste prišli deželo ogledovat."

Odgovorili so mu: „Ne, gospod! Mi smo miro¬
ljubni ljudje in ne mislimo nič hudega. Prišli smo le
nakupit živeža. Nas je dvanajst bratov; najrulajši je
doma pri očetu, enega pa. ni več."

Jožef jim odvrne: „To je, kar sem rekel: ogleduhi
ste." Potem jih da v ječo vreči. -

Tretji dan ja jih izpusti iz ječe in jim pravi: „Ho-
čem se prepričati, ali ste resnico govorili. Eden izmed
vas naj ostane tukaj v ječi, vi drugi pa idite in nesite
domu svoje žito; potem pa spet pridite in pripeljite
svojega najmlajšega brata."

Tedaj so bratje med seboj govorili: »Zaslužili smo,
kar trpimo; pregrešili smo še namreč nad svojim bratom.
Videli smo Midkost njegove duše, ko nas je prosil^ pa
ga nismo uslišali, zato je prišla nad nas ta nadloga.‘~

Bratje so mislili, da jih Jožef ne razume. jMzuinel
pa je vse. Obrne se nekoliko od njih ter se razjoka.
Potem ukaže Buncana v pričo njih zyezati. Svojim
služabnikom pa zapove, naj onim vreče;  z žitom na¬
polnijo in denar vsakemu skrivaj v vrečo nazaj denejo.

23

Tako se^ je zgodilo. Bratje naložijo žito svojini oslom
ter odrinejo domu.

3. Doma očetu pripovedujejo vse, kar se jim je
prigodilo. Ko potem izpraznujejo svoje vrepe,, najde
vsaki svoj denar na vrhu v vreči. Vsi se prestrašijo,
in Jakob pravi: „Qb„„ysa.„otroke me bote spravili.
Jožefa ni več, Simeon je vjet in zdaj hočete še Benja¬
mina odpeljati. Ne pustim ga no z varili v Egipet.
Ko bi se mu primerila kakšna nesreča, spravilo bi me
to od žalosti pod zemljo."

Kogac-Bog ■za-Jjabft.,ima >

S-križi obiskuje, ga.

18. Jožefovi bratje gredo drugokrat v Egipet.

1. Žito, ki so ga bili iz Egipta prinesli, je pošlo
in lakota je še stiskala deželo. Zato reče Jakob svojim
sinom: ^Pojdite spet tje in kupite nam žita."

Juda odgovori: „Mož, ki ondi zapoveduje, nam je
rekel: Brez svojega najmlajšega brata ne smete priti
pred moje obličje! Pusti torej mladeniča z nami iti,
da ne umrjemo vsi. Jaz sem porok  za mladeniča."

Jakob se jim naposled uda in reče: „Ako že mora
tako biti, storite, kar hočete. Vzemite s seboj darov za
onega moža, in še enkrat toliko denarja, kakor prvo-
krat, in zraven še denar , ki sto ga našli v svojih vrečah.
Bog vsemogočni vam moža stori milostljivega, da z
vami nazaj pošlje vjetega brata in tega mojega ljubega

24

Benjamina. Jaz pa bom tačas, kakor bi bil zgubil
vse otroke!"

2. Jožefovi bratje pridejo z Benjaminom srečno v
Egipet. Ko jih Jožef zagleda in svojega najmlajšega
brata ž njimi, zapove hišniku: „Pelji te ljudi v hišo,
da bodo z menoj obedovali." Hišnik stori, kakor mu
je bilo ukazano. Potem Simeona pripelje k njim.

Ne dolgo zatem pride Jožef k njim. Bratje se pred
njim do tal priklonijo in mu izročijo svoje darove.
Jožef jih prijazno pozdravi ter vpraša: „Ali še vaš
stari oče živijo? So li zdravi?" Bratje odgovorijo:
„Naš oče, tvoj služabnik, še živijo in so zdravi." Ko
Jožef Benjamina ugleda, pravi: ,Je-li to vaš najmlajši
brat? Bog te blagoslovi, moj sin!" In Jožef se urno
obrhe, hiti iz hiše in se razjoče; zakaj milo se mu je
storilo v srcu.

Ko si je bil Jožef obraz umil, pride spet in reče:
„Prinesite jedi!" Jožef brate po starosti posadi okoli
mize. Temu so se jako čudili. Jedli so in pili in so
bili dobre volje.

Otroku, ki stari.šc ljubi, časti,

Bog srečo obilno in blagor deli.

11). Jožef še enkrat skuša svoje brate in se jim
da spoznati.

1. Jožef se je hotel prepričati, ali so se njegovi
bratje popolnoma poboljšali. Zato po obedu reče hiš¬
niku: „Napolni jim vreče z žitom in deni vsakemu

25

denarje zraven v vrečo. V vročo najmlajšega pa deni
še mojo srebrno kupo!“ Zgodilo se je tako, in bratje
odidejo. Ko pa so bili nekoliko iz mesta, reče Jožef
hišniku: »Hiti za možmi in reci jim: Zakaj ste kupo
mojega gospoda ukradli? Veliko hudobijo ste storili!"

Hišnik dojde brate ter jim reče, kakor mu je bil
Jožef zapovedal. Oni pa odgovorijo: „Kaj, mi da smo
ukradli srebro ali zlato iz hiše tvojega gospoda? Pri
.kterem izmed nas se kupa najde, on naj umrje, in mi
drugi bomo sužnji tvojega gospoda!" Hišnik preišče
vreče in najde kupo v vreči Benjaminovi. Tedaj
raztrgajo bratje svoja oblačila in se vrnejo v mesto.

2. Ko pridejo k Jožefu, vržejo se vsi na tla pred
njega. Jožef jim reče: „Zakaj ste to storili?"

Juda pa odgovori: „Bog je našel krivico nad nami,
zato se nam je tako zgodilo. Glej , vsi smo tvoji
sužnji!“

Jožef odgovori: „I\teri je kupo ukradel, tisti bodi
moj suženj; vi drugi pa idite k svojemu očetu!"

Zdaj Juda bliže stopi, ter reče: »Jaz sem za mla-
denča porok. Ako brez njega domu pridemo, same
žalosti bi očeta pod zemljo spravili. Naj tedaj jaz
ostanem tvoj suženj namesto mladenča; mladenča pa
pusti z brati domu!"

3. Zdaj se Jožef ni mogel več premagovati. Glasno
se razjoče ter pravi: „Jaz sem Jožef! Ali še moj oče
živijo?" — Bratje samega strahu kar besedice ne mo¬
rejo spregovoriti!

2G

Jožef pa jim prijazno reče: »Stopite sem k meni.
Jaz sem Jožef, vaš brat, kterega ste v Egipet prodali.
Ne bojte se! Po Božji volji sem prišel semkaj in Bog
me je postavil čez ves Egipet. Hitite k mojemu očetu

in pripeljite ga sem k meni! Jaz ga bom živil teh
pet hudih let, ki še pridejo, zakaj še pet let bo lakota/
Jožef na to objame Benjamina in se joka. Tudi vse
druge brate je poljubil in se pri vsakem jokal. Zdaj
še le so si upali bratje ž njim govoriti.

27

Jožef je dal svojim bratom vozov in živeža za pot
ter jih je bogato obdaril. Pri odhodu pa jim je še
rekel: »Nikar se ne kregajte po potu!"

Če sovražniku storiš dobroto^

Kažeš srca milega lepoto.

Kdor bratu iz srca odpusti,

Pri Bogu milost zadobi.

20. Jakob gre v Egipet.

Ko so Jožefovi bratje domu prišli, povedali so
očetu: »Jožef, tvoj sin, še živi in je gospod čez
ves Egipet." Jakob jim tega ne verjame. Oni pa mu
pripovedujejo vse in pokažejo kraljeve vozove in pre¬
lepe darove.

Tedaj je Jakob rekel: »Zadosti mi je, da še Jožef
moj sin živi: šel bom tje, da ga vidim, preden umrjem."
In Jakob se na pot napravi z vsem, kar je imel.

Juda je šel naprej in naznanil Jožefu, da oče pridejo.
Jožef ukaže zapreči svoj voz in se pelje nasproti svojemu
očetu. Ko je Jožef očeta zagledal, skočil je z voza,
oklenil se jim okoli vrata in se od veselja glasno jokal.
Oče pa Jožefu rečejo: »Zdaj rad umrjem, ker sem še
enkrat videl tvoje obličje."

Jožef je dal svojemu očetu in bratom selišča v Ge-
senski deželi. Ta dežela je imela kaj lepe pašnike.
Jožef jih je tudi obilno preskrbel z vsem drugim, česar
so potrebovali.

28

Ko je bil Jakob umrl, je Jožef dolgo časa za njim
žaloval in jokal. Jožef pa je še mnogo let srečno živel
v Egiptu, potem je tudi on umrl.

Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjejo. (Skr. raz. 14, 13.)
Truplo mora kmalu umreti
Duši vedno je živeti:

Oj skrbi sicer za telo,

Pred vsem pa duši za nebo!

21. Mojzesovo rojstvo.

1. Jakobovi mlajši so postali v Egiptu velik narod.
•Jakob je od Boga dobil priimek Izrael ; zato so se
njegovi mlajši imenovali Izraelovi otroci  ali Izraelci.
Tudi Hebrejce  so jih imenovali.

Mod tem nastopi v Egiptu nov kralj. Ta je stiskal
Izraelce in jih k težkemu delu priganjal. Naposled je
kralj Faraon Egipčanom zapovedal: „Karkoli se narodi
pri Izraelcih možkega spola, vrzite v reko!"

2. Bila je mati Izraelka, ki je imela jako lepo dete.
Tri mesece ga je skrivala. Ker ga pa ni mogla več
prikrivati, 'vzame jerbašček iz bičja, ga s smolo omaže,
dene dete vanj ter ga položi v ločje kraj reko. Nje¬
gova sestra pa je od daleč gledala in pazila, kaj se
bo zgodilo z otročičem.

Po Božji previdnosti ravno Faraonova hči k reki
pride. Ko jerbašček zagleda, pošlje jedno izmed svojili
dekel ponj. Odpre ga in najde v njem dete, ki sd jo

29

jokalo. Faraonova liči se usmili deteta in reče: „0h,
to je jeden izmed hebrejskih otrok!“

Sestra otrokova pristopi in reče: „Ali naj ktero
hebrejsko mater pokličem, da bi redila otroka?"

Kraljeva hči odgovoid: „Le pojdi!“ Deklica gre ve¬
sela domu in pokliče svojo mater. Faraonova hči jej
reče: „Vzemi to dete in doji mi ga; plačala ti bom."

