27 Določevalni ključ: PUPKI SLOVENIJE Besedilo: David Stanković Ilustracije: Mojca Vek Pupki (Pleurodelinae) so poddruži- na, ki jo uvrščamo v družino pupkov in močeradov (Salamandridae), te pa v red repatih dvoživk oz. repatih kr- konov (Urodela). Na tem mestu velja izpostaviti, da je izraz krkon le drug izraz za dvoživke, ki pa se danes upo- rablja bolj redko. Od okoli 70 v svetu živečih vrst pupkov v Sloveniji naj- demo štiri. V preteklosti smo te štiri vrste skupaj s precej drugimi evra- zijskimi vrstami združevali v enoten rod Triturus, danes pa jih na podlagi novejših raziskav uvrščamo v tri raz- lične rodove. Medtem ko sta planin- ski in navadni pupek pristala vsak v svojem rodu, sta veliki in panonski pupek ostala v rodu Triturus. Odrasle pupke od ostalih vrst dvoživk ločimo po izrazito bočno sploščenem repu, ki ga ohranijo preko celega življe- nja. Imajo dva para kratkih in čokatih nog s štirimi prsti na sprednjih in pe- timi na zadnjih nogah ter za razliko od močeradov nimajo vidnih zaušesnih žlez. Od močeradov se razlikujejo tudi po biologiji in načinu življenja. Za raz- liko od njih ne ležejo živih mladičev. Samice odlagajo jajca, ki jih posamično zaščitijo z listi potopljenih rastlin. Pup- ki so tudi sicer bolj vezani na vode in v njih preživijo vsaj večji del dejavnega dela leta. Pri vseh vrstah imajo odrasli osebki med zadrževanjem v vodi gladko kožo, ki se na kopnem odebeli in posta- ne bolj žametasta. Od ostalih repatih dvoživk izstopajo tudi po izraziti spol- ni dvoličnosti. Samci so ponavadi bolj pisanih barv, imajo večjo kloako, ki se v paritvenem obdobju še dodatno za- debeli, takrat jim tudi vzdolž hrbta in repa zraste kožnat svatovski hrbtni gre- ben. Samice nimajo posebne svatovske oblike. V tem ključu obravnavamo razlike, po katerih razlikujemo samce posameznih vrst v svatovskem obdobju. NAVADNI PUPEK Navadni pupek (Lissotriton vulgaris) je razširjen po vsej Sloveniji, pogostejši pa je v nižinah. Je najmanjši pupek pri nas, zraste do nekaj čez 10 cm. Trebuh je na sredini nežno oranžno obarvan, ob straneh in proti grlu pa prehaja v belo. Pri nekaterih osebkih skoraj ni opaziti oranžne barve. Trebušna stran je po- suta s pikami, ki so pri samcih večje in bolj izrazite ter pokrivajo celo trebušno stran, tudi grlo in rep, le da so tu manj izrazite. Pike se med sabo ne dotika- jo in ne povezujejo. Med svatovanjem samcem poleg hrbtnega grebena zraste tudi plavalna kožica na zadnjih nogah, spodnji del repa pa se obarva modro in rdeče. V paritvenem obdobju se odrasli osebki zadržujejo v bolj ali manj stalnih majhnih do srednje velikih stoječih ali počasi tekočih vodah brez rib. V Sloveniji živita dve podvrsti, ki ju lo- čimo po obliki telesa in predvsem po obliki svatovskega hrbtnega grebena. Podvrsta navadni pupek (Lissotriton vulgaris vulgaris) ima v prečnem pre- rezu okrogel oz. zaobljen trup in visok ter nazobčan greben, ki sega vse do oči. Robati pupek (L. v. meridionalis) pa ima zaradi izrazitih hrbtno-bočnih gub bolj oglat trup in nizek (do 3 mm) Navadni pupek. Planinski pupek. 28 nenazobčan greben, ki se zaključi pred sprednjimi nogami. Podvrsta navadni pupek živi v JV in SV Sloveniji, drugje pa naj bi živel robati pupek. Natančni potek meje med obema podvrstama ni znan, pogosti so tudi osebki z vmesni- mi značilnostmi obeh podvrst. Pri razu- mevanju sistematike podvrst velja biti nekoliko pozoren, saj nekatera sodobna molekulskobiološka dognanja kažejo na prisotnost več različnih evolucijskih linij znotraj podvrste robatega pupka, zato nas v prihodnje morebiti čaka opis še kake nove podvrste tudi za območje Slovenije. PLANINSKI PUPEK Planinski pupek (Ichtiosaura alpestris) je splošno razširjen po vsej Sloveniji z izjemo Slovenske Istre in ravnic rek Mure, Drave in spodnjega toka Save. Po velikosti sodi med manjše pupke, saj zraste do 11 cm in je večinokrat le za malenkost večji od navadnega pup- ka. Planinski pupek ima enakomerno oranžno obarvan trebuh, ki je ostro lo- čen od hrbtnega dela. Na boku ima