19. december 2008
Leto X., številka 2
sstismiisis
Novo gasilsko vozilo PGD Dornava
Ob odprtju modernizirane ceste Vodol - Polenšak
Vsern našin*
6raLm in 1”'“
Pveliko sreče.
S vsem zdravi3
Pvr prmaiaioeem le«3
2009!
Uredništvo
Drage občanke, dragi občani Občine Dornava!

Smo v prazničnem veselem decem bru, zadnjem mesecu tega leta. Tako je leto spet naokrog in s tem čas, da se ozremo po opravljenem delu
Za našo občino je leto 2008 vsekakor uspešno leto, saj smo z izgradnjo kanalizacije v Mezgovcih zaključili izgradnjo kanalizacije v celotnem ravninskem delu.
To je zdaleč največja investicija v Občini Dornava, ki jo bomo finančno dokončno pokrili v naslednjih treh ali štirih letih.
Ob tej investiciji, kot je bilo že večkrat povedano, je bilo v večini postorjeno še kaj drugega, od položitve električnih vodov v zemljo, položenih cevi za optiko in izgradnja nove razsvetljave. Spodnji del Mezgovcev pa smo povezali tudi s kolesarsko stezo.
V tem letu smo tudi nabavili opremo za režijski obrat, tako da z našimi občinskimi delavci sami kosimo cestne brežine, v zimskem času pa bomo prevzeli del pluženja in posipa občinskih cest. Investicija ne more biti poravnana v enem letu, na daljši rok pa bo občina vsekakor veliko pridobila.
Ob večjih investicijah pa je bilo narejeno še kaj drugega, kot je obnova sanitarij v podružnični šoli na Polenšaku, ureditev dokumentacije za Vilo pri lipi, začetek postopkov za novi vrtec itd.
Pri vseh investicijah poskušamo poiskati najboljše rešitve, ki bodo predstavljale najboljše možne kompromise za našo skupno prihodnost.
Prav tako pomembna pridobitev občine je tudi odprtje zdravstvene in zobozdravstvene ambulante. Imeti zdravnika in zobozdravnika v kraju pomeni veliko pridobitev, saj se kakovost bivanja z vsako takšno pridobitvijo močno dviga.
Na področju požarne varnosti je ena večjih pridobitev novo gasilsko vozilo v PGD Dornava, ki je namenjeno požarni varnosti za celotno občino. Priprave za gradnjo novega gasilskega doma s kulturno dvorano na Polenšaku pa so v zaključni fazi, tako da se bo z deli začelo rano spomladi.
Na področju cestne dejavnosti smo skupaj z Občino Juršinci speljali skupni projekt rekonsktrukcije in razširitve ceste Vodol-Polenšak, kjer smo bili uspešni pri črpanju evropskih sredstev.
Veliko dobrih rezultatov pa je bilo doseženih tudi v naših društvih, za kar se vsem nosilcem društvenih dejavnosti v imenu celotne Občine zahvaljujem.
Pred Vami, dragi občani, je decembrska številka Glasila Občine Dornava. Upam, da Vam bodo vsebine, ki smo jih s skupnimi močmi pripravili, polepšale in popestrile praznične decembrske dneve, obenem pa Vas seznanili tudi z mnogimi dobrimi in pozitivnimi novicami iz naših krajev.
Želim Vam veliko miru in radosti v prazničnih dneh, v novem letu pa obilo sreče, zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja.
Rajko Janžekovič Vaš župan
Drage občanke, dragi občani!
♦ ♦
Ob božično - novoletnih praznikih Vam želim obilo družinske sreče in notranjega miru. Naj Vam bodo praznični trenutki priložnost in možnost, da se posvetite drug drugemu.
V letu 2009, v katerega vstopamo,
JV	pa Vam želim sreče, zdravja, veselja
JV	in radosti ter veliko uspehov na
Bl • poslovnem področju!
Vaš župan Rajko Janžekovič
DOBITNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ IN PLAKET
PLAKETO OBČINE DORNAVA SO PREJELI:
ANTON ČUŠ, Dornava 2b
za dolgoletno aktivno delo na področju športa in društvenega delovanja
MARJAN KORPAR, Mezgovci ob Pesnici 54a za dolgoletno aktivno delo na področju VO Mezgovci ob Pesnici in delovanja v raznih društvih
FRANC PISANEC, Polenci 21 za dolgoletno delo na področju lokalne samouprave in društvenih dejavnosti
JANEZ VIČAR, Strejaci 8
za dolgoletno aktivno delo na področju obrti in delovanja na področju VO Žamenci in občine Dornava
PRIZNANJE OBČINE DORNAVA
MARIJA BELŠAK, Mezgovci ob Pesnici 4 za večletno aktivno delovanje in vodenje TED Lukari Dornava
Občinska uprava
OBVESTILA
Obvestilo št. 1
Na podlagi prvega odstavka 16. člena uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 105/07), v postopku podelitve koncesije gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Dornava, je vlada republike Slovenije na 251. dopisni seji dne 11. 09. 2008 pod točko 22 izdala Odločbo, s katero se za koncesionarja za izvajane obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Dornava izbere prijavitelja Komunalno podjetje Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož.
Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št. 128/2004) v 29. členu navaja:
(1)	Uporabnik storitev dimnikarske službe ima v zvezi z opravljanjem storitev dimnikarske službe naslednje obveznosti:
-	omogočiti mora neovirano in varno opravljanje storitev dimnikarske službe,
-	koncesionarju mora na najavljen termin pripraviti neoviran in prost dostop do kurilne naprave, dimnih vodov, pomožnih naprav ali zračnikov in dovoliti vpogled v načrte teh naprav,
-	omogočiti mora vstop v prostore, v katerih so naprave iz prejšnje alinee ali skozi katere potekajo, oziroma v katerih se opravljajo storitve dimnikarske službe ter omogočiti vpogled v načrte zgradbe, v katerih so nameščene te naprave ali skozi katere potekajo, in
-	zagotoviti ravnanje z odpadki razen nevarnih, ki nastanejo pri izvajanju dimnikarske službe, v skladu s predpisi.
(2)	Če uporabnik storitev dimnikarske službe koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev dimnikarske službe, ne dovoli ali omogoči vstopa v svoje prostore ali mu onemogoči neovirani dostop do naprav ali mu onemogoči vpogled v načrte teh naprav, je koncesionar o tem dolžan obvestiti inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja.
(3)	Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev dimnikarske službe, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev dimnikarske službe.
Obvestilo št. 2
Občinski svet Občine Dornava je na svoji 16. redni seji sprejel sklep, da cena GROBN1NE za redno letno vzdrževanje pokopališča v Dornavi in na Polenšaku za leto 2008 in leto 2009 ostane nespremenjena, to je 25 evrov z DDV. Za pokopališče Dornava se cena zviša za 6 EUR za najemnike grobov, ki niso prebivalci Občine Dornava.
Položnice za plačilo grobnine za leto 2009 bodo občanom zaradi operativnih tehničnih razlogov poslane že konec meseca marca.
Obvestilo št. 3
Na občino Dornava je prišlo kar nekaj klicev, da se po naših vaseh prosto sprehajajo psi. Še posebej po Dornavi se prosto sprehaja nekaj večjih psov, ki plašijo otroke, ko se vračajo iz šole. Vse lastnike psov vljudno naprošamo, da zagotovijo, da se le ti ne bi več prosto sprehajali po vasi.
Občinska uprava
Nove pridobitve v občini Dornava
V	mesecu oktobru sta v občinski stavbi Občine Dornava začeli delovati ambulanta družinske medicine in zobna ambulanta.
V	mesecu novembru so se v občinski stavbi Občine Dornava odprla vrata papirnice, kopirnice in trafike Branka Veseliča iz Dornave. Nudijo vam: fotokopiranje A3, A4, spiralna vezava, šolske in pisarniške potrebščine, razne tiskovine in obrazce... Papirnica je odprta vsak delovnik med 8.00 in 16.00 uro, ob petkih med 8.00 in 14.00 uro. Vabijo vas, da jih obiščete, lahko pa tudi pokličete na tel. Št. 754 00 34.
CESTA VODOL-POLENŠAK
18. oktobra je bila svečana otvoritev posodobljene povezovalne ceste Vodol-Polenšak. V projekt sta bili povezani občini Dornava in Juršinci. V okvir opravljenih del je spadala razširitev in preplastitev cestišča ter vse potrebne obcestne infrastrukture. 2,6 kilometra dolgo prenovljeno cestišče je razširjeno na 4,5 metra. Ob cestišču pa je postavljenih 56 luči javne razsvetljave. Projekt, katerega vrednost je znašala nekaj manj kot 600.000 evrov, je bil delno sofinanciran iz Evropske unije. Iz evropskega sklada za regionalni razvoj se je v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 pridobilo nekaj več kot 50 % potrebnih sredstev za investicijo. S tem je bila v Občini Dornava izvedena in zaključena ena večjih investicij v letu 2008.
Občinska uprava
OPREMA ZA REŽIJSKI OBRAT
Občina Dornava je v Odloku o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Dornava v letu 2007 ustanovila režijski obrat. Z njim opravljamo vzdrževanje in nadzor nad kanalizacijskim sistemom, vzdrževanje in urejanje pokopališč, javnih površin in javnih poti. Precej dela je tudi vloženega v urejanje okolice dvorca Dornava in osnovnega vzdrževanja njegove notranjosti. V letu 2008 je za potrebe režijskega obrata Občina Dornava nabavila naslednjo opremo:
-	traktor Robota s 105 KS,
-	mulčer brežin,
-	pometalno napravo,
-	snežni plug in
-	posipalnik soli in peska.
Traktor Kubota z mulčerjem
Vsak začetek je težak. Tako smo tudi mi imeli nekaj začetniških težav, vendar smo kljub temu v letošnjem letu izvedli košnjo brežin in nekaj pometanj cest. V zimskem času pa bomo izvajali posipavanje občinskih cest in javnih poti v Dornavi, Mezgovcih, Žamencih, Strejacih, Strmcu, Slomih in Brezovcih ter delno pluženje v Mezgovcih, Strejacih, Žamencih, Strmcu in Slomih.
Občinska uprava
Komu mar - dvorec Dornava (300 let)?
Ljudje se v večini veselimo obletnic. Večje so, z večjim spoštovanjem jih zaznamo in proslavimo. Za 300 - letnico dvorca Dornava bi rekli: »Kapo dol pred teboj očak. Za svoja leta dobro izgledaš in si še v dobri formi.Pa še na mnoga leta!« A komu mar? Nekaterim posameznikom, ki ti odpirajo vrata in okna, da dobiš sveži zrak, ki z metlo prestrašijo pajke, vprašajo, zakaj po tebi teče, gostje, ki te obiščejo, zapojejo ali zaigrajo, stroki, ki te hvali in ceni, tistim, ki za tebe pišejo, rišejo, kličejo...?
Mar nam je, ker verjamemo, da smo skupaj na poti v tvoje boljše čase, zato s spoštovanjem gledamo na tebe.
A onim drugim, ki so pozabili, da si mnogim dajal kruh ali duševno hrano, za katere si »ne bodi ga treba« -odpusti jim, saj ne vedo, kaj.!
PA ŠE NA MNOGA LETA!
Odbor za obnovo Dvorca Dornava Franc Zagoršak
SEZNAM zbiralnic za ločeno zbiranje frakcij na območju občine Dornava
Dornava - Športni zavod Dornava - Zavod Dornava Dornava - pri krožišču Dornava - šola Dornava 20/a Mezgovci l/a Mezgovci 33/c
Mezgovci ob železnici
Dornava - Grad park
Strejaci - pri kapeli
Polenci - pri avtobusni postaji
Polenšak - Kmetijska zadruga
LOČUJMO ODPADKE - ODGOVORNO RAVNANJE JE LOČEVANJE !
Namen navodil, »LOČUJMO ODPADKE - ODGOVORNO RAVNANJE JE LOČEVANJE«, je seznaniti občane, kako pravilno ravnati z odpadki. Urejeno in čisto okolje je ogledalo vsake občine in njenih prebivalcev.
V kakšnem okolju bomo živeli, je odvisno od nas samih. Potrebno bo veliko skupnega truda in dobre volje, da bomo živeli v bolj prijaznem in zdravem okolju, zato naj to navodilo služi vsakemu posamezniku kot pomoč k pravilnemu in odgovornemu ravnanju z odpadki.
Fotografski album DORNAU
Ministrstvo za kulturo je 1. 2008 založilo in izdalo bibliofilsko publikacijo »DORNAU«. Originalni fotografski album hrani 1NDOK center v Ljubljani. Album sestavlja 21 izvirnih fotografskih motivov, ki dokumentirajo celotni dvorec Dornava in njegovo opremo. Nastal naj bi v letih 1870-80 in je verjetno zapuščina Marije, grofice Auersperg, roj. grofice Attems.
Album, velikosti 27 X 32 cm, je vezan v vinsko rdeče platnice, na katere je odtisnjen pozlačen napis DORNAU. Robovi in ogli so polepšani s pozlačenim okrasjem.
Konservatorski-restavratorski posegi so bili opravljeni v 1. 2003. Bil je precej poškodovan.
Platnice so odstopile, hrbet in vogali so bili poškodovani. Deli so prepereli. Razrahljana in potrgana je bila povezava med polami. Obnova je bila zahtevna. Uporabljeni so bili orginalni materiali: laneno platno in nit, škrobno lepilo.... Album je edini takšen dokument v zbirki starih fotografij.
Faksimile fotografski album DORNAU je bil izdan v 300 izvodih. Je prispevek k uresničitvi obnove in oživitve dvorca Dornava.
Odbor za obnovo dvorca Dornava Franc Zagoršak
Pravice invalidov in njihova vključenost v družbo
Generalna skupščina Združenih narodov je 13. decembra 2006 sprejela Konvencijo o pravicah invalidov. Konvencija je kot mednarodni dogovor zgodovinsko pomemben dokument, saj je prvi pravno zavezujoč dokument Združenih narodov s področja invalidskega varstva, ki zagotavlja uveljavljanje človekovih pravic oziroma načela enakih možnosti in enake obravnave ter preprečevanje diskriminacije, ki jo doživljajo invalidi na različnih področjih življenja. Izvajanje konvencije bo spremljal Odbor za pravice invalidov, ki bo vsaki dve leti poročal Generalni skupščini Združenih narodov. Naš član v Odboru je gospod, mag. Cveto Uršič, direktor Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Slovenija je od vsega začetka podpirala sprejem konvencije in zato zelo aktivno sodelovala pri pripravi besedila ter jo dne 24. aprila 2008 ratificirala in se tako vpisala na seznam držav, ki so konvencijo potrdile.
Ustanovna listina Združenih narodov v svojih načelih priznava, da so prirojeno dostojanstvo in vrednost ter enake in neodtujljive pravice vseh članov človeške družbe temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu. Prav tako se priznava, da je invalidnost razvijajoči se koncept
in posledica medsebojnega sodelovanja med invalidi in ovirami zaradi stališč v družbi in ovirami v okolju, ki preprečuje, da bi invalidi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Kljub različnim dokumentom in ukrepanju se invalidi še vedno spoprijemajo z ovirami pri enakopravnem vključevanju v družbo in s kršitvami človekovih pravic. Zavedati se tudi moramo, da so invalidne ženske in deklice pogosto v večji nevarnosti, da doma in zunaj doma postanejo žrtve nasilja, poškodb ali zlorabe, zanemarjanja ali malomarnega in grdega ravnanja ter izkoriščanja.
