Albert 
Širok 
90-letnik
V skromnem podslrešnem stanovanju na Jamovi cesti blizu Inštituta Jožef Slefan živi poln spominov na plodno življenje Albert Sirok. ki se je rodil 22. 2. 1895 v Kozani v Goriških Brdih. Oče je bil ravnalelj Cirilmetodove šole v Trslu, mati pa posestnica v Brdih. Šel je po očelovih slopinjah, šolal se je * Gorici, od koder so se med prvo svetovno vojno umaknili v Trst, štndij pa je dokončal v Ljubljani. Po prvi vojni je poučeval v slovenskih šolah v Trstu, Bazovici, Skednju in nazadnje v Katinari. Do leta, ko so v Trstu požgali narodni dom je igral v vseh igrah. ki so jih uprizorili in s ponosom se spominja, da je
opravil igrakko šolo Milana Skrbinška. Kdo ve, kam bi ga zaneslo življenje, če ne bi v Trstu požgali narodnega doma, saj Albert Širok pravi, da se kar ni mogel odločiti med poklicem učitelja in igralca.
Zaradi svoje slovenske miselnosti je v času vse močncjšega faiizma zanj postalo v Trstu prenevarno in leta 1930 mu je z ladjo uspelo pobegniti v Split in od tam v Ljubljano, kjer so mu na prosvetnem oddelku banske uprave ze pripravili delovno mesto. Tam je nato deloval s pisateljem in dobrim prijate-ljem Jožetom Ribičičem. V tem času pa je že sodelo-val z mladinsko matico, ki je izdajala časopis Mladi rod.
Nato so zopet prišla težka leta - druga svetovna vojna. V tistem težkem času ga je pot zanesla celo do
- K visokemu jubileju - 90-letnici, Alber-tu Široku iskreno čestitajo tudi družbenopoliti-čne organizacije in KS Milan Česnik.
Obseino je delo Alberia Široka - knjiga je njegora neločljiva sopotnica. (Foto: D. H.)
Boke Kotorske, kamor je prišel s skupino padalcev stare jugoslovanske vojske, ki ni hotela nič slišati o kapitulaciji. Ko se je od tam vrnil v Ljubljano so Itaijani najprej zaprli Karla, mladinskega pisatelja, nato še njega. Brata so kot talca ustrelili v Dragi pri Begunjah, on pa je konec vojne dočakal v koncentra-cijskem taborišču v Abruzzih v Italiji. Tam sta se spoznala z igralcem Stanetom Severjem, ki mu je edinemu uspelo pobegniti iz tamkajšnjega taborišča.
Po vojni se je za Alberta Široka začelo vsestransko plodno obdobje življenja. Od leta 1966 do 1976 je bil urednik Obzornika, ki ga je začela izdajati Prešerno-va družba, medtem je napisal knjigo Moj pogovor s Cankarjem, poleg tega pa je veliko prevajal iz itali-janščine in nemščine. Že pred drugo svetovno vojno je napisal komično opero Kazanova, ki so jo postavili na oder v Mariboru.
Ko sva govorila o Cankarju, je s ponosom pripove-doval, da je imel. ko so živeli še v Trstu, veliki pisatelj predavanje z naslovom Očiščenje in pomlaje-nje, kateremu je tudi on prisluhnil z velikim zanima-njem. Zaradi Cankarjeve svobodomiselnosti je med predavanjem ob njem sedel cenzor. ki je kar sproti krčil pripravljeno predavanje. Ko so bile za cenzorja besede naenkrat preveč svobodne oziroma ostro na-perjene, je v dvorani zmanjkalo toka in po prekinitvi je Cankar moral teraeljito skrajšano predavanje brati pri svečah.
Šc bi Albert Širok pripovedoval ob jubileju o peslrem življenju, vendar je prišel čas kosila. in tako kot sleherni dan se je odpravil proti Smrekarjevemu hramu na obed, lepo previdno in počasi s pipico v ustih. z neločljivo spremljevalko                      D. H.