Mati vzame dete in ga redi. Ko dete odraste, iz¬
roči ga Faraonovi hčeri. Ona ga vzame za sina in

30

pravi: »Naj mu bode ime Mojzes,  ker sem ga iz vode
otela.“

Kar sam moreš, stori v sili,

Drugo storil Dog bo mili.

22.  Mojzes pobegne ter postane rešitelj svojega
ljudstva.

1. Mojzes jo bil pri Faraonovi hčeri izrejen. Ko pa
je odrasel, videl je stisko Izraelcev, svojih bratov. To
ga je v srce vžalilo in ni maral več biti v kraljevi
hiši. Sel je med Izraelce, ter se močno za nje pote¬
goval. Ko Faraon to zve, hoče Mojzesa umoriti, ali
Mojzes pobegne in pride v deželo Madijan k možu z
imenom Jetro.

Štirideset let je pasel Mojzes .Totrove ovce. Nekega
dne je Mojzes gnal ovco daleč v puščavo. Tu se mu
Bog prikaže v gorečem grmu. Mojzes vidi, da grm
gori, pa vendar ne zgori, čudi se temu in gre bliže.
Gospod pa ga pokliče: „Ne hodi bliže! Sezuj čevlje se
svojih nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja! Jaz
sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov, Izakov in
Jakobov/ Mojzes zakrije svoj obraz in si ne upa v
Boga pogledati.

Gospod pa dalje govori: »Videl sem reve svojega
ljudstva v Egiptu in slišal njegovo upitje. Rešil ga
bom iz rok Egipčanov in ga peljal v deželo Kanaansko.
In tebe bom poslal k Faraonu, da izpelješ moje ljudstvo
iz Egipta. Jaz bom s teboj."

BI

2. Mojzes se izgovarja: „Izraelci mi ne bodo verjeli.
Rekli bodo: Gospod se ti ni prikazal.“

Na to Bog reče Mojzesu: ,,Vzemi svojo palico in
vrzi jo na tla.“ Mojzes to stori. Palica se spremeni
v kačo in Mojzes prestrašen zbeži. Gospod pa dalje
pravi: „Stegni svojo roko in primi kačo.“ Mojzes to
stori in kača se je spremenila v palico. Tedaj reče
Gospod: „To znamenje stori pred Izraelci in verjeli
ti bodo."

Mojzes gre torej v Egipet. Na Božje povelje pride
mu nasproti njegov brat Aron. Oba gresta skupaj in

32

zbereta Izraelsko ljudstvo. Aron ljudstvu vse razloži,
kar je bil Bog Mojzesu govoril, Mojzes pa naredi čudež
s palico. In ljudstvo je verjelo in Boga častilo.

Kdor. ljubi resnično Boga in ljudi,

Najlepše e-vetlice si v srce sadi.

23. Strašni čudeži v Egiptu.

- Mojzes in Aron gresta k Faraonu in mu rečeta:
„Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Pusti moje ljudstvo,
da gre iz te dežele/ Faraon odgovori: „Kdo je Go¬
spod, da bi poslušal njegov glas ? Jaz ljudstva ne spu¬
stim/ Aron vrže palico na tla in palica se je spre¬
menila v kačo.  Ali Faraonovo srce ostane trdovratno.


33

r

Zdaj pošlje Bog čez Faraona in njegovo deželo deset
stisk, eno hujšo od druge.

Voda v reki se je spremenila v kri.

Prišle so žabe,  za žabami komarji,  za komarji muhe
v toliki množini, da jih je bila polna vsa dežela in
vsaka hiša.

Grozna kuga  je ukončala Egipčanom vso živino.
Mozoli  in gnojni mehurji  so se naredili po ljudeh in
po živini.

Strašna toča  je potolkla zelišča in drevje. Kobilic
brez števila pride v deželo in pokonča vse, kar je toča
še zelenega pustila.

Potem je bila grozna tema  tri dni po celi egiptovski
deželi, da človek ni videl človeka in si ni upal nihče
ganiti se z mesta. Kjer so pa Izraelci prebivali, je
bilo svetlo.

Faraonovo srce je ostalo trdovratno in ni hotel
Božjemu povelju pokoren biti. Tedaj Mojzes reče Fa¬
raonu : „V eni noči bodo Egipčanom vsi prvorojencipomrli. “
Kdor ne uboga,

Ga tepe nadloga.

24. Velikonočno jagnje In izhod iz Egipta.

Mojzes in Aron zbereta ljudstvo in mu govorita:
„Tako zapoveduje Gospod: Štirinajsti dan tega meseca
na večer naj vsak hišni gospodar zakolje jagnje brez
madeža, toda kosti naj mu nobene ne zlomi. S krvjo
naj pomaže podboje hišnih vrat. Tisto noč jejte nje-

K n e c h t, Zgodbe sv. pisma. 3

I

34

govo meso pečeno in zraven opresen kruh. Pa hitro
jejte jagnje: tisto noč namreč bom pobil vse prvoro¬
jence v egiptovski deželi. Ko pa bom videl kri na
vaših hišah, pojdem mimo vas/

Večer štirinajstega dneva se je približal, in Izraelci
so storili, kakor jim je bil Gospod zapovedal. O pol¬
noči je Gospod pomoril vse prvorojence po Egiptu,  od
prvorojenega sina Faraonovega do prvorojenca zadnje
sužnje, tudi vse prvorojene živali. Veliko upitje nastane
po vsem Egiptu; kajti ni bilo hiše, v kteri ne bi imeli

35

mrliča. Še po noči pokliče Faraon Mojzesa in Arona,
ter jima reče: „Pojdite izmed mojega ljudstva, vidva
in Izraelovi otroci, in blagoslovite me!“

Tedaj so se Izraelci vzdignili z vsem svojim imetjem
in so šli iz Egipta. In Mojzes jim je rekel: »Praznujte
ta dan Gospodu v čast od roda do roda.“

Zivljc-nje, duša in telo
Ljubezni Božjo dari so.

25. Izraelci gredo skoz rtideče morje.

1. Bog sam je kazal Izraelcem pot. Šel je pred
njimi v oblačnem stebru, ki je bil po dnevu temen, po
noči pa svetel kakor, ogenj. Tako so prišli Izraelci do
rudečega morja.

Faraon pa se začne kesati, da je spustil Izraelce.
Udere jo za njimi z vozovi, s konjiki in z vso vojsko.
Proti večeru jih dojde pri rudečem morju. Izraelci se
silno prestrašijo ter upijejo k Gospodu. Mojzes pa jim
pravi: „Ne bojte se, Gospod se bo bojeval za vas.“ —
In glej! oblačni steber se vzdigne ter se ustavi med
Izraelce in Egipčane. Egipčanom je bil tako temen, da
celo noč niso mogli priti do Izraelcev, Izraelcem pa je
razsvetljeval noč. — In'Mojzes stegne na Božje povelje
svojo palico nad morje. Voda se razdeli na dve strani
in je bila kakor zid na desni in levi. Gorek veter je
posušil morska tla, in Izraelci so po suhem šli skoz morje.

2. Ko se zdani, planejo Egipčani za Izraelci v morje.
Ali na enkrat se iz oblačnega stebra uderejo viharji,

3 *

36

blisk in grom, in Gospod reže Mojzesu: „Stegni svojo
roko nad morje." Mojzes je storil tako. In morski
valovi se spet združijo ter pokrijejo vozove, konjike in
vso vojsko Faraonovo. Ni jeden ni ušel.

Tako je Gospod čudovito otel Izraelce iz rok Egip¬
čanov. Ljudstvo se je balo Gospoda in vei’ovalo njemu
in Mojzesu, njegovemu služabniku.

Kedar je naj večja sila,
Nam je Božja roka mila

37

26. Čudeži v puščavi.

Od rodečega morja šli so Izraelci dalje, ter prišli
v puščavo. Tam niso imeli nič več jesti, ne mesa ne
kruha. Zato so bili nezadovoljni in so začeli godrnjati.

Gospod pa jim je rekel: „ Zvečer bote meso jedli in
zjutraj se bote s kruhom nasitili/

In glej! zvečer je priletelo toliko prepelic, da so
pokrile vsa tla in so jih lehko polovili. — Zjutraj pa
je bila puščava pokrita z drobnim zrnjem, kakor s slano.

38

Ta kruli so imenovali mano.  Okus tega zrnja se jim
je-zdel kakor medene povitice. S tem nebeškim kruhom
je Bog Izraelce redil štirideset let, dokler niso prišli
v deželo Kanaansko.

Nekoliko potem so bili Izraelci v drugem kraju
puščave. Ondi ni bilo vode. Zopet so godrnjali zoper
Mojzesa. Gospod pa reče Mojzesu: „Vzemi palico, idi
na goro Horeb in vdari po skali in bode voda pritekla
iz nje.“ Mojzes je storil tako. In glej! priteklo je iz
skale obilno vode, da so se napili ljudje in živina.

Naj vse Bogu hvalo daja,

Ki nas hrani in napaja.

Srečno, zadovoljno tisti le živi,

Kdor se premaguje in voljno trpi.

27. Bog da deset zapovedi na gori Sinaj.

V začetku tretjega meseca so prišli Izraelci do gore
Sinajske. Ondi so postavili svoje šotore. Mojzes pa
je šel na goro in Gospod mu je govoril: „Pojdi in za¬
povej jim, naj se posvečujejo danes in jutri; naj ope¬
rejo svoja oblačila in se pripravijo na tretji dan. In
kedar trobente zadonijo, naj gredo do gore.“ Mojzes
je storil, kakor mu je bil Gospod zapovedal.

Ko se zasvita v jutro tretjega dne, začelo je bliskati
in grometi. Črn oblak je pokril vso goro; vsa se je
kadila, žarila in tresla. Trobente donijo vedno močneje.
Ljudstvo se boji in trepeče.

39

Tedaj pelje Mojzes ljudstvo pod goro. Bog pa začne
govoriti iz sredine ognja:

1. Jaz sem Gospod, tvoj . Bog. Ne imej tujih bogov
zraven mene. Ne delaj si izrezane podobe, da
bi jo molil.

2. Ne imenuj po nevrednem imena Gospoda, svojega
Boga.

3. Spomni se, da posvečuješ sobotni dan.

4. Spoštuj očeta in mater, da bos dolgo živel in ti
bo dobro na zemlji.

40

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešestuj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.