Splošna načela Konvencije o pravicah invalidov so:
a)	spoštovanje prirojenega dostojanstva, osebne samostojnosti, ki vključuje svobodo izbire in neodvisnost posameznikov,
b)	nediskriminacija,
c)	polno in učinkovito sodelovanje in vključenost v družbo,
d)	spoštovanje različnosti in sprejemanje invalidov kot dela človekove raznolikosti in humanosti,
e)	enakost možnosti,
f)	dostopnost,
g)	enake možnosti za moške in ženske in
h)	spoštovanje razvojnih sposobnosti invalidnih otrok ter spoštovanje pravice invalidnih otrok do ohranitve njihove identitete.
Ob prebiranju konvencije me določene besede spomnijo na zgodbe, dogodke, ki potrjujejo trditev, da so invalidi, kljub prizadevanjem raznih organizacij in sprejemov predpisov ter dokumentov, še vedno diskriminirani, označeni kot drugačni, kot ljudje s posebnimi potrebami in še kakšen izraz bi se našel.
Stališča, ki so v družbi zakoreninjena, je zelo težko spreminjati. Stanovalci na hišni številki Dornava 128 se še vedno srečujejo s poimenovanji, kot so: grajski, zavodski in s stališči, da se ne smejo prosto gibati po vasi, da bi morali biti zaprti za zidovi in ograjami, da so nevarni itd. To pomeni, da od posameznikov v okolju še vedno niso sprejeti, čeprav nekateri bivajo v Dornavi že skoraj pol stoletja.
V Konvenciji države pogodbenice zagotavljajo, da invalidi enako kot drugi:
a)	uživajo pravico do osebne svobode in varnosti,
b)	da jim ni nezakonito ali samovoljno odvzeta prostost, da je vsak odvzem prostosti v skladu z zakonom in da invalidnost v nobenem primeru ni razlog za odvzem prostosti.
Države pogodbenice priznavajo invalidom pravico do svobode gibanja, svobode pri izbiri prebivališča in državljanstva. Prav tako priznavajo enako pravico vsem invalidom, da živijo v skupnosti in imajo možnost izbrati in se odločiti, kje in s kom bodo živeli in jim ni treba bivati v posebnem okolju.
Iz Konvencije sem nanizala samo nekaj stavkov, ki sem jih želela izpostaviti. Napisala sem tudi svoja subjektivna opažanja. Sami invalidi bi seveda svoje zgodbe napisali tako, kot jih oni doživljajo. Mogoče bo koga ta članek vzpodbudil, da bo napisal svojo zgodbo, svoje izkušnje in to tudi objavil.
Tatjana MAR VRTIČ, univ. dipl. soc. del.
Osemnajst let po plebiscitu
V začetku leta 1990 se je slovensko politično vodstvo odločilo za plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo.
O plebiscitu so se sporazumele vse takratne parlamentarne stranke in 23. decembra 1990 je bil izveden z vprašanjem: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«
Tako se je na plebiscitu 23. decembra 1990 za samostojno in neodvisno državo odločilo 88,5 % vseh volilnih upravičencev. Rezultati plebiscita so bili razglašeni 26. decembra 1990. 26. december je postal dan samostojnosti - državni praznik.
Letos mineva polnih osemnajst let, ko smo se v
Sloveniji odločili za samostojno pot. Rezultati plebiscita so bili osnova za izstop Slovenije iz nekdanje skupne države. To se je zgodilo 25. junija 1991. Sledila je desetdnevna vojna za Slovenijo. V tej vojni smo Slovenci dokazali veliko modrosti, znanja, poguma in sposobnost organiziranja. Čas je pokazal, da je bila takratna odločitev pravilna.
Na področju zahodnega Balkana se je v minulih osemnajstih letih marsikaj zgodilo. Zgodila in dogajala se je nesmiselna vojna med narodi, ki je trajala kar nekaj let. V BIH je potekal celo genocid. Veliko trpljenje so doživeli najbolj nedolžni ljudje BIH. Vse republike nekdanje SFRJ so danes samostojne države (letos je to postalo tudi Kosovo), vendar jih večina še čaka na sprejem v EU.
Republika Slovenija je v osemnajstih letih po plebiscitu dosegla velik družbeni in gospodarski razvoj. Prepoznavna je v Evropi in svetu.
Irena Galun Pravdič
»Nekoga moraš imeti rad,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
nekoga moraš imeti rad.«
(Ivan Minatti)
Teden otroka in svetovni dan učiteljev
Teden otroka je priložnost, da osebno in preko medijev spregovorimo o otrocih v naši družbi. Tako smo ga s spominsko radijsko uro obeležili tudi na OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Vodilna misel letošnjega tedna otroka je bila Minattijeva pesem Nekoga moraš imeti rad.
Otroci, čudovita bitja. So dar ljubezni, so radost vsake družine, so najlepše darilo staršem, so stalna misel in skrb mame in očeta. Otroci so prihodnost in pripadajo času, ki prihaja.
O otrocih so neznani avtorji zapisali naslednje misli:
»Otroci so ogledalo, če jih obdaja ljubezen, jo odsevajo. Če ljubezni ni, nimajo kaj odsevati.«
»Otroci se ne rojevajo zato, da bi bili srečni odrasli. Naša radost naj bo, da se bo otrokom dobro godilo in da bo njihovo življenje polno.«
»Otroci so človeška krila.«
»Otroci nas ovijejo okrog mezinčkov tisti hip, ko jih zagledamo.«
»Pohvala je kot ptičje pero. Tu in tam kakšna pohvala in otroci bodo dobili krila.«
5. oktober - svetovni dan učiteljev. Sovpada s tednom otroka. Naključje?
Za vzgojitelje in učitelje predstavljajo otroci neizčrpen vir idej, pedagoških izzivov, misli, ravnanj. Vsi, ki delamo z otroki, ostajamo vedno mladi. Od njih se lahko veliko naučimo. Imamo jih radi. Predstavljajo nam »bele oblake« in »drzne ptice sanj.«
Ni nam vseeno za prihodnost otrok in ravno zato jim marsikaj odsvetujemo, priporočamo, da naredijo kakšno stvar drugače, boljše, lepše. Učitelji in vzgojitelji smo ljudje, katerim se otroci v stiskah in težavah lahko zaupajo, ljudje, na katere se lahko otroci vedno zanesejo.
Zakaj svetovni dan učiteljev?
5. oktobra 1966 so bila na posebni medvladni konferenci v organizaciji UNESCA in Mednarodne organizacije dela sprejeta Priporočila o položaju učiteljev, saj smo nepogrešljivi del vsake družbe. Za vsako družbo je zelo pomembno, da ima usposobljene, kakovostne in motivirane učitelje. Letošnje geslo svetovnega dneva učiteljev je bilo: Izobrazba za vse otroke sveta do leta 2015. Po svetu učiteljev zelo primanjkuje. Da bi otroci vsega sveta imeli organiziran pouk, bi svet po zdajšnjih podatkih potreboval 18 milijonov učiteljev.
Tisti, ki se odloči za učiteljski poklic, se mora zavedati, kako odgovorno je njegovo delo, kako pomembno je njegovo poslanstvo; nikoli pa ne more vedeti, koliko lepega ga čaka, kako lepo je delo z mladimi in da se je odločil za najlepši poklic na svetu.
Učiteljice in učitelji izbiramo različne poti za rast mladega človeka. Zavedamo se, da ima otrok tisto, kar smo mu dali, in nima, česar mu nismo dali. Otrok v času svojega odraščanja potrebuje človeka, ki ga ceni, spoštuje in sledi njegovemu vzoru. Otrok je mlada rastlina, ki rabi oporo za pravilno rast in učitelji smo opora.
V prastarem šolskem trikotniku učitelj - učenec -učna snov skuša vsak učitelj najti svoje mesto. Do vsakega učenca, do vsakega razreda, do vsakega znanja vodi sto poti. Na teh se učitelj sreča z uspehi in porazi, z veseljem in žalostjo, s stiskami in s hrepenenjem, zato mora svoj poklic in delo z mladimi imeti neizmerno rad, saj bo le tako izbiral učne poti, ki bodo učenkam in učencem dale veliko koristnih znanj.
Pregovor pravi:
»Če načrtuješ za eno leto, posej žito. Če načrtuješ za deset let, posadi drevo. Če načrtuješ za prihodnost, vzgajaj mladino.«
Vsi vemo, da šola ne le poučuje, ampak mlade tudi vzgaja, jih opremlja z znanji, veščinami in vrednotami, da si potem zdravi, ponosni in samozavestni zagotovijo lasten razvoj in s tem razvoj naroda, katerega del so.
Kar družba, starši, vzgojitelji in učitelji vložimo v mlade duše, bo raslo in živelo naprej tako, kot je bilo položeno. Prihodnost naše države je v šoli in znanju. Šola in znanje sta edino zagotovilo za naš obstoj in napredek.
Irena Galun Pravdič
Ob iztekajočem se koledarskem letu
Dnevi postajajo vse krajši in noči daljše. Pred nami je mesec december in z njim veliko praznikov. Prihajajoči praznični dnevi nas vzpodbujajo k različnim razmišljanjem. Praznik rojstva, praznik družine - božič, čas, ko si ljudje izrekamo najrazličnejše želje.
Učenci in učenke 8. b razreda so o domu, družini in svojih naj dražji h razmišljali tako:
•St St St
Moj dom mi pomeni vse. Po svetu so kraji, kjer so velike hiše, lepe, ampak lepše kot je doma, ni nikjer. Moji najdražji so kot sonce, ki neutrudno sije. Tako mi tudi moji najdražji nenehno stojijo ob strani in mi pomagajo v vsakem trenutku življenja. Vsem mojim najdražjim želim v novem letu 2009 zdravja, veselja, zadovoljstva in sreče. Želim tudi dobro preživete božične praznike.
Dominik Masten Toplak 8. b
St St St
Moji najdražji mi pomenijo ljubezen, zavetje, iskrenost, prijateljstvo. Moj dom mi pomeni toplino, ljubezen, skrbne starše, ki mi nudijo vse, kar potrebujem. Mojim najdražjim bi v letu 2009 želel, da bi se razumeli. Želim si veliko medsebojnega spoštovanja, veliko uspehov, da bi se med seboj imeli radi, si zaupali, bili zdravi in veseli.
Luka Florjanič 8. b
St St St
Moj dom mi pomeni nekaj lepega in vesela sem, da ga imamo. Moji najdražji, oče, mama in brata, mi pomenijo zelo veliko. Žal babice in dedka nimam več. Mojim bi v letu, ki prihaja, želela, da bi ostali tako prijazni, kot so. Vsem želim tudi veliko zdravja. Sama pa si želim, da bi uspešno končala 8.razred.
Evelina Ratek 8. b
St St St
Hvala Bogu, da je naša hiša trdno grajena, ker če ne bi bila, bi jo morali od časa do časa popravljati. V naši hiši se večinoma smejemo, čeprav se z bratom večkrat skregava. A to traja le kratek čas. Brez našega doma bi mi bilo dolgčas, bila bi žalostna in osamljena. V naši hiši nam je toplo. Toplino naši družini dajejo moji najdražji. Srečna sem, da jih imam. Moji naj dražji mi pomenijo vse, ker brez njih ne bi bila jaz. Brez njih mi marsikaj ne bi uspelo. Vedno, ko je bilo potrebno, so mi pomagali. Tudi jaz jim pomagam.
Tudi, če se z bratom skregava, se že čez nekaj časa spet pogovarjava, to mi je všeč. Mojim najdražjim bi zaželela, da ostanejo zdravi, da se ne spremenijo in ostanejo to kar so. Bratu želim, da bi končal to, kar je začel. Mamici, da bi ostala vesela in delovna. Atiju želim, da bi se še naprej
razumela in se skupaj smejala. Sebi pa želim, da bi uspešno končala 8. razred.
Maša Novak 8. b
it it it
Moj dom mi pomeni veliko veselja, ljubezni, radosti in polno topline. V naši družini je veliko ljubezni, spoštovanja in radosti. Zato se vedno rada vračam v svoj dom. Rada imam vse v našem domu. Mojim najdražjim želim, da bi se med seboj spoštovali in bili zadovoljni.
Zdenka Šamperl 8. b
it it it
Moj dom mi pomeni vse. Vsi, ki so z mano, me imajo radi. Tudi jaz imam vse rad. Rad imam mamo in očeta, babici in dedka in seveda sestri. Želim si le, da bi sestri dolgo ostali zraven mene in me imeli radi. Vsem skupaj želim zdravja, polno dobrot in veselja, in da bi živeli prepirov. Zato se moramo malo spremeniti vsi, vključno z mano in imeli se bomo zelo dobro.
Klemen Lah 8. b
it it it
Dom je kraj, kjer se počutim prijetno z osebami, ki jih imam rada. Moji najdražji me razveselijo, delajo tako, da mi je prijetno in toplo pri srcu. Moje naj dražje imam zelo rada, so kot vrtnice; če jih razjeziš, te zbodejo, vendar nikoli preveč, iz njih sije ljubezen. Mojih najdražjih ne bi nikoli zamenjala, v letu 2009 pa jim želim, da bi bili zdravi,veseli, radoživi, zadovoljni in srečni.
Lara Šacer 8. b
it it it
Rad bi pomagal tistim, ki nimajo svojega doma. Meni moj dom pomeni veselje in zadovoljstvo in srečen sem, da ga imam. Moji najdražji mi pomenijo veliko. So moji in so najdražji. Vsem bi želel veliko zdravja, ljubezni, sreče in zadovoljstva. Naj srečno vstopijo v novo leto.
Dejan Plohl 8. b
it it it
Meni moj dom pomeni vse na svetu. Zanimajo me le moji najdražji. Želel bi jim zdravja, veselja, in da bi me še naprej imeli radi.
Uroš Bedenik 8.b
it it it
Meni moj dom pomeni pravzaprav vse. V njem živim, se veselim, odraščam. Meni moji naj dražji pomenijo zelo veliko. Od njih se učim. Imajo me radi. Zmeraj mi pomagajo. Želel bi, da bi v družini izpolnili skupne načrte. Veliko sreče in zadovoljstva vsem.
Aljoša Mar 8.b
it it it
Moj dom mi pomeni, da sem na toplem. Sem na toplem in ob meni so starši. Moji najdražji mi dajejo nasvete, mi pomagajo in z njimi se razumem. V letu 2009 bi jim zaželel, da bi se imeli lepo. Sebi pa bi zaželel boljše ocene, kot jih imam to leto.
Boris Vuk 8. b
it * it
Moj dom mi pomeni veliko. Nekateri nimajo svojega doma. To mora biti hudo.
Za svoj dom moraš tudi kaj narediti. Moji naj dražji me imajo zelo radi. Tudi jaz jih imam rad. Včasih me tudi razjezijo. Takrat mi gredo na živce, a vseeno mi pomenijo veliko. V letu 2009 želim mojim najdražjim želim, da bi se razumeli, se imeli radi in se spoštovali. Sebi pa želim, da bi me razumeli.
Matjaž Lesjak 8. b
it it it
Moj dom mi pomeni največ. Daje mi moč, toplino, daje mi zavetje. Brez njega bi bila brezdomka, zato ga spoštujem in cenim. Moje najdražje imam najraje. Z njimi delim veselje, žalost, včasih tudi tečnost in nerazpoloženost. Stojijo mi ob strani, ko jih potrebujem in vedno so tu, ko mislim, da sem sama. Hvaležna sem jim za vsak dan, ko kaj storijo zame, čeprav jim v teh letih tega več ne pokažem tako močno. Mojim najdražjim in sebi želim veliko zdravja. Kaj bomo z darili, če zdravja ne bi bilo. Kaj pomeni denar, če človek nima zdravja?
Želim nam, da bi bili zdravi, in da bi skupaj preživeli še mnogo lepih in srečnih dni.