več manjših pik, ki praviloma ne prehajajo na trebušno stran. Samice so po hrbtu in boku bolj varovalnih barv, medtem ko so samci živo modrih odtenkov. V obdobju parjenja se pri samcih razvije nizek rumenkast greben s črnimi pika- mi. Med vsemi pupki živi na najvišjih nadmorskih višinah, a je pogost tudi v nižjih legah. Za parjenje izbira razno- like majhne do srednje velike vode, ki so ponavadi hladne, senčne in z malo rastlinja. Pri tej vrsti je zelo pogost po- jav neotenije, ko se v isti populaciji po- leg odraslih osebkov pojavljajo tudi že spolno zrele ličinke. Poleg prevladujoče forme sta bili v pre- teklosti opisani tudi dve endemični for- mi. Forma lacusnigri je bila najdena v Črnem jezeru nad Komarčo. Od ostalih planinskih pupkov se razlikuje po ve- čjem in vitkejšem telesu, pogosti priso- tnosti pik na trebušni strani, bolj oglati glavi in večjih očeh. Zaradi naselitve rib je ta populacija na robu izumrtja. Na podlagi molekulskobioloških analiz muzejskih vzorcev te forme ne moremo upravičeno obravnavati kot samostoj- no podvrsto, ravno tako pa se pojavlja skupaj z običajnimi planinskimi pupki. Druga forma, lacustris, je bila najdena v Jezeru na Planini pri Jezeru. Od ostalih se je razlikovala po zelo visokem deležu neoteničnih osebkov – to je bila pri nas tudi edina populacija z neotenijo. Odgo- vora na vprašanje, ali bi to populacijo lahko povzdignili na nivo podvrste, ne moremo več dobiti, saj je populacija za- radi naselitve rib že izumrla. VELIKI PUPEK Veliki pupek (Triturus carnifex) je v Sloveniji splošno razširjen, a redkej- ši od navadnega in planinskega. V po- plavnem pasu in na ravnicah reke Mure ga začne izpodrivati panonski pupek, s katerim se tudi križa. Velike pupke najdemo v stoječih majhnih do srednje velikih vodah brez rib. Je robusten in največji med našimi pupki – ponavadi zraste do 18 cm, lahko je tudi večji. Od planinskega in navadnega pupka ga lo- čimo po telesni velikosti in obarvanosti trebušne strani. Trebuh je rumeno do oranžno obarvan in posejan s številni- mi pikami, ki se povezujejo in zlivajo v lise nepravilnih vzorcev. Grlo je črne barve in posejano z belimi pikami, te so lahko prisotne tudi na bokih. V obdobju parjenja se pri samcu razvije visok naz- občan svatovski greben, ki je nad kloa- ko prekinjen. Po sredini repa se razvije srebrnobela proga, ta je izven obdobja parjenja svetlo modra. PANONSKI PUPEK Prisotnost panonskega pupka (Triturus dobrogicus) je bila v Sloveniji prvič po- trjena šele preteklo leto, zato je njegova razširjenost pri nas zelo slabo poznana. Doslej je bil najden le v nekaterih mrtvi- cah reke Mure jugovzhodno od Lendave in v Murski šumi, verjetno pa je priso- Veliki pupek. Panonski pupek. 29 ten tudi drugje v poplavnem pasu Mure. Panonski pupek je za razliko od velike- ga boljši plavalec in se zato v vodi za- držuje dalj časa, kjer ga tudi manj moti prisotnost avtohtonih vrst rib. Najdemo ga v mrtvicah, rokavih, jarkih in tudi v počasi tekočih rekah ali potokih. Od ve- likega pupka ga zelo težko ločimo. Po- navadi so panonski pupki manjši, imajo bolj gracilno zgradbo telesa in relativno krajše noge. Na trebušni strani ponava- di prevladujejo oranžni in ne rumeni odtenki, pike pa se ne povezujejo v li- se, so bolj pravilnih oblik in večinoma razporejene v dveh vrstah vzdolž trupa. Če se pike med sabo zlivajo, se zlivajo tako, da se izoblikuje urejen lestvičast vzorec, v katerem še vedno lahko raz- ločimo meje med posameznimi pikami. Trebušne strani odraslih pupkov (iz leve: veliki, navadni, planinski in panonski pupek). Ločevanje med ličinkami pupkov je na terenu lahko precej zapleteno. Ličinke velikega in panonske- ga pupka so večje, na grebenu imajo izrazite pege, njihov rep se konča z dolgo nitko, prsti zadnjih nog pa so dolgi (risba spodaj). Navadni pupki so ponavadi manj pigmentirani od planinskih, njihov rep pa se proti koncu ponavadi občutno zoži (risba skrajno zgoraj), rep pri planinskih pupkih (risba na sredini) se včasih lahko konča z zelo kratko nitko.