9. Ne želi svojega bližnjega žene.

10. Ne želi svojega bližnjega hiše, njive, hlapca, dekle,
vola, osla in ničesar, kar je njegovega.

Trepetaje je ljudstvo govorilo: „Vse, kar je Bog
zapovedal, hočemo spolnovati.“

Potem je Mojzes zopet šel na goro in je ondi ostal
40 dni in 40 noči brez jedi in pijače. Gospod mu je
dal dve kameniti plošči, na kterih je bilo z Božjim
prstom zapisanih deset zapovedi.

Strah Božji naj navdaja ti srce;

Spolnuj vse, kar Gospod ti zapovd.

Deset zapoved’ Bog jo dal,

Življenja svetega ravnilo;

Če boš jih zvesto spolnoval,

Prejel nebeško boš plačilo.

28. Izraelci v obljubljeni deželi.

Ajdovska ljudstva.

Ko je preteklo 40 let, so prišli Izraelci v obljubljeno
deželo. V tej deželi so prebivali in si postavili mesta
in vasi. Njih glavno mesto je bilo Jeruzalem.  Ondi
je kralj Salomon  postavil krasen tempelj. V njem je
bilo Svetišče in Prčsvetišče. V Presvetišču je prebival

41

Gospod, v Svetišču pa so duhovniki po redu daritve
opravljali.

Pozneje so se Izraelci tudi Judje  imenovali. Bili so
edino ljudstvo, ki je verovalo v pravega Boga. Vsi
drugi narodi so bili ajdje  ali malikovalci.  Molili so
krive bogove in so zelo spačeno in pregrešno živeli.
Trle so jih neizmerne reve in nadloge.

Judje so sicer verovali v pravega Boga, pa le malo
jih je spolnovalo Božje zapovedi. Veči del se nič več
niso bali Boga; grešili so zoper Boga in se niso hoteli
poboljšati.

Tako je bil celi svet poln pregrehe in nadlog. Ljudje
si sami niso mogli pomagati. Tedaj se je usmilil Bog'
ter poslal z nebes svojega edinorojenega Sina, da bi ljudi
odrešil.-

Presrečen, kdor Boga spozna.

In kot Očeta ljubi ga.

Vse ljudstvo željno čaka že,

Daj Sina svojega, Gospod i
Pošlji ga, ki obljubljen je.

Da reši nas pregrešnih zmot..

ZGODBE NOVE ZAVEZE.


* — - 2 **^ /«/, e )/-- c /f

1. Angelj Gabrijel naznani Janezovo rojstvo.

V judejskih hribih je živel judovski duhoven, Caharija
po imenu. Njegovi ženi je bilo ime Elizabeta. Oba
sta bila pravična pred Bogom, in sta živela brez madeža

3 >

4B

HiSL


po Božjih zapovedih. Otrok pa nista imela in sta se
bila že postarala.

Prigodilo se je, da je Caharija prišel na vrsto du¬
hovno službo v tempeljnu opravljati. Sel je v svetišče
pred oltar kadila zažigat. Ljudstvo pa je zvunaj
v preddvoru molilo.--Tedaj se prikaže Cahariji angelj ob
desni strani oltarja. Caharija se prestraši, ko angelja
zagleda. Angelj pa mu reče: „Ne boj se, Caharija!
tvoja prošnja je uslišana. Tvoja žena Elizabeta bo
dobila sina in daj mu ime Janez. Veselje boš imel
nad njim, kajti on bo velik pred Gospodom. Vina
in močne pijače ne bo pil. Že pred svojim rojstvom
bo napolnjen s svetim Duhom. Veliko Izraelovih otrok
bo spreobrnil k Gospodu, njihovemu Bogu. Hodil bo
pred Gospodom, da mu pripravi sveto ljudstvo.“ Na
to angelj zgine in Caharija se vrne domu.

Veliko premore stanovitna molitev. (Jak. 5, 16.)
Tx 6 ja...pr 2 Š.nja. nič ne zda,

Če no misliš na Boga!

2. Angelj Gabrijel naznani rojstvo Jezusovo.

Šest lAesČscev potem je bil angelj .Gabrijel- poslan v
Nazare{ k devici, kteri je bilo ime Marija.  Zaročena
je bila možu, Jožefu  po imenu. Angelj pride k Mariji
in jej reče: „Cescena si Marija! milosti 'polna, Gospod
jeJjL-teboj, blazma si med ženami

Ko je Marija to slišala, se prestraši. Angelj pa jej
reče: „Ne boj se, Marija! ker milost si našla pri Bogu.

44

beta bode v svoji starosti sina dobila, ker pri Bogu
ni nemogoča nobena reč/

Marija je rekla: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi
se mi po tvoji besedi / In angelj je šel od nje.

Glej, sina boš dobila in daj mu ime Jezus.  Qn bo
velik in Sin Najvišjega imenovan."

Marija je rekla angelju: „Kako se bo to zgodilo?"
Angelj odgovori: „Sveti Duh bo prišel v te, in moč
Najvišjega te bo obsenčila. Glej, tudi tvoja teta  Eliza-

novomašnik.

45

v  Pozneje se je angelj., prikazal Jožefu in mu rekel:
„Jožef, vzemi Marij p-1v sebi. Z močjo svetega Duha
je mati Sina Božjega. Daj mu ime Jezus, ker bo svoje
ljudstvo rešil njegovih grehov." )

0 Imo čez vsa imena,

Ki ga angelji slavč,

klanjajo kolena,

' ' Boiti. *"

ime

vse veke livali se!

- i)yTne-<&

a obišče svojo teto Elizabeto.

Jos. v. P,

RO
OE J El

Marija se tiste dni vzdigne in hiti v gore k svoji
teti Elizabeti. Stopila jo v hišo in pozdravila Elizabeto.
Ko Elizabeta pozdravljenje sliši, bila je napolnjena
s svetim Duhom, ter je na glas zaklicala : „Blažcna si
med ženami in blažen je sad tvojega telesa!  Od kod
meni to, da pride mati mojega Gospoda k meni?"

Marija pa je rekla: „Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarju; ker
se je ozrl na nizkost svoje dekle. Kajti odzdaj me
bodo srečno imenovali vsi narodi."

Marija je ostala blizo tri mesece pri Elizabeti, potem
pa se je povrnila na svoj dom.

Elizabeta pa je dobila sina, kakor je bil angelj na¬
znanil. Caharija in Elizabeta sta ga bila vesela ter
mu dala ime Janez,  kakor je bil angelj zapovedal.

46

Mali Janez je rastel in močen prihajal v duhu. Še

prav mlad je šel v puščavo
časa, ko se je imel pokazati

Marija si nam raj dobila,

Za to te vedno bom slavil!
Živeti sveto nas učila,

Da večno vsak bi srečen bil.

O daj, da srčno ljubim te,
Varujem greha skrbno se!

in je živel tam do tistega
pred izraelskim ljudstvom.

Svet Jožef! v svojega očeta
Te Božji Sin izvolil je;
Nevesta čista, Mati sveta
Je tebi zaročila se.

Naj tvoj izgled pravičnosti
Mi vedno bode pred očmi!

47



*.v.y

4. Rojstvo Gospoda Jezusa Kristusa.

Ob tistem času je prišlo povelje od cesarja Avgusta,
da naj se popiše vsa dežela. Vsi so šli, da se dajo
zapisati, vsakdo v sveje.mesto.

Jožef in Marija se toraj podasta v Betlehe m,  mesto
Davi d ov o, ker sta bila iz rodu kralja Davida; pa nikjer
nista dobila prenočišča. Toraj gresta zvunaj mesta
V neki pastirski hlev. In tukaj je prišel na svet Jezus
Kristus, Sin Božji.  Marija je Dete v plenice povila
in v jasli položila, j

.Ml u».

/jSLčVtM

W- v

Tako jo Bog syqt
Sina. (Jan. 3, 16.),

r  1 'ženo \

Tamkaj mčzla Burja brije,
V srci našem ijubav klije:
Pridi in ne hodi preč,

Mili Jezus, nikdar več!

nebeško Detece,
česar prosim Te :

vsem v nebesa priti,:
j Angeljoem se pridružiti,

Tam bomo prepevali
Slavo Tebi večne dni!

5. Angelj naznani pastirjem Jezusovo rojstvo.

V tistem kraju je bilo nekaj revnih pastirjev, ki so
bedeli pri svojih čredah. In glej,''angelj Gospodov je
stal pred njimi in rekel: „Ne bojte se! Naznanjam
vam veliko veselje. Danes vam  jeJv ‘mestu Davidovem
rojen Zveliča r ! kteri je Kristus Gospod. In to vam
bodi V znamenje: našli bote Dete v plenice povito in
v jaslice položeno/

48

Mahom je bila pri angelju množica neheških duhov,
ki so Boga hvalili rekoč: „Cdst, bodi Bogu na visokosti,
in na zemlji mir ljudem, ki so dobr e volje . 11

Potem so se angelji vrnili  v nebesa. Pastirji pa so
govorili med seboj: »Pojdimo v Betlehem in poglejmo,
kar nam je Gospod !  naznanil."

Hitro gredo in najdejo Marijo in Jožefa in Dete,

49

ki je v jaslicah ležalo. In pastirji so se vrnili in Boga
hvalili in častili.

Gez osem dni je bilo Dete obrezano .  Dano mu je
bilo ime Jezus,  kakor ga je bil angelj že pred rojstvom

. ■

* /

Vsi stari in mladi!
Prihitite radi:
Obiskat Boga.

C8e~i

Naj srce ljubeč ^MK i2.V*,‘

M.  fJUr~V’ / a  •

iJt)

Cisto in goreče
Jezusu vsak da!

<9W

7


V

6. Modri iz jutrove dežele Jezusa molijo.

Ko je bil Jezuj v Betlehemu rojen, prišli so

modli


iz daljne jutrove dežele v Jeruzalem in so vprašali:
»Kje je novorojeni kralj Judov? TT " 1 1 '

zvezdo na jutrovem

m

Videli smo njegovo
smo ga prišli molit. “ Ko je

kralj Herod to slišal, se je prestrašil. Sklical je vse
pismarje ter jih izpraševal, kje bi imel Kristus rojen

biti. Pismarji mu odgovorijo: „V Betlehemu na

Judejskem. “

Tedaj je Herod poslal modre v Betlehem in je
rekel: »Idite in skrbno poprašujte po Detetu in kd&ar
ga najdete, pridite mi povedat. Tudi jaz bom šel Dete
molit."