Andreja Žgeč 8. b
it it it
V domači hiši bo zadišalo po pečenem kruhu, potici in drugih dobrotah. Jaslice nas bodo spomnile na rojstvo, ljubezen, toplino in skromnost. Učenci in učenke so v svojih razmišljanjih postavili na prvo mesto dom, družino , spoštovanje, ljubezen in svoje najdražje. Na nas odraslih je, da jim omogočimo varen in topel dom.
Razredničarka 8. b Irena Galun Pravdič
ŠOLA NA POLENŠAKU
Zasluži si, da spregovorim o njej.
Zaradi njene častitljive starosti, zaradi zavidljive mladosti v njej.
11. novembra je bila stara 108 let.
Lepa leta! Tudi za stavbo. Trdoživa, ponosna, malce staromodna.
Kitajska modrost pravi: NE BOJ SE NAPREDOVATI POČASI. BOJ SE LE TEGA, DA BI SE NEKOČ USTAVIL.
Veliko jih je, ki so napredovali v njej in z njo. Nekateri so pozabili, da so črko A spoznali prav tu, zaradi nje in zaradi ljudi, ki so življenjsko delo poklonili tej hiši.
Veliko nas je še, ki verjamemo vanjo. Šola je že od davnine, ko so postavili učilne zidane, ponos vsakega kraja. Tako je bilo tudi na Polenšaku. Verjeli so v bodoče rodove.
V letošnjem šol. letu obiskuje šolo 14 učencev. Na delo v kombiniranih oddelkih so se navadili. Včasih smo eden drugemu napoti. Toda naučiti se je treba biti tudi ustrežljiv, potrpežljiv, uvideven, strpen. Vedenja se nalezeš kot bolezni, zato moraš biti v dobri družbi. Mi smo dobra družba. Delo v skupini je kot pisanje besede. Če ena črka manjka, beseda nima več smisla.
Imamo dobre pogoje za delo. Resje, da razvoj informacijske tehnologije drastično spreminja učenje in izobraževanje. Pa saj se učimo celo življenje. Ne samo
matematike, zgodovine, angleščine. To je mala šala! Učimo se tudi o sebi, o človeku nasploh, o življenju. To pa ni več šala! Tako učenje včasih poteka skozi igro, pogosto pa tudi skozi bolečino. Pomembno je, da se zavedamo, da je namen vsakega življenja osebna rast, učenje, razvoj.
Za 108 let pokončne drže šoli na Polenšaku čestitam. Želim ji, da ne klone, da s svojo pokončno držo na vrhu Polenšaka spomni mimoidoče, da je del kraja, del vseh ljudi. Dolžni smo jo spoštovati.
Za vsako stvar se je treba potruditi. Za zdravo telo, za prijateljstvo, za napredovanje, za znanje. Zelo redko se kaj zgodi kar samo od sebe.
Šola na Polenšaku mirno, tiho, dostojanstveno sameva. Toda ni bila zgrajena za ta namen.
Nič se ne bo zgodilo samo od sebe.
Zlatka Zelenik, učiteljica
Čebelarsko
tekmovanje
Učenci naše osnovne šole radi obiskujejo čebelarski krožek, saj jih zanima zanimivo življenje naših prijateljic
čebel.
Vsako leto se udeležimo državnega čebelarskega tekmovanja. Letos je bilo tekmovanje v soboto, 3. 5. 2008, v SREDNJI KMETIJSKI ŠOLI GRM NOVO MESTO.
Tekmovanja se je udeležilo enajst učencev naše šole in so dosegli tri bronasta priznanja (Tomaž Majcen, 4.a in Aljaž Šalamun, 4.b, Sara Horvat, 5.a in Barbara Gajser, 5.a ter Mateja Polajžar, 5.c, ki je tekmovala sama) in dve srebrni priznanji (Ana Černezel, 9.b in Aleksandra Kvržič, 9. b ter Tamara Kondrič, 9.a in Sandi Zagoršek iz 9.a).
Tekmovalki Nika Gajser in Janja Mari Štumberger iz 3.a (bili sta med najmlajšimi udeleženci tekmovanja) pa sta osvojili priznanji za sodelovanje.
Pa še fotografija za spomin
Mentorica Slavica Golob
Osnovna šola Polenšak - prvošolčki
Letos so prvič prestopili prag naše šole štirje prvošolci in s tem postali učenci prvega razreda. 17. novembra je bil prazničen dan, kajti prvošolčki devetletke so bili sprejeti v šolsko skupnost. Marsikaj so se že naučili in del tega so nam tudi pokazali v kulturnem programu ob sprejemu v skupnost. Udeležili so se tudi njihovi starši in poklepetali ob kavi.
Ob koncu programa je predstavnica šolske skupnosti, učenka četrtega razreda, čestitala prvošolcem in jim zaželela mnogo uspehov pri učenju in delu.
Angela Rampre
Šola Polenšak skozi čas
Prva šolska zgradba na Polenšaku je bila zgrajena leta 1833 in je stala približno na istem mestu kot današnje župnišče. To šolo je leta 1902 odkupila Cerkev kot stanovanje za mežnarja. Leta 1913 pa so staro šolo podrli in material porabili za izgradnjo današnjega župnišča. Šolstvo pa je na Polenšaku obstajalo že veliko prej. Zasilna šola je bila tu že v obdobju Marije Terezije leta 1788. Redna šola se je ustanovila leta 1815, vendar so še
do 1819 učili kantorji. Po ustnem izročilu sta bila prva učitelja Boštjan Košar in Franc Nendl. Pouk je bil v slovenščini, nemščina pa se je učila kot eden izmed predmetov. Leta 1833 je bila šola že zidana. A še vse do leta 1850 so poučevali organisti, ki so bili za pouk le delno usposobljeni. Šele to leto ima ljudsko izročilo za pravi začetek redne javne šole, ki je postala že dvorazredna. Šola je kraju dala velik pečat. Prebivalci so v šoli dobivali prvo izobrazbo, učiteljstvo pa je bilo del izobraženstva, ki v kraju ni samo poučevalo, ampak se je vključevalo v kulturo in družabno življenje. Že Sokrat je zapisal: «Za človeka obstaja samo ena dobrina: znanje in samo eno zlo: neznanje«. Od 11. novembra 1900 se odvija pouk v današnji šolski zgradbi na Polenšaku, ki je bila že večkrat prenovljena.
Danes šolsko zgradbo na Polenšaku vzdržujemo, saj so bile letos obnovljene sanitarije, dobili smo nova okna na sanitarijah, obnovljena je bila šolska kuhinja in zamen jani nekateri kuhinjski aparati, lepo pa so bila restavrirana tudi vhodna vrata v našo šolo. Zamenjali smo tudi peč za centralno kurjavo, tako da nam je prijetno toplo. Za naše učence pa še posebej lepo poskrbimo. Notranjo opremo sproti obnavljamo, nudimo jim tri tople obroke, pouk in ostale oblike vzgojno-izobraževalnega dela pa trajajo od 6.00 do 16.00.
Šola se vključuje v kraj, sodeluje v raznih delovnih in humanitarnih akcijah ter na krajevnih in občinskih prireditvah. Prostori za šolsko delo so primerni in ustrezajo normativom za devetletno osnovno šolo, saj so zraven treh učilnic za izvajanje pouka še prenovljena telovadnica in računalniška učilnica. V šoli imajo učenci dobre pogoje za učenje in razvedrilo. Kljub majhnemu številu učencev v šoli otrokom nudimo kar nekaj interesnih dejavnosti, kot so pevske urice, šolska hranilnica, kolesarski krožek in učenje angleškega in nemškega jezika. V šoli deluje tudi glasbena šola harmonike Zlatka Munda.
Cilj naše šole je dati učencem tako znanje kot izkušnje, ki jim bodo pomagale, da se bodo kot odrasli lahko soočili s spreminjajočim se svetom. Smo kot velika družina, ki si med seboj pomaga in se ima rada.
Angela Rampre
Tudi mi pridemo v šolo
Na podružnici Polenšak poteka projekt z naslovom
»TUDI MI PRIDEMO V ŠOLO«.
Namenjen je predšolskim otrokom.
V zadnjem času je veliko govora o tem, da bi tudi na Polenšaku deloval vrtec. Ni moj namen razglabljati o tem, zakaj ga ni, kdaj bo, če bo. Otroci so tu, vsak dan so za 24 ur starejši in vsak dan so bliže dejstvu, da bodo kmalu šolarji. Radosti me spoznanje, da se starši zavedajo pomena organizirane vzgoje in izobraževanja. Za nas, ki se s tem ukvarjamo, je to pokazatelj, da si želijo medsebojnega sodelovanja.
Učitelji na Polenšaku smo se odločili, da organiziramo projekt za predšolske otroke z naslovom »TUDI MI PRIDEMO V ŠOLO«.
K sodelovanju smo povabili predšolske otroke s starši.
Otrok za svoj razvoj potrebuje pravljico, pesmico, igro, prav tako kot hrano, kot topel dom in ljubezen domačih. V igri otroci preskušajo in odkrivajo svoje sposobnosti, spoznavajo nove stvari, ustvarjajo sožitja med sabo, učijo se sprejemati in dajati. Igra zahteva pravila, ki veljajo povsod. V skupini razvija svojo osebnost. Naša naloga je, da mu to omogočimo.
Pokažimo mu svet izven doma. Pa ne tistega pravega, velikega!
Najprej mu pomagajmo stopiti iz domačega dvorišča. Naj spozna najprej bližnjo okolico, naj sreča najprej znane ljudi, naj čuti, da ni daleč od doma. Premajhen je še za velike korake.
Za svoje samozaupanje in trden korak potrebuje igro, v kateri enakovredno sodeluje, potrebuje občutek, da zmore sam.
Zelo hitro bo malček postal prvošolček.
Učiteljice se pogosto srečamo s stisko otrok na začetku šolanja. Želimo, da je vstop v šolo čimbolj sproščen. Obnovljena šola na Polenšaku nam omogoča, da povabimo otroke s svojimi starši na PRAVLJIČNE URICE. Tudi če otrok že obiskuje vrtec, je dobro, da se druži z vrstniki iz domačega kraja. Prav ti bodo nekoč njegovi sosedje, prijatelji.
Kamorkoli starši vpišejo otroka v 1. razred, povsod bo prvošolček s prikritim strahom v svojem srčku.
Naša srečanja oz. delavnice bodo potekale enkrat mesečno 2 šolski uri.
V delavnicah se bodo izvajale različne, otrokom prikupne aktivnosti.
Največ časa bomo preživeli v svetu pravljic in pesmic.
Termini bodo objavljeni na spletni strani šole.
Starše predšolskih otrok vabimo, da pripeljejo svoje otroke na brezplačne pravljične urice v šolo na Polenšaku.
Učitelji šole Polenšak, zapisala Zlatka Zelenik
SPREJEM PRI ŽUPANU OBČINE DORNAVA
Petošolci s Polenšaka obiskali župana Dornave
Sem Patricija Hojnik, učenka 5.c razreda na Polenšaku.
V šoli smo se učili pisati pismo. Spoznavali smo domačo pokrajino, podrobneje občino Dornava. Združili smo našo učenost in napisali pismo županu naše občine. Menili smo, da nam največ o tem lahko pove g. Rajko Janžekovič, župan Občine Dornava.
Poslali smo mu pismo z našo prošnjo, da ga vabimo na Polenšak.
Župan nas je s povratnim pismom povabil v Dornavo. Želel je, da mi pridemo raje k njemu, da nas bo vesel, da nam bo razkazal občinsko stavbo, da spoznamo zapo-
slene na občini in njihovo delo in tudi delo župana.
21.10. 2008 nas je župan sprejel. Presenečeni smo bili, da si je vzel dve uri časa za nas.
Z vso resnostjo je odgovarjal na naša vprašanja. Poslušal je naše predloge, mnenja, kritike, nam razkazal občinsko stavbo, predstavil zaposlene in opisal njihovo delo.
Iz pogovora sem se veliko naučila o naši občini, spoznala delo župana in občinskih mož.
Za vas pa bom napisala samo nekaj zanimivosti, ki jih zagotovo ne poznate:
*	naš župan je drugi najmlajši župan
*	najbolj je ponosen na izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave
» v naši občini je 12 naselij
*	na leto lahko porabijo določeno vsoto denarja, ki jo je treba pravično razdeliti med vasi
» v občinski hiši so pogosto likovne razstave
*	svoje slike je razstavljala tudi moja mama Rozalija Hojnik
*	župan ima zelo malo prostega časa
» v prostem času se rad vozi z motorjem
*	prizadeva in želi si, da bi šola na Polenšaku še dolgo stala in poučevala otroke
Izvedela sem veliko novega. Še dolgo mi bo ostala v spominu okrogla miza, okrog katere je sedelo pet petošolcev z županom in modrovalo.
Zahvaljujem se g. Rajku Janžekoviču, da nas je povabil na občino in nas tako lepo sprejel.
Patricija Hojnik, 5. c, Polenšak
Dejavnosti in prireditve za otroke vrtca Dornava v šolskem letu 2008/09
Za razvoj dobre pismenosti je pomembno, da ima otrok podporo že od malega, starši in vzgojitelji pa imamo pri tem izredno vlogo. Vse skupaj se začne s poslušanjem pesmic, ogledovanjem ilustracij, opazovanjem odraslih pri branju, poslušanju pravljic. Vzgojiteljice v vrtcu se zavedamo, kako pomemben je razvoj dobre pismenosti, zato smo se dogovorile, da bo prednostna naloga vrtca v tem šol. letu PRAVLJICA. Od oktobra do maja bomo izvajale projekt: Pravljica, moja prijateljica. V vrtcu bomo s premišljenimi dejavnostmi, pripravo spodbudnega okolja ter organizacijo igre, v kateri bodo želeli otroci biti govorno aktivni, poskušali narediti največ.
Skupaj z otroki bomo izbirali in brali knjige, pripravili knjižno razstavo, peli pesmice, zaigrali igrico ali lutkovno predstavo, risali, slikali, oblikovali na temo pravljic. Izvajali bomo program - Ni dneva brez pravljice in Kovček muce Copatarice. V naš projekt smo vključile
tudi starše in zunanje sodelavce. Tako smo v oktobru izvedli uro pravljic s pravljičarko Lilijano Klemenčič iz knjižnice Ptuj, srečanje z babicami z naslovom: Babica pripoveduje. Sledi še pravljična predstava: Delavnica s starši in otroki.
V decembru pa bomo izvedli pravljično srečanje skupaj s starši in otroki na ptujskem gradu. Študentke pedagoške fakultete Maribor pa bodo brezplačno izvedle dramatizacijo za naše otroke z naslovom: Polž Vladimir gre na štop.
Na temo pravljica se bodo otroci predstavili tudi staršem ob materinskem dnevu. Projekt bomo zaključili v gledališču Ptuj.
Z dejavnostmi želimo doseči CILJE:
•	doživljanje, poslušanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke
•	jezik kot objekt igre
Predvsem pa želimo, da bi se otroci v našem vrtcu dobro počutili.
Hvala staršem, da so podprli naš projekt!
Organizacijski vodja Ana Gracer, vzg. Dornava, 24. 11. 08
Iz župnije Dornava
Junijsko, avgustovsko in septembrsko neurje je prizadelo tudi nas v Dornavi. Dvakrat nam je razkrilo zvonik, enkrat cerkev, toča pa je preluknjala salonitno streho na učilnici. Večjo poškodbo na zvoniku je moral popravljati mojster za to - g. Janez Lah iz Mezgovcev. Dvigalo nam je pripeljal g. Franjo Tolič iz Cirkulan. Ostale poškodbe na strehi smo popravljali v lastni režiji s člani župnijskega pastoralnega sveta. Salonitno streho na učilnici prav te dni zamenjujejo delavci g. Janeza Laha. Hvala vsem, ki ste nam pri delih pomagali, sredstva za novo metal streho pa še zbiramo in se priporočamo.