Modri se precej odpravijo proti Betlehemu. In glej,
zvezda, ki so jo na jutrovem videli, šla je pred njimi,
dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo Dete. Ko
so modri zvezdo zagledali, so se silno obveselili. Sli
so noter in našli Dete in Marijo njegovo mater. Padli

K ne c h t, Zgodbo sv. pisma. 4

50

so predenj in ga molili, ter mu darovali zlato, kadilo
in mm- ''

Po noči pa je Bog modrim zapovedal, naj se ne
vračajo k Herodu. Zato so se po drugem potu vrnili
s svojo domovino.

6  L

Nairi Detcco rojeno Ljubezni ge topiti

Tam v Betlehemu je; Do Tebe hrepenim,

Oj Detece ljubljeno, Tvoj hočem vedno biti,

Darujem Tebi se 1 Naj vmrjem alj živim!

C


51

MUHz  m l ac l a

7. Jezus v tempeljnu darovan.

Ko je bil Jezus 40 dni star, ga Marija in Jožef
neseta v Jeruzalem, da ga postavita, pred Gospoda.
Tudi sta prinesla zapovedan i dar za uboge, namreč dva
Kba.

(i/...We*7 w

"tistem času je živel v Jeruzalemu pobožen starček 4 )
po imenu Simeon.  Ta je žel j  ml pričakoval Zveličarja.

Po nagibu'  svetega Duna' ‘prišel je Simeon v tempelj,

'J *v

$) — 52 —

ko sta mila Marija in Jožef Dete Jezusa prinesla. Si¬
meon je vzel Dete v svoje naročje, 'Hvalil je Boga in
rekel: „Zdaj rad nmrjem . ker so moje oči videle

Zveličarja. “

V Jeruzalemu je bila tudi 84 let stara vdova, Ana
po imenu. Služila je Bogu z molitvijo in postom noč
in dan.

Tudi ona je prišla ravno tisto uro v tempelj in je
Gospoda, in o njem govorila vsem, ki so pri-
^ ^ čakovali Odrešenika. _ ei.

j) ■  ^fjj, v tempelj Marija pobožno hiti,

4) (4/7 Tam Dete presveto v naročji drži.
s) (j~- t  -ryj£-c hfr-  Da Jezus bo trpel za grehe sveta,

Na križu umiral, to Mati spozna.

d ^ -Ja ~,VW-



8. Jezus beži v Egipet.

V tistem času se je prikazal angelj Gospodov po noči
Jožefu in mu rekel: ,,Vstani! vzemi Dote in njegovo
mater m beži v Egipet. Ondi Ostani, dokler ti nc po¬
rečem,. Herod bo Dete iskal, da bi ga umoril.“ Jožef
kar vstane, vzame še tisto noč Dete in njegovo mater
in pobegne v Egipet. _ :  .

Herod je nekaj časa modrih  pričakoval. Ivo jih pa
ni bilo, se je silno r azsr dil . Zapovedal je v Betlehemu
in celi okolici pomoriti vse fantiče, ki f so^ bili dve leti
ali manj jstari. Tedaj so matere silno jokale in ža¬
lovale in se niso dale utola/.iti.

<**#  Ah  'e«.»

- 53

Ne dolgo potem jo Herod umrl. In angelj Gospodov
se spet prikaže Jožefu v Egiptu, ter mu reče: „ Vstani,
vzemi Dete in njegovo mater in vrni se v Izraelsko
deželo." Jožef vstane, vzame Dete in njegovo mater
in se vrne v Izraelsko deželo. Sel je na Galilejsko in

je prebival v Nazaretu.  -

ŽoNtJjt  - i ■ 1  ( 4 > Iv- Vi' i /jy't/i

Bogu izroči dušo in telo,

Vsikdar tc vodil ljubeznjivo bo.

, M K JO,«

‘ ‘£jUz/i£j0*t-T / -7<4 ! gt.t/‘57gpzv’/u.

54

9. Dvanajstletni Jezus v tempeljnu.

Ko je bil Jezus dvanajst let star, šel je s svojimi
stariši v Jeruzalem k velikonočnim praznikom. Ko so

prazniki.minuli, sta Marija in Jožef se vrnila, Jezus

pa je ' ostal v Jeruzalemu. Njegovi .< stariši tega niso
vedeli; mislili so, da,  je .pri tdvaršiji in so šli dan hoda,
ter ga iskali med sorodniki in znanci; pa ga niso našli.
Torej se podajo nazaj v Jeruzalem in ga skrbno iščejo.

55

In prigodilo se je, da ga tretji dan najdejo v tem-
peljnu. Y sredi med učitelji je sedel, jih poslušal in
popraševal. Vsi, ki so Jezusa slišali, čudili so se nje¬
govi razumnosti in njegovim odgovorom.

Njegova mati mu reče: „Sin, zakaj si nama to
storil? Glej, tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala . 8

Jezus odgovori: „Zakaj , sta me iskala? Ali nista
vedela, da moram biti V-l£tBa 'Bar je mojega Očeta ?“
Potem se je Jezus vrnil s svojiipi stariši v Nazaret
in jim je bil pokoren.  In je rastll na modrosti'ih sta¬
rosti in v milosti pi-i Bogu in pri ljudeh.  Jezus je
ostal v Nazaretu pri stariših do svojega tridesetega leta,

„ zato se Je:

Nazareški imenuje.,,

■ jf.l Avt

Vm<

Mft

(AjJL

{ U‘Jg'1 VopiitliB' Te"calumff *T,
•Ce moliš, dekš, vbo^aš i ;\<l f
C,,;k<.v lii^v'Božjo jo,
Lopo v  iriei žobnajsaj se !

10. Janez Krstnik Jezusu pot pripravlja.
->mA'  y

i n nuc 1

»V*

■ Priblizevalse je Sas, ko je" Jezus imel začeti - ljudi
učiti. Tedaj je prišel .Janez v okolico ob Jordanu in

, m I.  ♦*//

poti, -„ „ ■‘ j dL-us -r

je pridigoval in krscevž^^K Ž^a l je: ,/Delajte pokanj,  , r

kraljestvo Bolje sevcun pri Mzuj efP**

Janez je imel osido spokorno oblačil

okoli

divji medd

Iz Jeruzalema in iz cele Judeje so ljudje bodili
- :> k Janezu. Dajali so se krstiti in spbznavali so svoje grebe.

j'.:  — ke  ' 1 Z' .

— j  v  ...- x .1 --

)koli svojega ledja. Njegova hrana
livii med.*^^W v ^ <U '

■ilo in usnjaLpas
so bile kobiliee in



56

Mnogo jih je mislilo, da bi vtegnil Janez obljubljeni
odrešenik biti. Janez pa je rekel: ; , .Taz nisem Kris tus;
ali .za menoj pride en, ki je  .močnejši kakor-jaz. Jaz
kršenjem z vodo v znamenje pokore, on pa bo krščeval
.^svetim . Duh om. 2 (j~'

rntrgaj si, kar ti prijetno je, 7  4

Da hudo poželenje ne premaga te.

g >t ..  J-Ffnj,  Ufo . , 1£ -»<fort ijfe __

11. Janez Jezusa krsti.

Tisti čas je Jezus prišel iz Nazareta k Jordanu, da
bi se dal od Janeza krstiti. Janez se je temu Jbranil


ttA S K

57

in rekel: ..Meni je trebil, du bi me Ti krstil in Ti
p r ideš ,

Jezus pa mu odgovori: »Pusti.za_zdaj,,_ifl je volja

Božja." In tedaj je Janez Jezusa krstil.

Ko je bil Jezus krščenstopil je brž iz vbile. In
glej, nebesa so se'odprla in sveti Duh pride v podobi
goloba in se ustavi nad Jezusom. Z nebes pa se je
zaslišal glas: „Ta je moj Iji
imam dopaaeliie. ... k

" . .^ 4 hPm

Tri osebe so v skrivnosti: V

Oče, Sin in sveti Duh; V

Eno bitje pa v svetosti: Milost svojo pa razliva

Večni, trojedini Bog. Dan na dan čez vse stvari.

ibljeni Sin,
- '**+*<&

nad liter im ^

_ rw>2^*—

vecm luči on prebiva, &
ideti ga možno ni;


Čast Očetu, Sinu, Duhu naj
Bode vselej, zdaj in vekomaj!

12. Jezusov prvi čudež v Kani Galilejski. ^-- , . „

Ko je bil Jezus 30 let star, začel ie učiti  in čmežeži

’’  -.{/L »a

delati.

'&/&%,  . . -*p ■' /-  --*!v

Za pomoč si je tudi nabiral učencev.  Izmed

7<s*tev4

učenčev si je

izvolil d vami

Prvi, ču

ajst apostolov.

t.

fVA -

idež je storil Jezus v Kani, meatdeu

r ....

'JU ,\

, ".Tv

na Ga--’'

blejskem. ^tjndi je bila/žehitnina; in Mati Jezusova je

bila tam. Tudi Jezus in njegovi učenci so bili povabljeni.

Zmanjkalo jim je pa vina in Marija reče Jezusu:
»Vina nimajo." Jezus jej odgovori: „Moja ura se ni
prišla. “

Tedaj reče Marija služabnikom: „Karkoli vam poreče
Jezus, to storite."

— 53  —

V hiši je stalo šest kamnitih ( vrčev za vodo. Vsak
je držal dva do tri l ička le/ .Jo/.ns reče služabnikom:
^Napolnite te vrče z vodo.“ In napolnili so jih do vrha.
Na to jim reče Jezus: „Zajmite zdaj in nesite stara-
suni! “ In storili so tako. Z'' &

Stajašjna je pokusil in videl, da je jako dobro vino.
On pa ni vedel, odljiolf bi bilo to vino. Poklical je
torej ženina in mu rekel: Vsakdo  da..najprej dobro

vino in  potem slabej.šegaa-ti pa si dobro vino do zdaj
prihranil. “

59

!

Ta začetek čudežev je Jezus Storil v Kani na Ga¬
lilejskem. S tem je razode l svofe veličanstvo in njegovi
učenci so verovali v njega.

Nokdaj Jezus 7 pri ženitvi
Vodo v vino spremeni,

Pri prpsvMi kdaj daritvi
Vino v svojo lastno  kri.

18. Jezus uči in kolnike ozdravlja.

Neko soboto  je Jezus učil v shod nic i v Kufarnavmiir«)
Iz shodnice je šel v hišo Si mona_P_etra in njegovega*’'

60

brata Andreja. Petrova talca pa je imela hudo mrzlico,
in prosili so Jezusa, naj jo ozdravi. Jezus pristopi
k njej, prime jo za roko in jo vzdigne. Mrzlica jo .ma¬
hom pusti. Ona je vstala in stregla Jezusu in njegovim
učencem.