Prvo soboto v septembru smo imeli župnijsko romanje na Svete gore. Lepemu vremenu se je pridružilo tudi lepo vzdušje pri maši in litanijah. Kosilo smo imeli skupno. Popoldne smo se ustavili pri sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah. Vodička nam je izčrpno razložila zgodovino cerkve, slikarijo in opremo. Mlajši in zdravi smo se vrnili v dolino peš in občudovali kalvarijske postaje. Šest od njih je že obnovljenih. Ves dan pa smo veliko prepevali, najprej Marijine pesmi, nato pa tudi slovenske narodne. Vsi romarji so bili zelo zadovoljni.
Redovniki naj bi imeli v samostanu ali redovni hiši, kjer bivajo, svojo hišno kapelo. V kapeli se bratje zbirajo k molitvi, premišljevanju in čaščenju. To željo sva imela tudi midva s p. Jožetom. Vse leto sva jo počasi, a vztrajno uresničevala. V ta namen sva »žrtvovala« majhno sobo v nadstropju. Načrte za kapelo je izdelal arhitekt Matija Suhadolc iz Ljubljane. Razni mojstri, kot so kamnosek, kovinopasar, mizar, slikar..., so jo končno dokončali in 13. oktobra 2008 jo je naš provincial p. Milan Kos, ob navzočnosti sobratov iz kloštra in proštije, blagoslovil. Akademski slikar g. Drago Ačko iz Slovenske Bistrice je v kapeli upodobil tri like, ki so z nami v Dornavi tesno povezani. V sredini je mučenka sv. Doroteja, zavetnica naše cerkve in župnije. Upodobljena je kot mladenka, nevesta Jezusa Kristusa, z dolgima rokama. V eni drži palmo, znak mučeništva, v drugi pa košaro z rožami in sadjem, znamenje darežljivosti.
Na levi strani je upodobljen sv. Martin, drugotni zavetnik naše cerkve in priljubljen ljudski svetnik. Umetnik ga je upodobil v svoji škofovski obleki, toda z velikimi, odprtimi očmi in malimi usti. Tak je v resnici sv. Martin bil. Videl in opazil je stisko bližnjega, malo povedal v besedah, veliko pa v dejanjih. Zgled, vreden posnemanja. Na desni strani pa je upodobljen sv. Frančišek Asiški, naš redovni ustanovitelj. Kleči in občuduje božje stvarstvo:
sonce, luno, zvezde, vodo, cvetlico... in se Najvišjemu za vse zahvaljuje. Kapela je majhna, le osem stolov, namenjena je torej redovnikom in malim skupinam. Toda pokažemo jo vsem, ki to želijo. Midva s p. Jožetom se v njej dobro počutiva in vas vse vključujeva v molitve.
Nov križ na pokopališču v Dornavi smo blagoslovili v nedeljo, 19. oktobra 2008. »Tvoj križ, Gospod, je znamenje tvoje zmage nad peklom in smrtjo. Z njim smo bili rešeni večnega trpljenja, z njim je bil poravnan ves dolg zadolženih. Nad njivo grobov stoji tvoj križ in združuje vse, umrle in nas.« Pobudo za nov križ je dal vaški odbor Dornava. Les za križ je daroval g. Janko Horvat iz Dornave. Križ je nato izdelalo mizarsko podjetje Devid Kozar iz Dornave. Križanega je vlil Donaj Mirko. Pri obnovi pa so še sodelovali številni dobri ljudje, ki jim je sveto znamenje pri srcu. Hvala vsem.
Novi pokopališki križ, ki sprejemaš neme, žalostne in zamišljene vernike, soočene s skrivnostjo smrti, ti si bolj od katerega koli križa blizu vsem našim bolečinam, prinesi nam odmev vstajenja.
Martinovo nedeljo, drugo žegnanje v župniji, smo letos obhajali skupaj z zahvalno nedeljo. Temu primerno je bila okrašena tudi naša župnijska cerkev. Slavnostni pridigar pri vseh mašah je tokrat bil domačin iz Mezgovcev p. Jože Petek, sedaj župnik v Javorju in na Prežganju v ljubljanski nadškofiji. V pridigi je lepo povezal Martinovo dobroto, našo hvaležnost in bratsko razumevanje med ljudmi. Za žegnanjsko razpoloženje po mašah so poskrbele pridne gospodinje, darežljivi vinogradniki, godba na pihala iz Dornave in drugi prostovoljci.
Še uganka za najmlajše:
Ponev brez ročaja, skleda,
Takšna, glej, je .... bleda; sredi tihega vsemira zdi se kakor hlebec sira.
Vsem bralcem lep pozdrav in vse dobro.
P. Emil Križan
Orgle na Polenšaku
Zgodovina orgel
Beseda orgle prihaja iz grške besede organon in pomeni orodje. Orgle so že od srednjega veka v latinski cerkvi v veliki časti in nepogrešljiv inštrument pri krščanskem bogoslužju. Vsa bogata vsebina naše vere se v bogoslužnem letu lahko oglasi po orglah. Za vse liturgične čase in zakramentalne dogodke so v orglah primerni toni in registri. Širok spekter orgelskih barv skozi stoletja prevzema človeške rodove: nežni toni flavt v izmenjavi s pretresljivim bučanjem, zvoki cerkvenega dostojanstva in časti poleg vesele in šaljive igrivosti, žalna glasba in prekipevajoče praznično veselje. Bolj ko so orgle umetniško izdelane in večje ko so, bolj lahko izpolnjujejo svoje poslanstvo. Noben drug instrument, posebno elektronski nadomestki, ne morejo nadomestiti orgel pri njihovem vzvišenem poslanstvu v cerkvi.
Več kot pet let je minilo, odkar smo se prvič srečali s problematiko pevskega kora in orgel na Polenšaku. V cerkvi so stale orgle, ki so delo orglarja Andreasa Schvvarza. K sodelovanju smo povabili komisijo iz Maribora, to je komisija za orgle, ki deluje v Nadškofiji
Maribor. Glede na to, da je ta projekt zelo zahteven in so orgle zgodovinska vrednost, stare preko dvesto let, smo zaprosili komisijo, da nam poda strokovno mnenje o orglah oz. kaj z njimi narediti .
Zasnovane orgle v izdelavi
Trenutno potekajo dela v orglarski delavnici. Nekatera dela smo opravili kar v cerkvi, na mestu, kjer bodo orgle stale. Obstoječo omaro smo ohranili in obnovili v skladu z zahtevami restavratorske stroke. Ohišje je obnovljeno na prvotni izgled, kot ga je zasnoval Andreas Schvvarz. V orgelsko omaro smo vgradili nov dvomanualni instrument: glavno piščalje je postavljeno na mesto, kjer so bile piščali manuala, piščali pozitiva so postavljena v hrbtnem pozitivu na korni ograji. V prospekt so vključene piščali principala 4', sestavni deli igralne in registrske trakture so izdelani iz lesa po starih metodah. V dispoziciji piščali smo se približali staremu izdelovalcu orgel. V hrbtnem pozitivu so postavljeni štirje registri, spredaj za prospektom je glavni manual z osmimi registri in zadaj za glavno omaro je povečano ohišje za pedal z dvema registroma. Dispozicija orgel (izbor registrov) obsega skupno 14 pojočih registrov. Register je skupina piščali iste vrste in tonske barve. V orglah so ustne piščali, ki jih delimo v več skupin (principali, flavte, godala). Posamezni flavtni registri so izdelani po vzoru starega orglarskega mojstra. Največje orgelske piščali so lesene in stojijo v velikem pedalu. Najdaljša med njimi je dolga 2,5 m, najmanjša piščal (izdelana iz kovine) je v hrbtnem pozitivu in meri samo nekaj milimetrov. Skupno je v orglah 742 različnih piščali.
Tu se znova jasno potrjuje, kako zahtevna je umetnost izdelovanja orgel, kjer je v celoto potrebno povezati štiri različna področja: tehniko, akustiko, arhitekturo in glasbo. Vsak instrument mora biti v vsaki najmanjši podrobnosti
prilagojen specifičnim arhitektonskim in akustičnim danostim prostora, kjer je postavljen. Poleg obvladovanja znanj s področja fizike, akustike, poznavanja materialov, konstrukcijskih znanj, poznavanja zgodovine orglarstva in umetnostne zgodovine, ročnih spretnosti pri obdelavi lesa in kovin, nadpovprečnem glasbenem posluhu, poznavanju orgelske igre in literature, je pri izdelovanju orgel neob-hodno potrebna tudi nadpovprečna mera potrpežljivosti in smisla za timsko delo.
Misel naših organistov
Orgle so instrument, ki ga ne imenujemo zastonj »kraljica glasbil«. Za nas je prva misel ob tem instrumentu - mogočnost. Orgle so izredno veličasten instrument, ki presune večino ljudi. Ker so postavljene v umetniško tako bogat prostor, kot je cerkev, je njihova vrednost in »božanskost« še potencirana. Ob zvoku orgel zlahka začutimo prisotnost neke višje resnice - Boga, ljubezni.... Barvna raznolikost registrov pa ponazarja zvoke različnih glasbil in je tako »orkester v malem«.
Župnijski organisti, zborovodje in pevci si želimo, da bi nam instrument prinesel še več veselja in vere ob prepevanju. Prav tako upamo, da se bo še veliko mladih odločilo za učenje tega instrumenta, ki postaja v našem prostoru vse bolj cenjen. Spoštovani pevci in bodoči organisti: prihajajo novi dnevi, ki bodo odslej v naši župniji glasbeno bogatejši in polnejši. Pristopite z velikim zagonom in ljubeznijo.
Velik projekt za majhno župnijo!
Veselimo se blagoslova, ki bo spomladi.
Do takrat bi radi z darovi župljanov pokrili določen znesek za nove orgle.
Bog plačaj vsem, ki ste že pomagali in prošnja vsem, ki vas je neurje to leto zaustavilo pri darovanju!
9 4		Up. Hi		
				
				
				
		n -		
				
		j
jr ,	gL	: ^	j/ f
		/ /'
k	i j fcffičžj jjr pHt ~		
H"	r.EJi ji	F*		SksP® S iir
		F 1 lir
Zlatko Munda in žpk
GLAVNO PIŠČALJE 1. Principal	8'
2. Fortun	8'
3. Viola da Gamba	8'
4. Oktava	4'
5. Flavta	4'
6. Kvinta	2 2/3'
7. Superoktava	2'
8. Mikstura II-III	1 1/3'
HRBTNI POZITIV	
9. Copula maior	8'
10. Copula ninor	4'
11. Principal	2'
12. Kvinta	1 1/3'
PEDAL	
13.Subbas	16'
14. Principalbas	8'
Srečanje otroških cerkvenih pevskih zborčkov na PolenŠaku
Župnija zadiha, ko se v bogoslužje vključijo tudi otroci. To je veselje v vsej župniji.
Otroci lahko na več načinov pomagajo duhovniku: so kot ministranti, bralci Božje besede ob praznikih ali kot pevci.
Pomagajo pri pripravi in izvedbi raznih dnevov: Miklavževanje, mala polnočnica, materinski dan, prvo obhajilo, župnijski dan in pri raznih praznovanjih v kraju.
Več let se v župniji Polenšak trudi otroški pevski zborček.
Redno prihajajo na vaje, radi zapojejo v cerkvi in sodelujejo pri praznovanjih v kraju.
Na Polenšaku smo razumeli, da bi radi naš trud, delo in znanje na drugačen način predstavili ljudem. Povabili smo štiri pevske zborčke iz sosednjih župnij in skupaj naredili praznik Mariji polenski.
Bilo je zelo lepo.
Praznovanje smo zaključili z vabilom, da se prihodnje leto zopet srečamo pri nas - pri Mariji.
S. Š.
Delovanje župnijske Karitas sv. Marija Polenšak
15. avgusta je vremenska ujma zajela tudi župnijo Polenšak. Skoraj ni bilo družine ali posameznika, ki ne bi bil prizadet s to naravno nesrečo. Strehe, krite s salonitnimi ploščami, so bile popolnoma uničene in tudi opečne strehe so utrpele kar znatne poškodbe. Stanovanja so bila namočena od nalivov, okna so bila potrta, uničene so bile fasade, avtomobili so bili poškodovani od toče, vrtnine in posevki so bili uničeni. Ljudje so se znašli v veliki stiski.
Dobrodelna organizacija Slovenska Karitas se je ob teh dogodkih nemudoma odzvala. Prva sredstva so bila nakazana na župnijske Karitas že v nekaj dnevih. Tudi člani župnijske Karitas sv. Marija Polenšak so se odzvali na akcijo in v nekaj dnevih skupaj s člani RK razdelili vloge za finančno pomoč družinam in posameznikom, ki so utrpeli največ škode in ki so socialno šibkejši.
Posameznikom in družinam so pomagali izpolnjevati vloge, nakar so jih predali komisiji, ki je bila sestavljena iz predstavnika ŽK, predstavnika RK, predstavnika CSD, predstavnika občine in tajnika Nadškofijske Karitas Maribor.
Finančna pomoč je bila razdeljena v najkrajšem možnem času in člani Župnijske Karitas so odobrena sredstva odnesli vsem upravičencem na njihove domove. Pomoči je bilo udeleženo 70 družin in posameznikov v njihovi župniji.
Župnijska Karitas sv. Marija Polenšak se vključuje tudi v delitev hrane, ki prihaja iz rezerv Evropske unije. Hrano razdeli običajno 30 družinam in posameznikom. S pomočjo sredstev iz dekanijske Karitas in opremo, ki so jo sami zbrali, pomagajo graditi družini s 5 otroki kopalnico. Občasno podarijo tudi oblačila in stanovanjsko opremo, ki jo župljani potrebujejo.
Sedaj pripravljajo s pomočjo donatorjev miklavževanje v župnijski cerkvi na Polenšaku, pred božičnimi prazniki pa bodo obiskali starejše, bolne in invalide v njihovi župniji in jih priložnostno obdarili.
Župnijska Karitas Polenšak
PGD Mezgovci
Kakor smo napovedali že v prejšnji številki, smo v našem društvu junija izpeljali našo osrednjo prireditev Od paše do sira. Prireditev smo popestrili s kulturnim programom, na katerem so sodelovali Oktet iz Dornave, Predice s Polenšaka, mažoretke, otroška folklorna skupina iz osnovne šole Dornava pa nam je predstavila izvirne pastirske igre, ki so nas popeljale v čas paše in pastirskih iger. Ingrid in Blaž pa sta odigrala nekaj prigod iz pastirstva.
Utrinek iz kulturnega programa
Pastirske igre
V domu smo pripravili razstavo pripomočkov za predelavo mleka in sira ter mlečne izdelke. Na koncu razstave pa smo lahko okusili dobrote, ki so bile na razstavi.
Pri pripravi prireditvenega prostora smo morali letos najti tudi prostor za Matadorja, ki je bil prava poživitev in atrakcija za obiskovalce. V pripravo celotnega prireditvenega prostora, izvedbo srečelova in ribolova, razstave in v samo prireditev je bilo vloženega veliko časa in prostovoljnega dela. Vaščanom Mezgovcev se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo, saj se imamo za uspeh prireditve zahvaliti le skupnemu delu.
Izba
V jesenskem delu smo gasilci pomagali pri postavitvi brunarice ob travnatem igrišču, saj je pridobitev pomembna in uporabna za vse vaščane Mezgovcev. S sodelovanjem z vaško skupnostjo smo izvedli martinovanje in pokušnjo mladih vin naših vinogradnikov. V gasilsko - vaški dom smo uredili priklop na kanalizacijo in s tem zaključili pomembna dela na gospodarskem področju v letu 2008.
Matador
Na operativnem področju smo sodelovali pri odpravljanju posledic avgustovske toče, ki je prizadela tudi našo vas. V mesecu požarne varnosti smo sodelovali v vaji Jesen 2008, ki je bila izvedena na Polenšaku.