Ko je bilo že solnce zašlo, prinesli so k Jezusu vse,
kL.SQ bili bolni. In Jezus je na bolnike roke pokladal
in jih ozdravil.

č) 'jn Jezus je hodil po. celi Galjleji in je pridigoval.
Govoril je: „Delajte pokoro in mrujte ev'dngelju!“  In
kdor je imel kako slabost ali bolezen, prinesli so ga
k Jezusu in on je vse ozdravil/.

>  O* 1  °toli liodil in dobrote delil. (Dj. ap. 10, 38.)

Kar premora^ o kristjan!
ewjt. elJjfZitj  dobrg' vsaki dan.

jiiiSLAm-jitin*


*•■&*/,*

>

tetf'-  Ce bližpjemu dobro storiš,
Pri B/gu plačilo dobiš. )

14. Jezus mladeniča v Naj mu od mrtvih obudi.

Nekdaj je šel Jezus v mesto, Ngjm  po imenu.
Z njim so šli njegovi učenci in veliko ljudi. - Ko se je
Jezus približal mestnim vratom , prinesejo mrliča. Bil
je edini sin matere, ki je bila vrtova, . Mnogo ljudi iz
mesta je bilo ž njo.

Ko je Gospod mater zagledal, se mu je v srce
usmilila, ter ji je rekel: „Ne jokaj!“

Potem pristopi in se par dotakne; oni, ki so mrliča
nosili, pa obstojijo. In Jezus reče: „Mladenič, velim ti,

«A 7

61

vstani!“  In mrlič vstane in začne govoriti. In Jezus
ga da materi.

Vse, ki so zraven bili, je strah obšel. Hvalili so
Boga in govorili: „Velik prerok  je vstal med nami in
Bog je obiskal svoje ljudstvo."

Skoraj slišiš Božji glas,

Ki te v dolgo večnost vabi;
Bod’ pripravljen vsaki čas,
Smrti, večnosti ne žabi!

62

15. Jezus utolaži vihar na morju.

*****• '  ..... ■  - - - (j, m*  c$

Nekega dne je šel Jezus k (len ozn,roške mu jezeru.'

Mnogo ljudstva se je zbralo Tra i jezera. Jezus je
vstopil v čolnič in se vsedel; ljudstvo pa je stalo na
bregu. In Jezus jo učil ljudstvo s čolniča.

' ' V  C  i v'

Zvečer pa je rekel Jezus učencem: „Poljimo se na
ono stran morja/ Potem stopi Jezus v čolnič in nje¬
govi učenci gredo za njim.

In glej, nastal je velik vihar na morju tako, da so
valovi čolnič pokrivali. Jez us pa je spal. Učenci pri¬
stopijo k njemu, ga zbudijo in pravijo: „Gospod, reši
nas, poginjamo !“

Jezus jim odgovori: „Kaj ste tako boječi, malo¬
verni?" Potem Jezus vstane, zapove vetru in morju
in nastala je velika tihota. *

63 —

Ljudje pa so se čudili in pravili: „ Kdo je ta, da so

0 ~

mu pokorni vetrovi in morje 1“

Zaupaj^ človek v božjo moč,

Prp.vp.fi  nehaj skrbeti!

Kedar trplienia  mine noč,

Se mora dan začeti.

Resnica ta nam up sladi,

Da svojih Bog no zapusti.

f-S*! f ijl  ■ )

16. Jezus nasiti 5000 mož,

v :/j t ;■

Drugokrat se je Jezus peljal čez jezero, ter se
podni n a s amote n kraj. Pa tudi sem je šlo veliko ljudi'
za njinl Jezus se jih usmili, jih uči in ozdravlja , nji¬
hove bolnike.

Med tem pa se je zmračilo in apostoli rečejo Jezusu:
»Razpusti ljudstvo, da gre v bližnje trge in vasi ter

ti  ■ jf-

Koliko kruhov imate P 1  Andrej

. Jr J  \

si kupi živeža."

Jezus jih vpraša:
odgovori: »Mladenič jo tukaj, ki ima pel'ječmenovih
kruhov in dve ribi. Ali kaj je to med tolikanj?" Jezus
reče: »Prinesite kruhe in ribi k meni in recite ljudem,
naj po travi sedejo."

Ljudje so so vsedli. Bilo jo okoli 5000 mož brez
žen in brez otrok.

Tedaj je Jezus vzel pet kruhov in dve ribi, v nebo
pogledal, jih blagoslovil, razlomil in dal učencem;
učenci pa so jih razdelili ljudstvu. In vsi so jedli in
so nasitili.

Potem je rekel .Jezus učencem: »Poberite ostanke,
da konca ne vzamejo!" Učenci so pobrali kosce, ki
so od peterih kruhov in dveh rib ostali. Bilo jih je
dvanajst polnih košev.

Ko so ljudje ta čudež videli, so se začudili in rekli:
„Resnično, ta je prero k, ki ima na svet  _priti

?rWzf.wM Sc


Nebeški Oče, hvalim te
Kobro. .vse.!

o-

17. Jezus uči svoje učence moliti.

JA*

T 2-1 !'

X


J$Z

»?A>t

L

Nekega dne, ko je Jezus  molil, pristopil je eden
njegovih učencev in mu rekel: „Gospod, uči nas moliti!”

Tedaj jim Jezus reče: „Kedar molite, recite tako
-Q£a naš, kteri si v.ntTuisih. posvečeno bodi .tvoje imej
pridi k nam. tvpje kraljestvo; zgodi se tvoja* volja,
kakor v nebesih, tako na zemlji. - Daj nam danes naš
vsakdanji kruh; odpusti nam naše dolge,, kakor tudi
mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne zrpelji nas v

y. • - . - . I (  'T**'

skušnjavo, temveč reši nas hudega. AmernA'

t  '-- •■'V

»Prosite in' ;~

S(

bo odprlo. Kajti slelr

išče, najde, in kdor trka, se mmjodjirdS?

vam

a prosi, prejme.; žjidor

i

Moli pridno in pobožno,

Da bo v dobrem srce zmožno;

Prav živeti zna le ta,

Kdor moliti dobro zna.

ju)

18. Prilika o bogatinu hTubogcm Lazarju.

f ' 7>g .

Nekega dne je povedal Jezus to-le priliko: Bil je

IV . i

bogat moz. Oblačil se je v škrlat m tancico m se je
vsaki dan bogato gostit.  ~ Bi pa je tudi ubožec, po
imenu Lazar.  Ta je ležal pred vrati bogatinovimi in
je bil poln ran. Kad bi se bil ubožec nasitil z drob¬
tinami, ki so padale z bogatinove mize, pa nihče mu
jih ni dal. Le psi so hodili lizat njegove rane.

E. n e c lit, Zgodbe sv. pisma.

7



06

Prigodilo se je pa 7  da je ubožec umrl, in angelji so
ga nesli v naročje Abrahamovo.  Pa tudi bogatin je
umrl in je bil v pekel pokopan—  V trpljenju je povzdignil
bogatin svoje oči in je od daleč videl Abrahama in
Lazarja v njegovem naročju. Tedaj je vpil: „Oče Abra¬
ham, usmili se me! Pošlji Lazarja, da pomoči konec
svojega prsta v vodo in ohladi moj jezik; kajti gro-
zovitno trpim v tem plamenu

Abraham mu odgovori: „Pomisli, moj sin, da si ti
prejel dobro v svojem življenju, Lazar pa hudo; zdaj se
ta veseli, ti pa trpiš.—Vrh tega je med nami in vami
velik prepad, da nihče ne more od tod k vam priti. “

Strašno! — s satanom na večno
V peklu tuliti nesrečno! MK-%';

"-K,)-

A7 iit s? C 'h'.)

r

In zavržen od Boga
Zmiraj v večnem ognju biti,

Smrtni greh tam pokoriti
V mukah pekla groznega!

v':./ 1- 1  ^ p) 'm.,  .Am p  JaP'

11). Jezus blagoslavlja otrobe.

Nekega dne so pobožne matere pripeljale k Jezusu
svoje otroke," da bi roke na nje polagal in molil nad
njimi. Ker je bil pa Jezus že utrujen; učenci niso ho¬
teli otrok k njemu pustiti in so jih odganjali.

Tedaj je Jezus učencem rekel: „Pustite otročiče
k meni priti in ne branite jim, kajti jakih  je n (Peško
kraljestvo

In Jezus je poklical otroke, jih ab/cmal, roke na
nje pokladal in jih blagoslavljal.

(A

k5S

G7

Da bom priden, Jezus, daj!

Daj mi priti k Tebi v raj!

Cas zlati, nedolžnost zgubljena —

Vso večnost ne bosta dobljena.

20. Jezus Lazarja od mrtvih obudi. /

1. Lazar  je živel s svojima sestrama Marijo  in
Marto  v Betaniji  blizo Jeruzalema. Lazar hudo zboli.
Sestri toraj pošljetečk Jezusu in mu sporočite: „Gospod,
glej, ta'ki ga ljubiš, je bolan." Jezus pa je ostal še
dva dni, kjer je bil. Tretji dan reče Jezus svojim
učencem: „Lazar je umrl; pa grem, da ga obudim.%
Ko je ■ Jezus tj e* prišel, ležal je Lazar že štiri dni
v grobu. Marta je šla Jezusu nasproti in mu je rifekla:
„Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl."

5  *

i

— G8

j

Jezus jej reče: „Tvoj brat bo vstal." Marta mu
odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju na sod-
nji dan.“ ,/• :

in Jezus jej reče: „Jaz .sem  vstajenje m življenje.

(Kdor v mene veruje, bo Koti, ukbravno umrje. In kdor

živi in v mene veruje, ne bo umrl vekomaj.  Veruješ to?"

Marta odgovori: „Kaj pa, da verujem, Gosjpod, da
si ti Kristus, Sin živega pgga, ki si na svet prišel. 1 '

2. Potem je šla Marta, poklicala svojo sestro in
jej rekla: „Učenik je tukaj in te kliče." Marija hitro
vstane in gre k Jezusu; pade mu k nogam in reče:
»Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat bi ne bil umrl."
Marija je jokala/in tudi ljudje, ki so bili ž
so jokali. Ko jih Jezus vidi, sel m ti. -užali, in reče
„Kam ste ga položili?" Odgovori/) mu: „Gospod, pojdi
in poglej!" In Jezus se je razjokal.  Tedaj so Judje
rekli: »Glejte, kako ga je rad imel."

Grob je bil v skalo vsekan in s kamenom pokrit.
Ko je Jezus pred grob prišel, je rekel: »Odvalite
kamen!" Marta pa mu reče: »Gospod, že smrdi; kajti
štiri dni že leži tukaj."

Jezus jej odgovori: »Ali ti nisem rekel, da boš vi¬
dela Čast B ožjo, ako veruješ?"

Tedaj so odvalili kamen. Jezus pa je svoje oči

njo prišli,

povzdignil k nebu in molil. Potem je glasno zaklical:
„Lazar, pridi 'mn!“  m umrli je piiitej priči vun
prišel. Bil pa še je povezan na rokah in nogah; toraj
jim Jezus reče: »Razvežite ga, da bo mogel iti."

69

3. Veliko Judov, ki so zraven bili, je verovalo
v Jezusa. Drugi pa so šli farizejem pravit, kaj je Jezus
storil. Farizeji in višji duhovni so se tedaj posvetovali:
„Kaj nam je storiti? Ta človek dela veliko čudežev/
In sklenili so, Jezusa umoriti. Jezus pa jo odšel
v samoten kraj. ■ /

Vsi iz grobov bomo vstali,

Jk  |^P no k sodbi se  P° dali '

21. Jezus (la zapoved linbezuip^

Približal se je velikonočni praznik judovski in Jezus
je šel v Jeruzalem. Ko je v tempeljnu učil,^vppaša ga
farizej: „Učenik, ktera je naj veča. zapoved v postavi ?“

i " 1 x  ■ f  ' , f 7 r? - 'M ** ^

'V •

L />%* >1  /. * /k ,<♦» w  . A . . . . ^

JiC

Jezus je odgovoril: .. Ljubi Gospoda srnin a a Boga, iz
vsega svojega szaa, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli
in 'iz vse svoje nyxči. To je najveca in prva zapoved.
Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnj ega, kakor
sam sebe . 11

33 -JuMr- ■Op /***>,  J

O Bog, prisrčno ljubim Te,

O da bi bolj Te ljubil še!

Tvoj otrok biti si želim,

Daj milost mi, da ne grešim!

22.  Jezus govori o poslednji sodbi.

Jezus je svojim učencem tudi napovedal, kaj se bo
godilo, kedar bo drugokrat prišel na sodnji dan. Rekel je:

Sin človekok bo prišel v svojem veličastvu , sprem¬
ljali ga bodo vsi tingplji. Vsedel se bo na sedež svojega
veličastva. Vsi nkrodi sveta se bodo zbrali pred njim.
In jih bo ločil, kakor loči pastir ovce od kozlov. Ovce
bo postavil na svojo desnico, kozle pa na svojo levico.

Tedaj poreče nebeški kralj tistim, ki bodo na
njegovi desnici: „Pridite, btagodurjeni mojega Očeta, in
posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od za¬
četka sveta !‘‘  ' 1

Onim pa, ki bodo na njegovi.levici, poreče kralj:
„Poberite se spred mene, ri prekleti, r rečni ogenj, kteri
je pripravljen hudimi in njegovim angeljemP  In ti poj¬
dejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.

Ce grešno veselje te miče in vabi,

Oj sodbe in večnosti takrat ne žabi!

— 71  —

23. Jezus postavi zakrament presvetega rešnjega
Telesa.

Jezus je vedel, da je prišel čas,, ko bo moral trpeti
in umreti. Zato je hotel svojim spom in zapustiti; kajti
ljubil jih je, in ljubil do konca/

Na večer pred svojo smrtjo je Jezus^vzel kruh
v svo^je svet e in častitljive roke, je'‘povzdignil svoje oči
prot i nebesom, k Bogu, svojemu vsemogočnemu Očetu,
je zahvalil,' posvetil kruh, ga "razlomil in dal svojim
učencem, rekoč: »Vzemite in jejte; to je moje telo, ki
bo za vas darovano.“

9kA,

?<V'


k«- ...

• •

J M.. " ..

(4gjet

ko) -Maj'

nf

72

h


Ravno tako je vzel Jezus kelih z vinom, jp^kahvalil,
ga* posvetil in Jlal svojim učencem, rekoč: „ Vzemite in
pijte-, vsp iz njega^ tn jf>. m n ja b>-j ktera bo za vas in
za njUfiidiko prelita v odpiiscenje grehov.  -7V) stnrjp .
v moj spomin/  In pili so vsi iz njega. - M

Oeščeno, v«čno hvaljeno

Pre sveto !  , .-n-.-. -  i m

$4a / ,  /tJj»


Fridi k maši rad, kristjan,
Ge le moreš — vsaki dani


21. Jezus na Oljski gori krvavi pol poti.

j /,7

Oh, pobožno premišljujmo
Smrt, trpljenje Jezusa;

In ljubezen občudujmo

Našega Zveličarja!

fr*

Hudič je Judeža, enega dvanajsterih apostolov, £&-
poljal . da je Jezusa, svojega učenika izdal. Judež je
šel k višjim duhovn om injin rekel: „Ivaj mi hočete
dati in vam bom Jezusa izdal?" Oni. so mu obljubili
trideset srebrnikov. Judež jim je. dal besedo.’

Z enajsterimi apostoli ,se je podal Jezus v noči pred
svojo smrtjo na Oljsko goro. Ondi je bil vrt z ime¬
nom Getzemani.  V ta vrt je šel Jezus in rekel apo- -

stoloin : „ gedi te tukaj, dokler grem tje in molim.“ Le

Petra, Jakoba in Janeza je vzel seboj.

.. . .. ■

\ /l)

V /I
/—y|

. .

Zdaj je začel Jezus žalosten prihajati in se tres ti.

Torej reče trem apostolom: „ Moja duša je žalostna do


^—

, — 73  —

smrti.  Ostanite tukaj' in bedite  in mulita, z menoj/
Nato gre Jezus za lučaj dalje od njih, pade na svoj
obraz in moli rekoč: „Moj Očep ako je mogoče, vzemi
ta kelih od mene; vendar ne kakor jaz-hočem, ampak
kakor ti hočeš!“

Tako je Jezus trikrat molil. Tedaj ga smrtne težave
obidejo in njegov pat je bil, kakor krvave kaplje, ki so
padale na tla.  On pa še dalje in prisrčnejše moli.
Tedaj se mu prikaže angelj z nebes in ga potolaži.

■ ” IC/irric^i

74

Na to se je Jezus vrnil k svojim učencem, ter jim
rekel: „Vstanite! Pojdimo! Glejte, ta, ki me bo izdal,
je blizo.“

J-A -<Aj, JC J

MfaaA:  25. Jezusa vjamejo.

Ko jo Jezus še govoril, pride Judež in ž njim mnogo
vojakov in hlapcev. Nosili so svetilnice, baklje, meče
in kole. Judež jim je bil rekel: „Ivterega bom poljubil,
tisti je., njega primite." Ko je tedaj Jezusa zagledal,
stopi k njemu in reče: „Pozdravljen bodi, učenik!" In
ga poljubi. Jezus mu odgovori: „Prijatelj, čemu si
prišel? Ali s poljubom izdajaš Sina človekovega?"

Na to stopi Jezus pred druhal in jo vpraša: „Koga
iščete?" Odgovorijo mu: „Jezusa Nazareškega." Jezus
jim reče: „Jaz sem." Tedaj vsi odstopijo in na zemljo
popadajo. Ko so bili vstali, jih Jezus zopet vpraša:
„Koga iščete?" Odgovorijo mu: „Jezusa Nazareškega."
Jezus odvrne: „Povedal sem vam, da sem jaz; ako
tedaj mene iščete, pustite ±e pri miru."

Tedaj potegne Peter svoj meč in odseka hlapcu
velikega duhovna desno uho. Hlapcu je bilo ime
Malh. Jezus pa reče Petru: „Vtakni meč v nožnico!"
In Jezus se dotakne Malhovega ušesa in mu ga
zaceli.

Potem so Jezusa prijeli in zvezali.  Vsi. učenci so
ga zapustili in zbežali. Le Peter in Janez sta šla od
daleč za njim.

.; M. JU 4*4+ , *m > i '

1./i*w+)*> .jL w e!J el )Jk v -4 •

75

2(5. Jezusa k smrti obsodijo.

Druhal je Jezusa peljala k velikemu duhovnu Kaj-
fu.  Pri njem so bili zbrani pisma,r ji in Istaiašine
ljudstva. Veliki duhoven in ves zbor bi bili radi našli
kaj nad Jezusom, da bi ga mogli k smrti obsoditi;
pa niso mogli ničesar najti.

Tedaj vstane veliki duhoven in reče Jezusu: „ Rotim
te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus,
Sin Božji?"

Jezus odgovori in reče: „Jaz sem!“

%  o s

Tedaj veliki duhoven raztrga svoje oblačilo in reče:
„On Boga preklinja!  kaj se vam zdi?“

Lihim

In vsi zavpijejo: „Smrti je vreden!"

Na to so Jezusa odpeljali in do jutra stražili. V
tem času so ga vojaki in hlapci zasramovali. V obraz
so mu pljuvali, s pestmi ga bili po licu in za uho, ter

. i.i

eklinjalL

'aj r je bilo Judežu žal, da je Gospoda izdal. Pri¬

nesel je trideset srebrnikov velikim duhovnom nazaj
in jim rekel: „Grešil sem, ker sem prodal nedolžno
kri.“ Veliki duhovni pa so rekli: „Kaj to nam mar?
Ti glej!“ In Judež je vrgel denar v tempelj, je šel in
se z vrvjo obesil.

27. Jezusa bičajo.

V tistem času je bil Poncij Pilat  dpželni poglavar
v Judeji.  K temu so rhno  zjutraj’ pripeljali Jezusa,
da bi ga dal Pilat umoriti. Ali Pilat je spoznal, da

— 76  —

so višji duliovni Jezusa le iz nevošljivosti izdali. Skušal
ga je torej Mzptistiti. Veliki duhovni pa so ljudstvo
podiiuitali, in vsi so vpili: „Križaj ga, križaj ga!“

Pilat jim odgovori: „Kaj pa je hudega storil? Jaz ne
najdem krivice na njem. Dal ga bom bičati in potem
ga bom izpustil." Na to ukaže Jezusa (odpeljati in bičati.

28. Jezusa s trnjem kronajo.

Ko je bil Jezus bičan, slekli so ga vojaki in mu
ogrnili šk rlat ni plašč. Spletli so tudi trnjevo krono in

77

mu jo pritisnili na glavo.  V desnico so mn dali trst.—
Potem so pred njim poklekali in ga zasramovali, rekoč:
»Pozdravljen bodi kralj judovski!"—Drugi so vanj'plju¬
vali, ga s pestmi ’ za uho bili, trst mu iz roke jemali in
ga po glavi tolkli.