Vsem vaščanom, ki imajo čut za skupno dobro vasi, se zahvaljujemo za njihove ideje, delo, čas in požrtvovalnost. Na božični predvečer se bomo gasilci odpravili z baklami k polnočnici. Vabimo vas, da se pohoda udeležite in si polepšate božični čas.
Na koncu vam želimo gasilci iz Mezgovcev vesele in doživete božične in novoletne praznike, da bi jih preživeli v krogu najdražjih, v družbi prijateljev, znancev, sodelavcev ali sovaščanov, ter srečno v novem letu 2009.
Z gasilskim pozdravom » NA POMOČ«!
pripravil Robert ŠACER
Gasilci PGD Dornava smo bili aktivni
Gasilci in gasilke PGD Dornava smo leto pričeli z organizacijo in izvedbo občnega zbora. Z veseljem pa smo se tudi odzvali povabilom v sosednja društva.
Kot je navada v naši občini, si društva med seboj z veseljem pomagamo, zato smo tudi letos aktivno sodelovali pri redarski službi na »Fašenku po dornavsko«.
Seveda pa nismo pozabili na prvomajsko drevo, ki smo ga s pomočjo naših članov in sovaščanov postavili pred našim gasilskim domom v Dornavi. Da pa je kresovanje ob 1. maju potekalo brez skrbi, smo nudili požarno stražo.
Seveda pa nikakor ne smemo pozabiti našega zavetnika gasilcev, sv. Florijana, zato smo se v velikem številu udeležili svečane maše v naši občini.
V	mesecu juniju se naše članice udeležijo Srečanja članic podravske regije, ki je bilo letos v Lenartu. Seveda pa se tudi me moramo malo pohvaliti, saj smo članice OGZ občine Dornava nepremagljive v vlečenju vrvi.
In že je tu dogodek, ki bo nam gasilcem PGD Dornava ostal dolgo v spominu, saj smo 14. 6. 2008 svečano predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo GVC 16/25. Na novo pridobitev smo zelo ponosni, zato mi dovolite, da se v imenu celotnega društva zahvalim vsem Vam, ki ste nam kakorkoli pomagali, tako finančno kot moralno, daje do tega dogodka sploh prišlo. Hvala Vam!
V	avgustu smo bili organizatorji tekmovanja, ki je potekalo na nogometnem igrišču v Dornavi.
In že smo prestopili iz poletja v začetek jeseni, kar pa za naše šolarje pomeni tudi začetek pouka. Tudi letos so s pomočjo naših gasilcev varno prečkali prehode čez cesto in tako nadaljevali varno pot do šole.
Ne smemo pozabiti na mesec oktober, mesec požarne varnosti, saj se vsako leto v naši občini izvede obširna vaja reševanja, ki se je seveda udeleži tudi naše društvo.
Ob našem obširnem poročilu delovanja PGD Dornava pa ne smemo pozabiti na bližajoče se praznike, kar pomeni, da Vas bomo tudi letos obiskali z našimi gasilskimi koledarji. Za Vaš prispevek, pa v kakršni koli obliki bo, se Vam že vnaprej zahvaljujemo.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Klavdija Peteršič
Delo in druženje v PGD Polenšak
Letošnje neurje s točo je pokazalo, kako humani in pomembni so gasilci, ne samo za gašenje požara, ampak tudi za drugo pomoč. Pomagali so vsem po svojih najboljših močeh, čeprav so tudi sami doma imeli posledice hudega neurja s točo.
Junija smo uspešno izpeljali veselico in gasilsko tekmovanje, saj je sodelovalo kar 17 ekip. Naša ženska in moška desetina sta se udeleževali tekmovanj v medobčinski gasilski ligi.
V oktobru, mesecu požarne varnosti, se je na našem področju odvijala vaja GZO DORNAVA, kjer je sodelovalo osem gasilskih društev. Prišli so s Polenšaka, Dornave,
Žamenc, Mezgovcev, Gabernika, Grabšinskega brega, Bresnice in Savcev. Udeležili smo se tudi gasilske vaje v Zamušanih.
Na seji UO smo se odločili, da izpeljemo ekskurzijo, čeprav smo jo delno plačali sami. Bilo je zelo zanimivo, saj smo veliko videli in obenem tudi poskrbeli za medsebojno druženje. Ogledali smo si proizvodnjo piva v Laškem, nato pa gasilski muzej Žalec, ki ga upravlja GZ Žalec. Za tem smo se odpeljali na Brdo, kjer smo si ogledali Kongresni center, ki je bil zgrajen z namenom predsedovanja EU. Z zanimanjem smo pričakovali prostore, kjer je večerjala angleška kraljica in drugi visoki gostje. Zanimivo je bilo videti tudi, kje je bival naš tovariš Tito. Nato smo si še ogledali letališče Jožeta Pučnika na Brniku oziroma stalno pripravljeno gasilsko enoto. Navdušeni smo bili nad vozilom, ki je namenjeno za posredovanje in gašenje na letališču. Z njim so se nekateri lahko popeljali. Tam je sledil še ogled policijske letalske enote, kjer so nam temeljito predstavili policijske helikopterje. Po dobri večerji in prijetnem vzdušju smo se odpravili proti domu.
V društvu redno skrbimo za orodišče in opremo ter vozili. Nabavilo se je nekaj opreme za osebno zaščito gasilca na intervenciji. Proti koncu leta bo potekal tečaj za gasilca in obisk občanov s koledarji. Več informacij o našem društvu lahko preberete na internetni strani: http://pgd.polensak.com.
Vsem občankam in občanom naj prihajajoči božični in novoletni prazniki prinesejo zdravja in veselja, osebnega zadovoljstva in notranjega miru.
Z gasilskim pozdravom - NA POMOČ!
Za PGD POLENŠAK, Milena Sire
Krajevna organizacija rdečega križa Dornava
Ob iztekajočem se letu smo se člani upravnega in nadzornega odbora RK Dornava dne 11.11. 2008 sestali na razširjeni seji ter pregledali naše delo, ki je potekalo skozi vse leto. Ugotovili smo, da smo zadane naloge, zastavljene na začetku leta, izpolnili.
Tako smo sodelovali z vsemi društvi, se udeleževali občnih zborov, nudili prvo pomoč pri raznih prireditvah v Dornavi in Mezgovcih, spodbujali in seznanjali krvodajalce o krvodajalskih akcijah, organizirali izlet za aktivne krvodajalce, pomagali ostarelim in bolnim oziroma socialno šibkim s prehrambenimi paketi, opravljali merjenje krvnega tlaka. To je potekalo čez vse leto, in sicer vsako drugo nedeljo v mesecu, kar bomo opravljali tudi še v bodoče. Ob
pobiranju članarine v mesecu decembru pa bomo zbirali tudi prijave o merjenju krvnega tlaka na domu.
Ob neurju, ki nas je prizadelo dne 15.avgusta, pa je RK Dornava skupaj z ostalimi institucijami pomagal pri razdelitvi finančnih sredstev najbolj prizadetim.
Da je Rdeči križ ena izmed največjih človekoljubnih organizacij na svetu, ki nudi pomoč sočloveku v stiski, pa smo tudi dokazali v KO RK Dornava, saj smo izpeljali dve dobrodelni akciji z zbiranjem denarnih sredstev. Tako smo s pomočjo vaškega odbora Mezgovci zbirali denar za družino Bratuša iz Mezgovcev, ki so v požaru ostali brez doma.
Druga akcija je prav tako potekala preko RK Dornava, Območnega združenja RK Ptuj in Občine Dornava, s katero smo prav tako zbirali finančna sredstva za nakup medicinskega aparata in dvigala za našega vaščana g. Mirana Žgeča. Obe akciji sta bili zelo uspešni. S tem pa smo dokazali, da človek v nesreči ne ostane nikoli sam.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu odzvali na ti dve akciji ter nakazali finančna sredstva, ali pa kako drugače pomagali pri prizadetim. Še enkrat hvala!
Vsem krvodajalkam, krvodajalcem in vsem občanom pa želimo ob prihajajočih praznikih veliko zdravja, veselja ter SREČNO 2009.
RK Dornava: Marica Čeh
Rdeči križ Polenšak
Krajevna organizacija Rdečega križa Polenšak je humanitarna organizacija. Letos smo trikrat letno delili mleko in živila po vseh vaseh našega območja.
Meseca julija smo organizirali izlet za člane Rdečega križa Polenšak. Tako smo se 5. julija z avtobusom odpeljali na morje. Ogledali smo si mesto Piran. Vodička nam je predstavila znamenitosti tega mesta. Popoldne smo se odpeljali v Portorož, kjer smo se nekateri tudi kopali. Nekateri člani so prvič videli morje.
Ker je naše kraje oklestila toča in naredila veliko škode, smo se tudi mi vključili v humanitarno pomoč. Po naših vaseh smo razdelili 52 obrazcev za dodelitev pomoči. Obiskali smo tiste krajane, ki si sami niso mogli pomagati, to je starejše in bolne. Pomagali smo jim izpolniti te obrazce. Komisija, ki se je sestala v občini Dornava, pa je določila upravičence pomoči. Sredstva so bila nakazana preko Rdečega križa Ptuj.
Kot vsako leto bomo tudi letos meseca decembra obiskali dve družini s pomanjkanjem osnovnih življenjsko pomembnih potrebščin in jim izročili bon oz. finančna sredstva.
Predsednica KORK Polenšak: Marija Petek
Društvo upokojencev Polenšak v letu 2008
Prav je, da ob koncu leta malce analiziramo naše letošnje delo in opravljene aktivnosti.
Na občnem zboru v februarju smo si postavili plan dela za leto 2008. Istočasno smo potrdili tudi novi upravni odbor za prihodnji mandat, ki je zelo resno pristopil k zaupanemu delu.
Naši člani so sodelovali pri spomladanski čistilni akciji in ureditvi okolice naše cerkve. Pod mentorstvom g. Ivana Vidoviča smo gredice zasadili z različnimi rožami in zanje lepo skrbeli z okopavanje in zalivanjem čez vse poletje.
Veliko škode na gredah nam je povzročilo neurje v mesecu avgustu, toda rožice so se kar nekako opomogle in cvetele vse do pozne jeseni, ko smo naredili svež nasad.
V	maju smo pripravili redni letni izlet. Odpeljali smo se na Goriško in na Sveto goro pri Novi Gorici in tako preživeli lep dan v prijetnem druženju.
Veselili smo se »dneva odprtih vrat« v okviru občinskega praznika v Dornavi, saj smo se nanj intenzivno pripravljali, toda zagodlo je slabo vreme. Žal...
V	juliju smo pripravili piknik na Polenšaku. Bilo je veselo in udeležilo se ga je preko sto naših članov.
V	avgustu smo letos kot gostitelji pripravili srečanje upokojencev Dornava - Polenšak, ki je postalo že tradicionalno.
Med tem smo množično sodelovali pri pripravi dogajanja na Prazniku žetve v okviru TD Polenšak. Letos smo postavili »svoj šank«. Zanj so poskrbeli samo upokojenci in zahvaljujoč nekaterim članom, zelo uspešno.
In že je prišla jesen in z njo nove naloge. V septembru smo se spet udeležili trgatve pri Mali Nedelji in si tako zaslužili vino za naše prireditve, obenem pa preživeli dva lepa dneva v veselem druženju.
V	oktobru smo bili organizatorji srečanja in pogostitve starejših krajanov Polenšaka, ki ga financira občina, v novembru pa celodnevno kopanje v Biotermah pri Mali Nedelji.

Pred novim letom nameravamo pripraviti še zaključek leta z veselim silvestrovanjem.
Tako se leto počasi poslavlja. Stisnili si bomo dlani in si zaželeli predvsem mnogo zdravja, vse drugo pa pride samo od sebe, če smo le dobre volje.
Vsem občanom občine Dornava želimo srečno novo leto 2009 ter mnogo osebnih in delovnih uspehov.
Slavica Fras
Upokojenci se radi družimo
Izteka se leto, v katerem smo se upokojenci mnogo družili.
Konec marca smo na občnem zboru sprejeli program dela, s katerim smo programirali ekskurzije, srečanja, letovanje, sodelovanje z društvi in piknika, z namenom, da se družimo in obiskujemo.
Naši terenci iz upravnega odbora vsak mesec obiščejo vse člane društva. Povabijo jih in seznanijo z dejavnostjo, ki je na programu.
Prve dni marca smo se prijavili na letovanje v Izolo, kamor smo letos šli že desetič v začetku maja. Preživeli smo prijeten in aktiven teden. Mnogo smo plavali, se sprehajali ob obali, ob večerih pa smo lahko zaplesali v avli hotela.
Upokojenci na terasi hotela Delfin
Izvedli smo ekskurzije po Sloveniji. Bili smo v Zasavju: v Vačah, na GEOS-u, Bogenšperku in na Zasavski gori.
Šli smo tudi v Haloze. Ustavili smo se na Ptujski Gori, v Rogatcu, kjer smo si z veseljem ogledali grad Strmol in Muzej na prostem. Zavili smo tudi v Prekmurje do mlina na Muri in se peljali z brodom iz Prekmurja v Prlekijo.
Konec septembra smo šli v Ljubljano na festival za tretje življenjsko obdobje. Tu so naše pevke že drugič nastopale v programu, prisluhnili pa smo drugim nastopajočim skupinam.
Ogledali smo si še stari del Ljubljane ob Ljubljanici in se z vzpenjačo dvignili na grajski hrib.
V drugi polovici novembra smo si ogledali še vinsko klet na Ptuju in si privoščili slastno pizzo ob zvokih harmonike.
Poleg ekskurzij smo imeli še nekaj srečanj. Srečali smo se na pikniku v Dornavi in na Polenšaku, udeležili smo se srečanja slovenskih upokojencev Spodnjega Podravja v Moškajncih in organizirali srečanje starejših občanov v mesecu oktobru. Pripravili smo jim kulturni program. Zapel jim je naš oktet in ljudske pevke. Župan Rajko Janžekovič jim je spregovoril nekaj spodbudnih besed in jim zaželel zdravja.
Pred novim letom se bomo še enkrat družili 27. decembra na novoletnem srečanju.
Tudi sekcije so bile aktivne. Ribiči so sodelovali na športnih ribiških medobčinskih tekmovanjih, kolesarji so vsak torek kolesarili od Dornave do Gorišnice in nazaj. Sekcija balinarjev se je družila od aprila pa do konca oktobra na balinišču rekreacijskega centra. Tekmovali smo za pokal občine in na medobčinskem tekmovanju v Ormožu. Osvojili smo drugo, tretje in četrto mesto.
Tudi mi lahko osvojimo pokale
Pred novim letom bomo obiskali še vse naše občane, ki so stari osemdeset let in več s skromnim darilom.
Ne pozabimo pa tudi na osebne praznike naših članov. Vsem pošljemo čestitke z lepimi željami. Še posebej se jih razveselijo naj starejši, ki se ne morejo več družiti z nami.
V letu, ki prihaja, želimo vsem občanom obilo zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja.