41

Kdo te Jezus je udaril?

Kdo pregrozno razmesaril ?
Kdo ti venčal sveto glavo
Z ostro trnjevo opravo?
Oh, moj greh je tega kriv,
Bodi Jezus milostljiv!

i^i ^ h ^ C

t  •• ^ -es & c  ^ i’

78

29. Jezus k smrti obsojen.

Še enkrat je Pilat poskusil Jezusa rešiti. Torej
reče Jezusa pred ljudstvo postaviti. In Jezus stopi
pred ljudstvo s trnjevo krono na glavi in v škrlatni
plašč ogrnjenJUfjPilat jim reče: „Glejte, človek! 11

^)a\ \  veliki duhovni in njih druhal so kričali: „Križaj
f/a, križaj ga!“

2 aj Pilat je rekel: „.Jaz ne najdem nobene krivice

nad njim."

— 79  —

Judje odgovorijo: „Mi imamo postavo in po tej
postavi mora umreti, ker se je sam delal Sina Bož¬
jega." _

3 a.  Zdaj je Pilat zadnjikrat poskusil Jezusa rešiti.
- Judje pa so kričali: „Ako tega izpustiš, nisi cesarjev
prijatelj!“

h c/  Na to je vzel Pilat vode, umil si je roke vpričo
ljudstva in rekel: „Jaz sem nedolžen nad krvjo tega
Pravičnega; vi glejte!“

Vse ljudstvo odgovori: »Njegova kri naj pride na
nas in naše otroke."

:  In Vdal jim je dal Jezusa, da ga kriz

f a.,\*  "_j esl "

,h  f' ^ i*t.

težki, križ, nese. i

K ~\/j r Vt  J, j~j

Tedaj so vojščaki Jezusa prijeli. Slekli so mu
škrlatni plašč, oblekli mu spet njegovo oblačilo, in ga
odpeljali . da bi ga križali. On sam je nesel svoj kriz.

Tako gre Jezus skoz mesto na morišče, ki se jo
imenovalo Golgata  ali Kalvarija,  to je: mesto mrtvaških
glav. Ž njim so tudi peljali dva razbojnika, da bi
ju križali.

Mož, z imenom Simon-r"jepriŠel ravno s polja in
hotel mimo iti. Vojaški hlapci so ga ustavili in pri¬
morali, da je pomagal Jezusu križ nesti.

Veliko ljudi je šlo za Jezusom. Med temi so bile
tudi nektere pobožne žene, ki so Jezusa milpvale in
objokovale.


jgK.1«. Meji

tv  “# <1* „*i * i-T

80

Kakor ovca je peljan v mesnico in ne odpre svojih ust.
(Iz. 53, 7.)

31. Jezusa križajo.

Okoli poldneva je prišel Jezus na goro Kalvarijo.
Vojaki mu ponudijo vina, kteremu so bili žoina  primešali.
Jezus gaje pokusil, pa ni hotel piti. — Potem so ga križali.

Z Jezusom so križali dva razbojnika, enega na desni,
drugega na levi strani, Jezusa pa na sredi.

Vojščaki so vzeli Jezusovo obleko in so'jo na štiri
dele razdelili, za vsakega vojaka en del. Suknje pa.

81

ld je bila brez šiva, niso hoteli razrezati,
njo vadlja li. Potem so Jezusa stražili. —

/y»v

On me je ljubil, in samega sebe za me dal. (Gal. 2, 20.)

O .jagnje Božje,, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas! „ -> i
eznfi  vtisni rane svoje j, ' **

-r- ,  Mi globoko v srce moje!

32. Jezus govori sedem besed in umrje.

1. Veliki duhovni in drugi Judje so zasramovali
Jezusa in rekli: „Ako si Sin Božji, stopi s križa! Dru-

Knecht, Zgodbe sv. pisma. 0

82

gim j.c pomagal, sam sebi ne moro pomagati." Jezus
pa je molil: odpusti jim , saj -ne vedo, kaj

delajo!“

2.  Tudi eden izmed razbojnikov, ki sta bila ž njim

križana , je Jezusa preklinjal. Rekel je: „Ako si ti
Kristus, pomagaj sam sebi in nama." Drugi ga jo
posvaril in rekel: ...Midva sva prejela, kar sva zaslu¬
žila; ta...pa . ni. nič h udega storil .“ Potom se je obrnil
k Jezusu in ga prosil, rekoč: - Gospod , spomni se mene,
kadar prideš v svoje kraljestvo." Jezus mu je odgo¬
voril: „ Resnično ti povem . se  danes bos z menoj

v ruju . “ o !

3. Zraven križa je stala mati Jezusova in učence,

kterega je Jezus ljubil. Materi jo Jezus rekel: „G_Lej,
tvoj sin!“  Učencu pa: jfGLej-r-dnoja mati  1“  .Od tiste
ure je učenec Janez Marijo k sebi vzel in za njo
skrbel. _^

4. Okoli poldneva je solnce otemnelo in tema
je nastala po celi zemlji tri ure. Tedaj je Jezus
glasno zavpil: „ Moj-Jdoy,  - muj.Bog, zakaj si me-za¬
pustil? 11

5. Čez nekoliko časa reče Jezus i .. Žejen , se n)!“
Tedaj vojak vzame gobo, jo v kis namoči in Jezusu
na trstu k ustom pomoli.

6., Jezus vzame nekoliko kapljic kisa na jezik in

(**'*ww> .-vr**. 5/ , . .

rete: Dopolnjeno jp.

*

83

7.

Potem na glas Savpije:

„Oce, v tvoje roke ^izro¬

čim svojo duso.“  .Pa iek besedah je nagnil.glavo m
duh izdihnil.

In glej, zemlja s4 trese in skale, pokajo. Grobi se
odpirajo in veliko 'trupel svetnikov je vstalo. Stotnika
in vojake, ki so Jezusa stražili, je groza, prevzela.
Djali so: „jR esnično,, ta. človek je bil .pravičen, .ta je bil
' SiiiLJMjL n ‘

Tudi ljudsfvd je na prsi trkalo in molče šlo nazaj

v Jeruzalem.

Solfece in luna zgubita svetlobo,—

Močno žalujejo božje stvari;

ZV *

>C*r

Sovražnikov glejte strašno hudobo,

njfZa- <y.

e **s>. y

Jidšs*Z-

Ko p Sin Božji na križu vmori:

' H/lT y.q  t-vioyii oi./.Tirt volniTVin

Mi'pa kristjani le srčno žalujmo, jcSu,-

Šolzc kesanja oko naj rosi, * StL-tss.J&JttC SvMU. *6 m

5L,

K njemu, kh za nas.umira, vzdihujmo. -

Njega častimo in molimo vsi!

33. Jezusovo truplo prebodejo iu pokopljejo,

Proti večeru vzel je eden vojakov sulico in Jezusu
stran prebodel. In pn-JkpJpriči je tekla iz nje kri,
in voda.

Potem sta dva imenitna svet ovalca truplo Jezusove,
s križa snela. Zavila sta ga v čisto platno ih ga po-

nov grob, ki je bil v

ta zavalila velik kamen.

skalo vsekan.
m  «. is..

Pred

.■jM&^lT^iigi d^n šo jrrišli veliki duhovni, post^Bflo* s%v£m$* zy1/e

pred groo m kamen zapečatili.

* *“"• " Jtcc.  • /z jj, ^

tad-

•vtv-

st


<4 f J

84

O presladko Jezusa Srce!

Daj, da vedno bolj ljubim Te!

34. Jezus od mrtvili vstane.

Jutro tretjega dne je napočilo. In glej, velik potres
je nastal. Ir Angelj Gospodov je namreč prišel z nebes,
je kamen odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje je
„ bilo kakor blisk, in njegovo oblačilo belo kakor sneg.
- In Jezus je od mrtvih vstal in vd iBast no iz groba šel.
Stražniki so od straha trepetali in na tla popadali,
kakor da bi bili mrtvi.

• ■»

85

Tisto jutro so šle neke pobožne, žene k grobu.
Hotele so namreč Jezusovo telo maziliti. Ko so se pa
grobu bližalo, videle so, da je kamen odvaljen. In
angelj jim je rekel: „Ve iščete Jezusa Nazareškega,
križanega. Vstal je in ga ni tukaj.  Idite in povejte nje¬
govim učencem in Petru."

Odvaljen je kamen, moj Jezus živi,
On vstal je iz groba iz lastne moči;


Premagal je pekel, moč smrti razdjal;
To meni up daje, od mrtvih bom vstal.

g *  . ~aZ)

80

35. Jezus se prikaže učencem in postavi zakrament
svete pokore.

Zvečer tistega dne so bili zbrani apostoli in drugi
učenci v hiši v Jeruzalemu. Ker so se Judov bali, so
bili vrata zaklenili. Kar stoji Jezus v sredi med njimi
in pravi: - Mir z vami ! Jaz sem . ne._ bojte se!“ In
učenci so še razveselili, da so Gospoda videli. Spet
je rekel Jezus: „Min vam bodi! Kakor je Oče poslal
meneu  tako jaz pošljem vas.“ Tedaj je v nje dilmil
in rekel: „Prejmite svetega Duha. Kterim bote grebe
odpustili, so jim odpuščeni; in kterim jih bote pridržali,
so jim pridržani."

In zginil je spred njihovih oči.

Spoštuj visoko mašni stan,

Od Boga mašnik je poslan.



3(5. Jezus izroči Petru naj višjo pastirsko službo.

Po vstajenju je ostal Jezus še štirideset -dni na
zeinlji. Z mnogimi dokazi je apostolom spričal, da
živi, in je govoril ž njimi o Božjem kraljestvu.

flrn fnrrnčencem  se je, Jezu s » prikazal, nekdaj
celo več kakor  boo učencem naenkrafy </ ~**' '

Nekega dne je bilo sedem učencev pri Geneza-
reškem jezeru; med temi Peter, Jakob in Janez. Na¬
enkrat je stal Jezus pri njih ob jezeru. In je ž njimi
govoril in jedel:

\C/yy-

87

Potem je Jezus rekel Simonu Petru: „Simon,, site
Jonov , ali, me. ljubiš bolj, kakor ti le?" Peter je odgo¬
voril: „Da, Gospod, ti veš, da te ljubimi “ Jezus> mu
reče: „ Pasi moja jagnjeta!“  Potem vpraša Jezus drugič:
„Simon, Jonov sin, ali me ljubiš?" Peter odgovori:

„Da, Gospod, ti veš, da te ljubim." Jezus reče: „Pasi

M  moja jagnjeta!“  In tretjič vpraša Jezus: »Simon, sin

f ’ Jonov, ali me ljubiš?" Tedaj je postal Peter žalosten

1n je rekel: „Gospod, ti vse veš; ti veš, da te ljubim."