Marija Velikonja
Skupina naših članov na vrhu Zasavske gore
KUD Mozaik
Po kulturi spoznamo mišljenje, čustvovanje, doživljanje človeka, njegove šege in navade, njegovo srce in dušo. Del tega so nam prav gotovo predstavile članice vokalne skupine Fortuna, ki so na majskem koncertu gostile tudi Mlade veseljake iz Cirkulan. Koncert je potekal v baročni dvorani dvorca Dornava, ki prav v tem letu praznuje 300 let stropne poslikave. Prav ta dvorec je bil glavna tema 1. likovne kolonije, ki je v sklopu prireditev ob občinskem prazniku potekala konec maja na notranjem grajskem dvorišču. Vabilu na likovno kolonijo se je odzvalo 11 slikarjev ter 17 otrok, ki so ustvarjali pod strokovnim vodstvom likovnih pedagogov. Vsekakor pa smo tudi poskrbeli, da so se likovniki lahko udeležili vodenja po dvorcu in parku. Po končanem ustvarjanju likovnikov je bilo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Na koncu je vsak udeleženec prejel tudi potrdilo o sodelovanju na likovni koloniji. Vsekakor je pa kar nekaj slikarjev izrazilo željo, da se v Dornavi ponovno srečajo na likovni koloniji naslednje leto. Umetniška dela, tako slikarjev kot otrok, pa so seveda bila razstavljena v občinskih prostorih. Tudi ta otvoritev razstave 13. junija je potekala v okviru občinskega praznika. Razstavljena dela slikarjev, ki so bila na ogled do konca septembra, je bilo možno tudi kupiti.
Po poletnih počitnicah pa je Mozaik ponovno zavihal rokave, saj so se že začele priprave na predbožično darilno tržnico, na kateri so se predstavila štiri društva in Zavod dr. Marjana Borštnarja. Na tržnici, ki je potekala 29. novembra v vaški dvorani Dornava, je bilo moč kupiti različne izdelke, ki jih društva ali posamezniki ročno izdelujejo. Ob prijetnem druženju ste si lahko ogledali raznolike izdelke, hkrati pa seje zagotovo dalo najti tudi kaj zase in za svoje najbližje.
V tem božičnem vzdušju se je pa naše delo nadaljevalo, saj je na vrata potrkal sveti Miklavž. In tako je bil na Miklavževo nedeljo, 7. decembra, v cerkvi sv. Doroteje v Dornavi organiziran Miklavžev koncert, na katerem so nastopali mladinski in otroški zbor Dorotejini otroci, učenci glasbene šole Nocturno ter orgelistka Gabrijela Petek.
V tem božičnem duhu bomo to leto poskusili zaključiti s predbožičnim koncertom, dne 21. decembra, ki bo prav tako v baročni dvorani dvorca Dornava.
Vsekakor bo novo leto spet polno izzivov in tako pripravljamo kar nekaj zanimivih projektov, med drugim tudi tečaj ljudskih plesov, ...
Kot vedno se moramo tudi tokrat zahvaliti vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri uresničevanju naših projektov, hkrati pa vam vsem želimo blagoslovljene in miru polne božične in novoletne praznike.
KUD MOZAIK
15 let delovanja TED Ltikari
Z izvedbo 15. Ltikarskega praznika 24. 08. 2008 smo lukari proslavili tudi 15. let delovanja društva. Za nekatere dolga, za druge kratka doba. Vendar pa je v teh 15. letih društvo v kraju in tudi izven pustilo vidne sledove.
Ltikarska zgodba se začenja leta 1992, ko je bila na pobudo Slavice in Iva Matjašiča izpeljana prva javna prireditev, kjer so domačini prikazali pletenje ltika v krence in postregli z domačimi specialitetami. Prireditev je vodil Lojze Matjašič, ki je ostal zvest član društva vsa leta. Po dveh letih premora pa je bilo leta 1994 ustanovljeno društvo, prva predsednica je bila Marija Velikonja. Od leta 2001 pa do danes vodi društvo Marija Belšak. V okviru društva so bile ustanovljene različne sekcije: sekcija kmečkih žena, Oktet iz Dornave, sekcija za aranžiranje, pridružile so se Ljudske pevke, sekciji Cigani in Orači ter OFS Mladi ltikari iz OŠ dr. Franja Zgeča iz Dornave. Iz leta v leto so sekcije pridobivale na kvaliteti, delovanje društva pa se je širilo na različna področja. Na pobudo prve predsednice Marije Velikonja je prišlo do priprave in izvedbe prvega Fašenka po dornavsko -pustne povorke, kjer so se predstavili različni pustni liki in domače pustne skupine. Iz leta v leto pa je ta prireditev dobivala vedno večje število sodelujočih iz domače in sosednjih občin, povečevalo pa se je tudi število gledalcev. Danes je ta prireditev tradicionalna, izpeljana na pustni ponedeljek.
Naša najpomembnejša prireditev pa je vsekakor Ltikarski praznik, ki obsega pripravo etnografske kulinarične razstave v dvorani in etnografski prikaz del, povezanih s pridelavo in prodajo ltika na zunanjem prireditvenem prostoru. Leta 2000 smo dobili tudi svoj zaščiten turistični spominek - dornavsko ltikarco, katere avtorici sta Slavica Bratuša in Verena Mikša. Društvo je povečevalo število svojih članov, dobivalo vedno nove naloge, imelo v posesti najrazličnejše eksponate, ki jih je
bilo potrebno nekje shraniti. Zaradi tega smo z veseljem sprejeli izziv takratnega župana Franca Šegula, ki nam je ponudil v upravljanje Čušekovo domačijo. Z materialno pomočjo občine in tudi lastnega denarnega vložka, ogromno prostovoljnega dela, imamo danes prekrasen objekt, hišo, ki ji pod istim slemenom sledijo klet, hlev in skedenj. Vzporedno s hišo je gospodarsko poslopje z vinsko kletjo, svinjak in gnojna jama. Vsi objekti so obnovljeni, notranjost hiše je opremljena. Tukaj pripravimo vsako leto pred Liikarskim praznikom tudi tiskovno konferenco. Sam objekt pa si je mogoče ogledati tako zunaj kot znotraj. Naši gostje so bili že najmlajši iz vrtca, nekoliko večji iz šole, iz sosednji občin pa tudi drugod iz Slovenije in iz tujine. Vsekakor pa bo potrebno narediti še nekaj več v sami turistični ponudbi, tako občina kot društvo. Za urejenost objekta in okolice vzorno skrbi naš gospodar Konrad Tuš. V okviru društva pa sta v letošnjem letu zaživeli dve novi prireditvi - ena je bila prvič, poimenovali smo jo Prva brazda, ki so jo simbolično vrezali naši člani sekcije Orači in z njo naznanili začetek pustnih dni. Druga prireditev -martinovanje - pa je bila letos že drugič. V društvu vseskozi skrbimo tudi za lasten pridelek luka in sami sejemo rž, da dobimo slamo za pletenje krencev. Velik poudarek je tudi pri nabavi oblačil naših sekcij in opreme, ki jo potrebujemo pri opravljanju naše dejavnosti.
Naše sodelovanje z ostalimi društvi v občini je dobro, predvsem rabimo pomoč pri pripravi in izvedbi obeh velikih prireditev. Tudi sami se vedno, v okviru možnosti odzovemo najrazličnejšim povabilom k sodelovanju. Vrsto let smo že pobrateni s TD iz Mežice in dve leti tudi s TD iz Dobove. Pri vsem delu, ki ga opravljamo v društvu, pa seveda ne pozabljamo tudi na družabno življenje, saj po lukarskem prazniku pripravimo vsako leto drugje zaključek, kamor povabimo vse, ki so med letom kakorkoli pomagali pri našem delovanju. Ob še nadaljnji dobri podpori občinskega vodstva, članov društva in občanov bo naša dejavnost še v naprej dobivala potrditev in bo sprejeta. Velik del naše dejavnosti že vrsto let temelji na prikazovanju preteklosti, zlasti na tistih družbenih in duhovnih sestavinah življenja, ki jim s skupnim imenom pravimo kulturna dediščina. Člani društva se zavedamo, da ima prav dediščina pomembno vlogo v ohranjanju nacionalne samobitnosti in samostojnosti.
Ob koncu pa naj velja zahvala vsem članom in simpatizerjem, ki so v teh 15. letih na kakršen koli način pomagali pri delovanju TED Liikari.
Predsednica TED Liikari Marija Belšak
Za člani turističnega društva Polenšak je bogato leto 2008
Ko se leto prevesi v drugo polovico, se v društvu, ki sicer ne počiva noben čas v letu, zgodijo največje prireditve.
Tako so bili člani v mesecu juniju že pripravljeni za predstavitev na Dnevu odprtih vrat, v sklopu občinskega praznika, a je zaradi slabega vremena prireditev žal odpadla.
25. junija, na dan Slovenske državnosti, smo v TD organizirali 2. košnjo na starodavni način. Na predvečer košnje je sicer pošteno zagodlo vreme, a smo kljub neurju in »poleženi« košenini ostali neomajni.
V	mesecu juniju smo bili gostje oddaje TV Maribor »V dobri družbi«, kjer smo imeli idealno priložnost slikovito predstaviti kraj, društvo in prireditve TD Polenšak, še posebej Praznik žetve. Dobra ura precej gledanega programa je bila namenjena le nam!
In ker je bilo muhasto vreme značilno za letošnje poletje, je odpadla tudi prireditev oz. predstavitev Praznika žetve in našega kraja, ki je bila načrtovana 12. julija v Termah Ptuj.
V	tednu pred našo osrednjo prireditvijo je kot vsako leto v četrtek v goste prišel »Orfejček« in ponovno smo v živo posneli zelo zabavno oddajo polno slikovitih predstavitev za Praznik žetve, v kateri ni manjkalo smeha in dobre glasbe.
In že je prišel za TD Polenšak najpomembnejši konec tedna v vsem letu. Žetev. Vsi smo držali pesti, da bi vzdržalo vreme in bi bil poplačan trud, ki ga člani vse leto vlagamo v pripravo našega praznika. K sreči nam je bilo vreme naklonjeno, deževati je začelo šele ob koncu prireditve - v nedeljo, v poznih nočnih urah. Hvala Bogu!
Vsako leto, ob sklepnem delu prireditve, naredimo analizo in damo končno oceno. Letos je bila ta najvišja v vseh 45-tih letih!
V prvi vrsti nam je to omogočilo lepo vreme, v drugi prekaljena ekipa organizatorjev, kjer vsak po svoji moči prispeva svoj delež k dovršenosti, nenazadnje pa k odlični prireditvi največ prispevajo naši obiskovalci -gostje od blizu in daleč, katerih število je letos preseglo število pettisoč.
Ker je letos narava večkrat pokazala svoje zobe in bila neusmiljena tudi do naših krajev in ljudi, je žal neurje s
točo 15. avgusta zvečer obiskalo tudi Polenšak. Uničenje in škoda sta bila precejšnja, poškodovana so bila tudi ostrešja objektov TD - turističnega doma in gtimne.
Zaradi škode smo stavbe sprva zaščitili s folijo, kasneje pa je stekla akcija prekritja obeh streh z novo kritino!
Ker se vsako leto v mesecu septembru želimo zgoraj omenjeni organizacijski ekipi in vsem, ki kakorkoli pripomorejo k organizaciji naše osrednje prireditve, za njihov trud in delo nekako oddolžiti, člani UO organiziramo celodnevni izlet. Letos nas je v soboto 13. septembra pot vodila na Primorsko. Izleta se je udeležilo 124 potnikov, ki so se ob 05.00 uri zjutraj na Polenšaku vkrcali v tri avtobuse. Ogledali so si Luko Koper, klet Vina Koper, vrt kaktusov,...
Bilo je zelo lepo!
V	mesecu oktobru smo priredili jesenski kostanjev piknik s kolesarjenjem, akcijo pobiranja orehov in delovno akcijo pospravljanja opeke, ki je ostala od prekrivanja po neurju.
V	novembrskih dneh smo orehe ustrezno pospravili in so že pripravljeni, da bodo gospodinje ob Žetvi 2009 iz njih pripravile različne dobrote.
V	teh dneh, ko smo že pošteno vkorakali v zimski čas -v čas adventa ali morda v veseli december, se v TD pogovarjamo pa tudi že pripravljamo na praznično krašenje smreke, pročelja in okolice turističnega doma ter na našo že tudi tradicionalno božično - novoletno prireditev, ki bo kot vsako leto 30. decembra, v dvorani gasilskega doma na Polenšaku. Po dveh večjih koncertih, ki smo jih zadnji dve leti priredili v naši cerkvi, bo letošnja prireditev zopet podobna tistim iz prejšnjih let - nastopili bodo namreč le domači izvajalci, ki jih na Polenšaku ne manjka.
Ves čas ob naštetih prireditvah se v TD trudimo, da so ustrezno sprotno vzdrževani objekti in oprema, ki jih društvo premore. Nekaj opreme smo dokupili, zbirko starin pa za nekaj predmetov obogatili. Prav tako pa smo skupaj s Semenarno Ljubljana že pripravili in zasejali njivo s pšenico za naslednjo Žetev.
Nekaj investicijskih in delovnih akcij imamo zadanih tudi za bližnjo prihodnost!
Upamo, da nam bo uspelo!
Vsem občanom občine Dornava in vsem bralcem našega Glasila želimo miren in blagoslovljen Božič, v novem letu pa zdravja, notranjega miru in uspehov!
Martina Horvat
Druga košnja na Polenšaku
V	dneh, ko smo se v TD Polenšak z vso vnemo že pripravljali na osrednjo in največjo prireditev takšne vrste v društvu, kraju in okolici, na 45. žetev z razstavo kruha in pogač, se je v našem društvu na praznik slovenske državnost v sredo, dne 25. junija, zgodila še ena večja prireditev - 2. KOŠNJA trave na star način, z ročno koso ter vsem orodjem, ki se za čisto in brezhibno košnjo rabi (vodir, kamen...).
Lani, ko se je to zgodilo prvič, smo jo poimenovali »predpražnik« osrednje prireditve in takrat smo si zaželeli, da tudi ta običaj, skupaj z ostalimi, ki jih na Polenšaku ohranjamo, postane tradicionalen. Glede na odziv in udeležbo, ki je bila še večja kot lansko leto, bi lahko rekli, da so možnosti, da prireditev postane tradicionalna, zelo velike.
V	sredo, 25. junija, ob 5. uri zjutraj, ko je na travniku še precej rosa, so se kosci po jutranjem okrepčilu izpred turističnega doma na Polenšaku, kjer je bilo zbirališče, najprej odpravili na »faroško podvije«, nato pa so kosili še šolski hrib.
Košnja je bila zaradi neurja na predvečer precej otežena, vendar vztrajnim, približno 70 udeležencem tega lepega kmečkega opravila, volje ni omajalo.
Kosilo je 45 koscev, nekaj je bilo gospodinj z grabljami, ki so svežo košenino grabljale in razsipavale, nekaj je bilo otrok, prišli so tudi godci, ki so delo lajšali in pestrih z lepo domačo pesmijo, nenazadnje pa so v prostorih turističnega doma bile prisotne tudi naše gospodinje kuharice in pekarice, ki so vsem prisotnim pripravile in nato tudi postregle pristno domačo - opravilu primerno malico - ajdove žgance, gobovo juho, v krušni peči pa so spekle »opolenke«.
Ker se je košnja začela dokaj zgodaj, smo po presenetljivo hitro opravljenem delu med udeleženci poiskali ter z manjšo pozornostjo posebej nagradili najranejšega kosca. To je tokrat uspelo gospodu Antonu Merniku, ki se po tem pozna, da je kosec iz tistih časov, ko je takšna košnja bila nekaj vsakdanjega, na zbirališču je bil namreč že ob 4. uri zjutraj.
Ta gospod pa si je skupaj z gospodom Vinkom Matela delil tudi naziv najstarejši kosec.
Posebne pozornosti so bili še deležni: najpogumnejši ženski, ki sta kosili - Anica Petek in Anica Slodnjak, najmlajši kosec Denis Nedeljko, ter skupine, ki so se na našo
prireditev pripeljale iz Dornave - Društvo kmečkih žena, ki so se pripeljale s konjsko vprego, na pravem »lojtrnem« vozu, na katerem je bilo tudi vso potrebno orodje ter Moški oktet Dornava, ki so ob pol petih zjutraj pred turističnim domom zapeli in s tem na prijeten način prebudili prebivalce Polenšaka in tako tudi vabili na košnjo...