*!£Jp-  In Jezus mu reče: ..Pasi moje ovce!“ ■' a  //„ ,  '

—-VitrO ** ptkM S™**

; ’  Vwn - ti Vrir r  -«A -th*-

* ?• m <*. ...

’ X <SM*+

i **• ' /l9 * *b- _

88

37. Jezus gre v nebesa.

a .'Zadnjikrat se je prikazal Jezus en.ajsterim štiri¬
deseti etan po vstajenju v hiši v Jeruzalemu. Jedel je
ž njimi, ter jim ukazal v Jeruzalemu  ostati, dokler jim
ne pošlje svetega Duha. Potem še le naj pridigajo
Judom in nevernikom.

Jezus je rekel: „Dana mi je tisa oblast v nebesih
in n:i zemlji; torej poj dite, in učite vse narode in
hrshijte j.h v imenu Očeta in Sina in svetega Duha, in
mv. f,e  jih spolnovati vse, kar sem vam zapovedal. In


89

glejte, jaz.,$ff)i . z. nami vse dni do konca sveta. Kdor
veruje in se da krstiti, bode zveličan; kdor pa ne veruje,
bode pogubljen."

iPotem je Jezus peljal apostole vun na Oljsko goro.
Povzdignil je svoje roke ter apostole blagoslovil. In
ko jih je še blagoslavljal, se je vpričo njih vzdignil in
sel v nebesa.  Apostoli so molili in gledali za njim,
dokler ga ni svetel oblak zakril in vzel njih očem.

Ko so še apostoli za njim gledali, glej, stala sta
dva angelja v belih oblačilih pri njih ter govorila:
„Možje "G alileje !! kaj stojite in gledate v nebo? Ta
Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bode zopet ravno
tak«, prišel, kakor ste ga videli iti v nebo.

Tedaj se apostoli veseli vrnejo v Jeruzalem.

Radost naj srce navdaja,
Jezus gro v sveto nebo,

Nam pripravljat delež kraja, 1
Kamor nas poklical bo.

Kaj še delamo na sveti?
Glava šla je v sveti raj,
Le v nebo nam je želeti,
Vživati ga vekomaj.

MK8 S.TOoažt  nat  cA&vt:p***-

; . Jf ste u . 1 .

podali v tisi., hišo,
kjer so se navadno zbirali. V molitvi  so pričakovali Sve¬
tega Duha, in ž njimi Marija, mati Jezusova in drugi
učenci. JBilo jih j,e okoli 12.0 oseb.

Deseti dan potem nastane naglo šum z neba, kakor
piš silnega viharja, ter napolni vso hišo, v kteri so
bili učenci zbrani. Plameni v podobi ognjenih jezikov
so se prikazali vsakemu nad glavo. In vsi so bili na-

90

polnjeni s svetim Duhom in so začeli govoriti v mnogo¬
terih jezikih.

Ko se je šum zaslišal, prihitela je velika.-množica
pred hišo, kjer so bili apostoli zbrani. Sedaj Peter iz

JtK

hiše stopi in Oznanjuje Judom, da je Jezus od mrtvih
vstal in sedi na desnici Božji. Mnogo jih je verovalo
in so bili krščeni, ter so postali pravoverni kristjani.
Tako jih je bilo tisti dan do 3000 duš v družbo pra¬
vovernih kristjanov, to je: o cerkev  sprejetih.

^}. X. 'Avriž Č&J&A  ^  _- ’

tjfcet+ irarč'  3*52* S f

91

Sveti Duli pričakovan,
Luči vir z nebes poslan,
Pridi in razsveti me,
Pridi in okrepi mo!

Daj resnico mi spoznati,
Tebi vedno zvest ostati!

39. Cerkev Jezusova se razširja.

'. Po binkoštnih praznikih so šli apostoli po svetu k
Judom ii^/jifcivernikom, in. so oznanjevali Jezusa in nje¬
gove nauke. V nhenu Jezusovem so delali tudi veliko
čudežev. Š temi čudeži je Gospod potrjeval njih pridigo.

JUJui “ it auttvJ-A ' I it? (tf- ,

92

Steyilo vernikov je bilo vedno večje in cerkev Je¬
zusova se je vedno bolj razširjala. Zato so si apostoli
izbrali namestnikov in pomočnikov. Molili so nad njimi
in jim roke pokladali, ter jih posvetili v škofe in mašnike.

Poglavar cerkve je bil Peter, kterega je bil Gospod
za najvišjega pastirja postavil. ■"Naslednik svetega Petra
so rimski papež. Nasledniki drugih apostolov so škofje,
in pomočniki škofov so mašniki.

Tako obstoji sveta katoliška cerkev že skoro 1900
let in bo obstala, dokler Sin Božji, ki jo je postavil,
spet ne pride, da bo sodil žive in mrt^e-

„Kdor vas posluša, mone posluša, kdor vas zaničuje, mene za¬

ničuje” (Luk. 10, HI).

Le ena prava, cerkev je,

**?*ir*~ g*  ~ am.  njej. najje sglvzvejjgmje'; .

-ŽffV ima,  *

dor za mater jo spozna.

k, .-— r —


/Ck



<^4- ^>oo€e-d. reč

't

KAZALO.

Zgodbe Stare Zaveze.

Stran

1. Vstvarjenje sveta. 1

2. Vstvarjenje in greh angeljev. 2

3. Vstvarjenje prvega človeka in raj. 3

4. Greh prvih starišev. 4

5. Kazen za prvi greh in obljuba odrešenika. 5

6. Kajn in Abel. 0

7. Pobožni Noe stavi barko. 8

8. Vesoljni potop. 9

9. Noe pride iz barke in daruje. 11

10. Bog pokliče Abrahama. 12

11. Abraham hoče svojega sina Izaka darovati. 13

12. Jožefa bratje sovražijo. 15

13. Jožef od svojih bratov prodan. 16

14. Jožef, v Putifarjevi hiši. 17

15. Jožef v ječi. 18

10. Jožef povišan.. ....  19

17. Jožefovi bratje gredo v Egipet.21

18. Jožefovi bratje gredo drugokrat v Egipet.23

19. Jožef še enkrat skuša svojo brate in se jim da spoznati 24

20. Jakob gre v Egipet.27

94

Stran

21. Mojzesovo rojstvo . .. . 28

22. Mojzes pobegne ter postane rešitelj svojega ljudstva 30

23. Strašni čudeži v Egiptu. 32

24. Velikonočno jagnje in izhod iz Egipta . . . .33

25. Izraelci gredo skoz rudečo morje . . ....  35

26. Čudeži v puščavi . . 37

27. Bog da deset zapovedi na gori Sinaj .......  38

28. Izraelci v obljubljeni deželi. Ajdovska ljudstva ... 40

Zgodbe Nove Zaveze.

1. Angclj Gabrijel naznani Janezovo rojstvo .....  42

2. Angelj Gabrijel naznani rojstvo Jezusovo . 43

3. Marija obišče svojo teto Elizabeto.45

4. Rojstvo Gospoda Jezusa Kristusa.  47

5. Angelj naznani pastirjem Jezusovo rojstvo . 47

6. Modri iz jutrove dežele Jezusa molijo ....  . . 49

7. Jezus v tempoljnu darovan .. 51

8. Jezus beži v Egipet . . . . . 52

9. Dvanajstletni Jezus v tempeljnu ... ... 54

10; Janez krstnik Jezusu pot pripravlja.56

11. Janez Jezusa krsti.56

12. Jezusov prvi čudež v Kani Galilejski . . 57

13. Jezus uči in bolnike ozdravlja . .59

14. Jezus mladeniča v Najmu od mrtvih obudi . 60

15. Jezus vtolaži vihar na morju .  62

16. Jezus nasiti 5000 mož . 63

17. Jezus uči svoje učence moliti ....   65

18. Prilika o bogatinu in ubogem Lazarju .65

19. Jezus blagoslavlja otroke . 66

95

Stran

20. Jezus Lazarja od mrtvih obudi . OJ

21. 'Jezus da zapoved ljubezni . 69

22. Jezus govori o poslednji sodbi . . . 70

23. Jezus.postavi zakrament presvetega rešnjega Telesa. . 71

24. Jezus na Oljski gori krvavi pot poti . . 72

25. Jezusa vjamojo.74

26. Jezusa k smrti obsodijo . 75

27. Jezusa bičajo- .   75

28. Jezusa s trnjem kronajo . 76

29. Jezus k smrti obsojen.  78

30. Jezus težki križ nese . .    79

31. Jezusa križajo.80

32. Jezus govori sodem besed in umrje ........  81

33. Jezusovo truplo prebodejo in pokopljejo ......  83

34. Jezus od mrtvili vstane.84

35. Jezus se prikaže učencem in postavi zakrament svete pokore 86

36. Jezus izroči Petru najvišjo pastirsko službo . 86

37. Jezus gre v nebesa . 88

38. Jezus pošlje svetega Duha ...._.   89

39. Cerkev Jezusova se razširja . 91

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA


4

Važno za poduk v zgodbah Svetega Pisma.

V Herderjevi zalogi (Dunaj  I, Wol!zeile 33) so izšle in
se dobivajo pri vseli knjigotržcih:

j Slike zgodeb Svetega Pisma,

j

Štirideset podob najvažnejših dogodeb
Starega in Novega Zakona.

40 litografovanili In barvanih listov.

Velikost listov: 44 na 50 cm.

Barvane slike 18 k  40 v;  lakirano 20 k  88 ; v lepem na
pol platnenem z vitlu (nevezane) l9 k  70 v ; lakirane 22 k  18 v;
v hrastovem okviru 26 h  40 v  ; lakirane '28 k  88 v.  —
Posamezne slik barvane po 42 v,  .barvane po 36 n,

Te slike prilepljene no. trdi papir stanejo:

20 komadov (ne lakirane) 31 k  00 v,

20 „ (lakirane) 84 k US v,

40 „ (ne lakirano) 41 k  10 v,

40 „ (lakirane) 48 k bS v.

Razume se, da se polije vse franka, z zavitkom vred.

Te slike so se do zdaj izdale v nemškem, francoskem,
j angleškem, holandskem, madjarskem, španskem, češko-poljsko-
I . hrvaškem jeziku (Slikovna Biblija).