Med številnimi že naštetimi kosci smo prav gotovo bili posebej veseli tudi vodstva naše občine, gospodov svetnikov z županom g. Rajkom Janžekovič na čelu, po košnji pa so nas prišli pogledat in pozdravit tudi predstavniki grajske gospode iz Ptuja, ki smo jih povabili na košnjo, ko se je pred časom kosil grajski hrib na Ptuju. Tega opravila se vsako leto udeležujejo tudi sekcija Kosci iz TD Polenšak.
Po košnji so se kosci s svojim številnim spremstvom ponovno zbrali pred turističnim domom, se spominsko fotografirali, nato pa je sledilo veselo druženje, ki je trajalo vse do popoldneva.
Martina Horvat
Dornavski orači so letos pripravili že drugo martinovanje s kulturnim programom in krstom mošta. Skrbno so pripravili sode, ki so jih domači pridelovalci napolnili s svojo žlahtno kapljico.
Vino je spravljeno v kleti na Čušekovi domačiji. Tako je domačija po mnogo mnogo letih zopet dobila v klet »na gantare« vino in pesem, ki so jo zapeli orači. Obenem pa obljubljajo, da bo vsako leto prišlo v klet dovolj mošta, katerega vino boste lahko prvič poskusili na prvi brazdi za svečnico.
Za klet, za dobro vino pa mora skrbeti kletar, za katerega je bil izbran Miroslav Slodnjak, ki je vse obroče na sodih že lepo pobarval, tako je sedaj že prijetno priti v klet, kjer zori mlado vino in čaka na prvi pretok.
Pa so rekli - in še rečemo tako: »Po kletarju se pozna, če vince nam veselje in korajžo da! «
Orači se vsem vinogradnikom, ki ste darovali mošt v »oročov polovjok«, najlepše zahvaljujejo!
To vino so poimenovali vino za veselje! Želimo si, da naj bo tako!
Anica Slodnjak
Martinovanje z Dornavskimi orači
Sveti Martin goduje 11. novembra. To je priljubljen praznik, saj je čas, ko se zaključuje jesensko delo.
Svetega Martina se kristjani spominjamo kot svetnika, ki z mečem reže svoj plašč, da ga je dal revežem, ki jih zebe. Takega kažejo tudi naše oltarne slike.
Martinovo je praznik pridelovalcev vina, saj je v celoti vinogradnikov trud poplačan, ko se spremeni mošt v vino. Martinovanje je tudi zahvala jeseni, ki nas je bogato nagradila s svojimi plodovi. Zato temu dogodku, tradiciji izročila, predvsem pridelovalcem tako hrane kot vina, posvečamo posebno pozornost.
Nikjer na svetu ni boljšega vina kakor kapljica, ki jo pridelaš sam, ali od srca dana čaša dobrega prijatelja.
Posebno vrednost vinu daje mehka pridna roka in ljubeče srce, ki zna celo leto obdelovati vinograd, skrbno pospraviti grozdje, nežno negovati mošt in kasneje vino.
Strokovna ekskurzija na Koroško
V soboto, 25. 9. 2008, smo se članice Društva kmečkih žena občine Dornava popeljale na strokovno ekskurzijo na Koroško. Kljub hladnemu jutru smo se najprej ustavili na kmetiji Lužnik v Trbovljah, kjer so nam predstavili njihovo kmetijo, nam razkazali njihove izdelke ter potek dela. Na kmetiji se ukvarjajo z vzrejo kokoši za pridelavo jajc, iz katerih izdelujejo domače rezance in kekse. Tu smo se okrepčale z dobro malico, da smo lažje nadaljevale pot. Sledil je ogled cerkve svetega Jurija nad Šmartnim pri Slovenj Gradcu. Marsikatero od nas je prevzela njena notranja lepota in njihova odkritja. Pot smo nadaljevale in se ustavile ob prijetni pivovarni, kjer smo si ogledale in poskušale svetlo in temno pivo Relox, sledil je ogled proizvodnje in skrivnosti varjenja piva.
Nadaljevale smo pot na še eno kmetijo, kjer so nas prav lepo sprejeli in nam pripravili prijetno doživetje. Okrepčale smo se z domačo salamo in jabolčnikom.
Izvedele smo veliko o kmetiji in samem kmetovanju nekoč in danes. Sledil je ogled stroja -robota za molžo krav, ki opravlja vso potrebno delo sam brez prisotnosti ljudi, in ogled
hleva s kravami molznicami in klepet z gospodarjem. Odpeljali so nas na kratek izlet z turističnim vlakcem. Ob prijetni vožnji smo lahko opazovale damjake in muflone, ki so se sprehajali po jasi. Ogledale smo si lovsko kočo in bogato zbirko lovskih trofej. Pokramljale smo z izkušenim lovcem, ki nam je povedal kar veliko zanimivega in gaje bilo prav lepo poslušati. Skozi gozd smo se odpeljale nazaj na kmetijo. Čeprav se je dan že nekoliko gibal proti večeru, se nikakor nismo mogle posloviti, kot da bi nas nekaj vezalo na to kmetijo. Z lepimi občutki smo se odpravile na avtobus in zapustile kmetijo Klančnik. Odpeljale smo se do zadnjega postanka in se od vsega najbolj sprostile v gostilni Repolusk. Stekli so
pogovori o občutkih na čudovito preživet dan našega druženja, ki nam bo ostal v lepem spominu.
V poznih večernih urah smo se vrnile na svoje domove v naš kraj Dornava.
Horvat Danica
Kam
Klub mladih občine Dornava?
»Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam?«
France Prešeren
Kako napredovati, če ne veš kam? To vprašanje se zadnje čase pogosto poraja v glavah nas mladih, ki živimo in delujemo v občini Dornava, in sicer pod okriljem Kluba mladih. Zadnje čase nas namreč vse bolj skrbi, kje bomo lahko našli svoj prostor pod milim nebom, da bomo lahko izvajali svoje aktivnosti, ki jih, kot mnogi vedo, ni malo. Naši stari prostori v t.i. stari šoli so namreč v postopku podiranja, čeprav do tega še v bistvu ni prišlo. Tako moramo imeti svoje sestanke in naše aktivnosti, kot so na primer skupno preživljanje večerov, v mrzlih prostorih, kjer ni osnovnih pogojev za delovanje kateregakoli kluba. In kot kažejo dosedanje izkušnje odgovora na naše osnovno vprašanje, kje je v Dornavi prostor za mlade, še nekaj časa ne bo.
Kljub temu pa se pri ostalih naših dejavnostih ne pustimo, da bi prostorske težave vplivale na naše dosedanje delo pa tudi na delo v prihodnje. V preteklem letu se lahko izkažemo s številnimi uspešno izpeljanimi projekti, ki so ali tradicionalni ali pa smo zbrali nove ideje in se podali še na prej neodkrita področja. Eno izmed takih je na primer paint bali, kjer smo v naravi preizkušali svoje strelske sposobnosti, seveda so naboji le barvne kroglice, ki se ob stiku razpršijo in dodobra zaznamujejo nasprotnika. Ob tej vrsti druženja je bilo veliko zabave in smeha, tako da si tovrstno popestritev vsakdanjika želimo še kdaj.
Ena izmed novosti to leto je bil naš odhod v Gardaland, kamor se nas je napotilo kar za cel avtobus mladih nadebudnih mladeničev in mladenk. V zabaviščnem parku ob Gardskem jezeru v Italiji smo preživeli cel dan in se
zabavali z vožnjo po vlakcih smrti in raznih drugih adrenalinskih kompleksih. Na tem mestu lahko omenimo, da smo se na to dogodivščino podali z mladimi iz Destrnika, saj menimo, da je povezovanje mladih iz različnih krajev in občin bistvenega pomena za nas mlade.
Ker smo pa v našem klubu prepojeni tudi z miselnostjo mladi za mlade, smo se letos prvič podali v organizacijo projekta Veter v laseh, in sicer v sodelovanju z OŠ Dornava. Osnovnošolcem in osnovnošolkam smo v telovadnici in na igrišču pripravili več športnih iger, tako da so lahko vsaj za en dan odložili šolske skrbi in se pozabavali ob raznih zvrsteh športa, kot so nogomet, košarka, odbojka, badminton pa tudi rolanje. Ta nova izkušnja nam je veliko prinesla, saj smo uspeli navezati stik z mlajšo generacijo in jim uspeli približati športne aktivnosti.
Vsi ti novi podvigi dokazujejo, da se Klub mladih občine Dornava ne boji podati v nepoznane vode, vendar hkrati z našimi tradicionalnimi projekti ostajamo zvesti tudi naši tradiciji. Med takoimenovane tradicionalne projekte lahko zagotovo štejemo uspešno izpeljan kolesarski maraton, kjer so se nam pridružili kolesarski navdušenci od blizu in daleč.
Z veliko udeležbo pa smo zadovoljni tudi pri našem turnirju v košarki, ki je ponovno, kot že poprej, bil dobro obiskan pa tudi dobro izpeljan. Naša košarkarji pa svojo vnemo izkazujejo v ligi PARKE, kjer pa so sicer kljub močni volji in veliko vloženega truda pristali v 2. ligi, vendar v novi sezoni v športnem borbenem duhu napredujejo naprej. Hkrati pa športnim navdušencem zagotavljamo igranje nogometa pod reflektorji v poletnih nočeh, kjer se mladi že vnaprej pripravljajo za nogometni turnir, s katerim smo tudi letos popestrili še en sončen dan. Naše druženje pa enkrat na leto popestrimo s klubskim piknikom, kjer se nas je zbralo veliko mladih, ki se radi družimo med sabo in se skupaj tudi poveselimo in nazdravimo našemu delu. Naš klub pa nudi obliko zabave za računalniške navdušence, ki se zberejo na SpeedLANu in si popestrijo delo za računalnikom s skupnim igranjem računalniških iger.
Vsi orisani primeri našega delovanja so le kanček vseh idej, ki jih mladi imamo in jih želimo uresničevati še v prihodnje. Mnogo vsega je, kar se da postoriti, da si drug drugemu polepšamo vsakdan. Ni potrebno veliko. Tako bi naše največje veselje bilo, da bi nam bili zagotovljeni primerni prostori, kjer bi lahko Klub mladih uresničeval svoje zamisli. Govorijo, da na mladih svet stoji. Nas pa zanima, kam se ta svet vrti, kje v tem svetu si najdemo prostor mi?
Branka Bratuša podpredsednica KMOD
Dejavnosti v MTPK
Letos imamo tri tvvirling skupine, mažoretno skupino in mažoretni vrtec. Vse punce, od najmlajše do najstarejše, pridno treniramo in se trudimo.
Treningi se odvijajo med tednom, razen najstarejših punc, ki treniramo med vikendi, ker nam obveznosti do šole čez teden ne dopuščajo. V začetku meseca novembra smo se začele intenzivno pripravljati na državno prvenstvo, ki bo drugo leto v Kranju.
Aktivno pa sodelujemo tudi izven naše občine. Bili smo na prazniku trgatve v Svetinjah, nastopili smo na Ptuju ob prireditvi Odprto mesto. Treningi potekajo v telovadnici osnovne šole Dornava, za kar se tudi lepo zahvaljujemo vodstvu šole.
Hvala tudi g.županu za podporo.
Maja Arnuš
Športno društvo Dornava v letu 2008
Ko smo na občnem zboru društva januarja letos sprejeli plan dela za leto 2008, smo vedeli, daje pred nami veliko dela. Ob koncu leta sem ponosen, da predsedujem taki delovni skupini ljudi, kot je naše društvo. Naredili smo veliko, sedaj moramo samo še zaključiti začeto.
NOGOMET IN ŠAH
Naše ekipe so dokaj uspešno tekmovale v ligah Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Ogrodje društva še naprej tvorijo veterani in člani, ki s svojim delom in
izkušnjami veliko pomagajo društvu ter prispevajo k ugledu našega društva tudi izven meja naše občine. Naši novoustanovljeni najmlajši ekipi - cicibani in mlajši dečki - so sedaj že enakovredni tekmeci ostalim ekipam. Zavedamo se, da so prihodnost našega društva, in se trudimo, da bi z njimi kvalitetno delali. Posebej velja pohvaliti ekipo starejših dečkov pod vodstvom trenerja Janija Arnuša, ki je poleti osvojila naslov prvaka MNZ Ptuj, sedaj po jesenskem delu pa kot kadeti ponovno vodijo na prvenstveni lestvici.
Kadeti NK Dornava
V	veselje nam je, da se je naša ženska nogometna sekcija - ŽNK Dornava - po letu dni treniranja vključila v tekmovanje in sedaj pridno nabira izkušnje v 1. slovenski ženski nogometni ligi. ŽNK Dornava je organiziral kar nekaj meddržavnih prijateljskih tekem med Slovenijo, Srbijo in Hrvaško in ponesel ime našega kraja preko meja naše države. Prav število tekem in vzorna organizacija sta prinesli pohvalo s strani Nogometne zveze Slovenije.
V	tekočem letu nam je uspelo nabaviti nekaj prepotrebne športne opreme in tako omogočiti našim ekipam kvalitetne treninge. Julija se je članska ekipa po več kot 20-ih letih udeležila štiridnevnih kondicijskih priprav v Šentanelu na Koroškem. Priprave so bile namenjene predvsem druženju in krepitvi kolektiva in smo jih udeleženci skoraj v celoti financirali sami.
Priprave v Šentanelu
Naša šahovska sekcija, ki je spomladi osvojila naslov prvaka Slovenskogoriške šahovske lige se po pavzi že pripravlja na novo šahovsko sezono. Liga bo letos
zahtevnejša, saj se je priključilo kar nekaj novih ekip. Šahovska sekcija je poleti po dolgih letih organizirala občinsko prvenstvo in tako omogočila šahistom iz občine, da se preskusijo v kraljevski igri na tekmovanju.
INFRASTRUKTURA
Zastavili smo si tri velike projekte: zamenjava dotrajanih hišic za rezervne igralce, centralno ogrevanje objekta društva in pokritje terase z dograditvijo dodatnih prostorov na njej (pisarna, prostor za sodnike). Z veseljem lahko povem, da smo postavili nove hišice za rezervne igralce ob igrišču, ki ustrezajo kriterijem za igranje v 1. slovenski nogometni ligi in še višje. Z dovoljenjem občine smo iz stare šole, ki je namenjena rušenju, izrezali in odpeljali radiatorje in cevi za centralno ogrevanje. Omenjeni material že vgrajujemo v objekt in veselimo se, da se nam v bodoče ne bo potrebno greti s kaloriferji. Tudi teraso smo nadzidali in pokrili, tako da bomo v bližnji prihodnosti zaključili tudi ta projekt.
Nove hišice za rezervne igralce
Povedati moram, da so projekti plod prostovoljnega dela članov društva in nekaj prijaznih posameznikov ter podjetij, ki jih moram omeniti. Za pomoč se zahvaljujem g. Benjaminu Ciglariču, g. Vinku Jasencu, g. Janezu Zveru,
Gradnja je v polnem teku
g. Cirilu Petku, g. Borisu Lajhu, g. Viktorju Kokolu in nekaj donatorjem, ki so nam prispevali material: Bramac, Krovstvo Petrovič, Brune Ben, Opte Ptuj, Lafarge, ABA ( Boštjan Arnuš ), občina Dornava in drugi. Vsem omenjenim se v imenu Športnega društva Dornava iskreno zah-
valjujem.
V letu 2008 smo izvedli kar nekaj večjih delovnih akcij, na katerih smo urejali igrišče in okolico. Udeležili smo se občinske čistilne delovne akcije. V objekt nam je ob pomoči KTV Dornava in podjetja TELE1NG uspelo pripeljati kabelski internet in telefon. Naš član Dejan Kokol je za nas kreiral internetno stran, na kateri naše člane in prijatelje dornavskega nogometa sproti obveščamo o aktualnih dogodkih in donatorjih.
Na občini Dornava poskušamo pridobiti podporo za naš dolgoročni načrt - Športni park Dornava. Z omenjenim projektom bi si društvo, občina, ustanove v občini, mladina in otroci ter vsi krajani občine zagotovili svoje lastno zemljišče za druženje in rekreacijo. Omenjeni projekt prinaša kar nekaj ugodnosti za vse naštete. Nahajal bi se neposredno ob nogometnem igrišču in v neposredni bližini naselja Dornava. Na omenjenem območju bi se na začetku, poleg za nas nujno potrebnega pomožnega igrišča, nahajala igrala za otroke in parkirišče. Glede na lego in lastništvo bi imeli dolgoročno možnost za širjenje in nadgrajevanje parka. Našemu društvu in občini bi bilo končno omogočeno prijavljanje na državne in evropske razpise in tako tudi pridobivanje sredstev iz tega naslova. Smo v obdobju agrarne komasacije v naselju Dornava, kar je izjemna priložnost za zagotovitev zemljišča.
EPILOG
Ob izteku leta se zahvaljujem občini Dornava, Zavodu Dornava, donatorjem društva in posameznikom za pomoč, navijačem naših ekip za korektno navijanje ter članom našega društva za požrtvovalnost in delo, vloženo v društvo. V imenu upravnega odbora Športnega društva Dornava želim vsem naštetim in vsem krajanom občine prijetne bližajoče se praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2009.
Tomo Viher
Športno društvo Polenšak
Na Polenšaku že več kot desetletje aktivno deluje Športno društvo Polenšak. V njem je včlanjenih zelo veliko občanov in občank, lahko pa se tudi pohvalimo, da med naše vrste prihajajo vedno mlajši. Tako jih ozaveščamo, da je šport zelo pomembna panoga v življenju, ki omogoča človeku bolj zdrav in kakovosten način življenja. Ukvarjamo se z veliko različnimi zvrstmi športa, kot so nogomet, namizni tenis, ribolov, kegljanje, v zimskem času pa tudi smučanje in smučarski skoki .
V iztekajočem letu 2008 smo zelo zadovoljni, saj smo izpolnili naš plan dela, ki je bil zastavljen zelo visoko. Veliko smo se družili, se športno udejstvovali in z novimi cilji in idejami stremimo naprej. Vsa naša udejstvovanja in rezultate, podkrepljene z mnogimi fotografijami, pa si lahko seveda kdajkoli ogledate na naši internetni strani (www. Sdpolensak.net), na katero smo zelo ponosni in jo z veseljem izpopolnjujemo.
Prihajajoče leto 2009 že trka na naša vrata, prav tako pa tudi teta Zima. Upamo, da nam bo poslala zvrhan koš snežink in bo z našega smučišča v »Cvetkovi grabi« zopet slišati vesel otroški smeh, saj smo tudi naše smučišče izboljšali in posodobili.
Športno društvo Polenšak Vam ob novem letu 2009 želi veliko zdravja, sreče, športnih užitkov, prav tako pa se vsem, ki nam pomagate in nam stojite ob strani, prisrčno zahvaljujemo.
Upravni odbor ŠD Polenšak
Lastniki dvorca Dornava
Najpomembnejši zgodovinski spomenik v Dornavi je dvorec Dornava. Dornavski dvorec velja za eno najpomembnejših posvetnih zgradb poznega baroka v Sloveniji. Kot umetnostno-arhitekturni spomenik sodi v sam vrh kulturne dediščine. Skozi zgodovino je dvorec Dornava menjal številne lastnike in njegova podoba se je spreminjala.
V Dornavi je bil že v srednjem veku sedež manjše gospoščine. 14. junija 1178 je rimski cesar Friderik II. potrdil salzburški cerkvi razna posestva, med drugim tudi cerkev sv. Ruperta pri Dornavi - ad Tumova. Ime kaže na stolp. Nekateri raziskovalci so mnenja, da naj bi to pomenilo Dornavo, drugi, med njimi tudi Curk, pa so mnenja, da se omemba cerkve sv. Ruperta ad Turnovva ne nanaša na Dornavo, kajti tukajšnja Cerkev je posvečena sv. Doroteji. Dornava je sicer ležala v sredini salzburškega dominikalnega ozemlja, vendar so jo škofje in deloma tudi Ptujski gospodje dajali v najem raznim vitezom, ki so se po njej imenovali Dornavski, tako se leta 1315 omenja Otokar, leta 1320 Gotfried in Ulrik, okoli leta 1370 Herman Pesniški, oče Ulrika Pesniškega iz Čajevcev. Okoli leta 1435 je bilo v Dornavi sočasno več posestnikov: Andrej Sendl je imel utrdbo, Friderik pl. Rat pa dvor s posestvom. Ob imenjski cenitvi, ki se ji bomo natančneje še posvetili, naj bi naselje Dornava pripadalo trem gospodarjem -ormoškim Szekelyem, Breinerjevim dedičem in Luki Gamsu na Vodrižu. Tako je Dornava le primer, kako so Salzburški škofje del svoje nekdanje posesti na Ptujskem polju razdelili raznim plemičem in uradnikom. 1
Do pomembne spremembe lastništva dvorca v Dornavi je prišlo leta 1597, ko je posest Dornava prišla v last družine Herbenstein. V ta čas, ko je bilo lastništvo dvorca v rokah Herbensteinov, postavljajo gradnjo dvorca Dornave, preproste zgradbe, ki je upodobljena na Vischerjevi topografiji Štajerske. 24. maja 1666 je Rosina Herbenstein za 22000 goldinarjev in 100 dukatov posest, t.i. pristavo, skupaj s kmečkim posestvom prodala Juriju Frideriku, državnemu grofu Sauerju von und zu Ankenstein. Grofje bil lastnik palače v Gradcu in na Ptuju ter zemljiških gospostev Bori, Ravno Polje, Šentjaž na Dravskem polju (Starše). Njegov zapuščinski inventar, ki
je bil zaključen 12. maja 1697, je naj starejši pisni vir o opremi dvorca Dornava. Oprema, ki so jo popisali po smrti Jurija Friderika grofa Sauerja, je bila skromna, saj so jo leta 1696 ocenili na 48 goldinarjev in 25 krajcarjev. V primerjavi z opremo v drugih bivališčih grofa Jurija Friderika Sauerja je bila oprema v Dornavi izrazito skromna. Iz tega lahko sklepamo, da se je grof v Dornavi zadrževal le občasno in za kratek čas, najverjetneje v obdobju lovske sezone. Maloštevilne opreme v Dornavi ni mogoče pripisati požaru, ki je izbruhnil leta 1695 in je na zemljiškem gospostvu povzročil za 4483 goldinarjev škode, saj je požar zajel le gospodarska poslopja. 2
Po smrti Jurija Friderika je Dornavo podedoval njegov sin Franc Anton, državni grof Sauer von und zu Ankenstein, ki je bil lastnik palač v Gradcu in na Ptuju ter zemljiških gospostev Bori in Velenje. 25. maja 1696 se je Franc Anton grof Sauer poročil z Marijo Ano, rojeno grofico Gaschin, začela pa se je tudi obsežna prezidava dvorca Dornava. Gradbena dela naj bi bila zaključena pred letom 1708, ko naj bi slikar Johann Caspar VVaginger freskiral strop slavnostne dvorane. Franc Anton, grof Sauer, se je zaradi velikopotezne gradnje dornavskega dvorca in zaradi obnove borlskega gradu, ki gaje leta 1705 poškodoval požar, zadolževal, vendar ni znano koliko. Nedvomno pa se je grof ob smrti utapljal v dolgovih, saj je njegovo v celoti na 266.909 goldinarjev in četrt krajcarja ocenjeno premoženje bremenilo kar za 294.197 goldinarjev in 40 in pol krajcarja dolgov. Leta 1723, ko so zaključili zapuščinski inventar Franca Antona grofa Sauerja, so zemljiško gospostvo Dornava v celoti ocenili na 96.288 goldinarjev ter 1 in četrt krajcarja, dvorec pa na 4500 goldinarjev. 3
Naslednji lastnik dvorca Dornava je bil Franc Jožef, grof Sauer (1708-1760), kateremu pa dolgovi niso dopuščali večjih sprememb na dvorcu. Nezavidljive finančne razmere so Franca Jožefa pripeljale do odločitve, da je zemljiško gospostvo Dornava 30. julija 1737 za 47.000 goldinarjev prodal Kajetanu Tadeju grofu Attemsu, ki je bil lastnik palače v Gradcu in fidejkomisnih zemljiških gospostev Brestanica in Podčetrtek. Arhitekturne podobe dvorca Kajetan Tadej grof Attems ni spreminjal, je pa gotovo na novo opremil dvorec Dornava, kajti ob nakupu leta 1737 so popisali tudi prodane dornavske premičnine, vendar jih je bila večina označena kot staro, obrabljeno, raztrgano, polomljeno ali črvojedo in od ščurkov nažrto. Kajetan Tadej Attems je umrl 12. avgusta 1750. Po njegovi smrti niso sestavili zapuščinskega inventarja, saj je bil z oporoko določeni dedič njegov sin Jožef Tadej, grof Attems (1727-1772) takrat že polnoleten. Jožef Tadej, ki naj bi mu dediščina prinašala okoli 24. 000 goldinarjev dohodka na leto, se je ponašal z naslovoma resničnega tajnega svetnika in komornika Njegovega cesarsko kraljevega apostolskega veličanstva in svetnika notranje avstrijske vlade. Kmalu po prevzemu dediščine je Jožef Tadej, grof Attems, naročil obsežno prezidavo dornavskega dvorca, ki so jo izvedli v letih 1753-1755, po načrtih štajerskega deželnega stavbnega mojstra Jožefa Hueberja. Jožef Tadej, grof Attems, se je 14. maja 1754 v Gradcu poročil z Marijo Ano, rojeno grofico VVurmbrand, vendar je njun zakon ostal brez otrok.4 Jožef Tadej Attems je gospoščini Dornava leta 1754 priključil Markovce in Zabovce, tako je leta 1754 imela gospoščina Dornava v lasti 230 podložnih hiš v 14 naseljih in v 32 predelih 92 gornikov. 5
Po smrti Jožefa Tadeja, grofa Attemsa, so dvorec in park ocenili na 6000 goldinarjev, zemljiško gospostvo Dornava v celoti pa na 276.797 goldinarjev in 21 krajcarjev. Kako visoki dolgovi so bremenili grofovo alodialno zapuščino, ni mogoče ugotoviti, ker se ni ohranil njihov popis. Gotovo pa niso bili majhni, saj je grof samo arhitektu
Risba dvorca Dornava, ki jo lahko pripišemo arhitektu Jožefu Hueberju 6
po vaseh (govorimo o Ptujskem polju) postavljali in potrjevali od kmetov izvoljenega vaškega predstojnika, župana (supanus), ki je imel v ptujskem predelu praviloma dve kmetiji, dajatve pa je plačeval le od ene kmetije. Župani so bili upravno-gospodarski organi nižje vrste. Njihova naloga je bila skrb, da so kmetje redno opravljali tlako in oddajali dajatve. Bili so posredniki med kmeti in gosposko, imeli so tudi pravico soditi manjše spore. V času imenjske cenitve je bila zemlja že zdavnaj razdeljena na obdelovalne enote - hube, kmetije - in so bile tudi že njive stalne. Če so Slovenci, ko so poselili Ptujsko polje, še živeli v zadrugah in poznali skupno lastnino zemlje, potem lahko rečemo, da so bile z utrditvijo fevdalnih odnosov v času 9. do 11. stoletja uvedene stalne obdelovalne enote - hube, kjer je fevdalni gospod dodelil določeno obdelovalni enoto posameznemu podložniku in od njega za to zemljo zahteval dajatve.11
Irena Bratuša
Jožefu Hueberju za opravljena dela v Dornavi dolgoval 4000 goldinarjev. 7
Po smrti Jožefa Tadeja, grofa Attemsa, je zemljiško gospostvo Dornava dedovala njegova soproga Marija Ana, ki je bila na dvorec še posedaj navezana in je v njem ostala vse do svoje smrti leta 1801. Attemsi so imeli dvorec v svoji posesti še leta 1820. Zatem je bil dvorec in pripadajoča posestva v lasti Marije grofice Auersperg, rojene Attems, žene Aleksandra, grofa Auersperga - pesnika Anastasiusa Griina.
Po letu 1880 pa je dvorec Dornavo s pripadajočimi posestvi kupil odvetnik in gradbeni podjetnik Oscar von Pongratz.
Po letu 1945 je bil dvorec nacionaliziran. Najprej je bil v njem dom za ostarele, nato pa Dom dr. Marijana Borštnarja za prizadete otoke. Tako za eno kot za drugo namembnost so morali prilagajati prostore, jih pregrajevati in spreminjati. Septembra 2002 je bil dvorec izpraznjen. 8
Dornava v luči imenjske cenitve iz leta 1542
Leta 1542 je bila v želji, dobiti podrobnejši pregled nad dejanskim stanjem, opravljena imenjska cenitev gospoščin v takratni vojvodini Štajerski. Te cenitve so izredno dragoceno gradivo za poznavanje razmer v teh krajih, saj nam kažejo podobo naseljenosti, velikosti vasi, socialno in gospodarsko strukturo kmetske srenje, narodnostno sestavo prebivalstva in upravno razdelitev Za Dornavo je Bračič zapisal, da je bila Dornava (Dornavv-dorff) po ugotovitvah največja vas na Ptujskem polju. Imela je 30 podložnih kmetij, ki jo služile trem gospodom - šest ormoškim, petnajst Brainerjevim dedičem in devet Luki Gamsu na Vodrižu. Posebnost sta dva župana. Brainerjevi podložniki so imeli svojega (Lenart Gende) in Gamsovi svojega (Andraž Slokič). Ormoška gospoščina župana ni potrebovala, ker je bil v bližnjih Moškanjcih upravnik Štraser. Dornavčani so bili pretežno veliki kmet je s polnimi hlevi goveje živine (povprečno 7,3 na gospodarstvo), veliko je bilo vprežne živine (župan Slokič je imel 6 parov volov in par konj). Priimki nam govorijo o močnem deležu priseljencev (osem Horvatov in en Kranjc), posebno tistih iz vzhodnih pokrajin.9 Pojavi se tudi priimek Satler, za katerim naj bi se po mnenju Bračiča, skoraj gotovo skrival obrtnik sedlar.10
Ker smo v prejšnjem odstavku omenili župane, je potrebno povedati še nekaj o njih. Zemljiški gospodje so
1	Ivan Stopar, Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1986, str. 72. Vladimir Bračič, Ptujsko polje v luči imenjskih cenitev iz leta 1542, Ptujski zbornik IV, Založba Obzorja, Maribor, 1975, str. 147.
2	Janez Mikuž, Dvorec Dornava iz preteklosti v prihodnost, Vrišerjev zbornik, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Ljubljana, 2003, str. 66-67 in 184.
3	Igor VVeigl, O francoskih grafikah, loparjih in grofičinem strelovodu. Oprema in funkcije dvorca Dornava, Vrišerjev zbornik, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Ljubljana, 2003, str. 184-186 in 196.
4	VVeigl, O francoskih grafikah,..., str. 196-199.
5	Jože Curk, Fevdalna arhitektura na ozemlju ptujske občine, Ptujski zbornik IV, Založba Obzorja, Maribor, 1975, str. 183.
6	Igor VVeigl, Dvorec Dornava in druge arhitekture Jožefa Hueberja na Slovenskem Štajerskem, Vrišerjev zbornik, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Ljubljana, 2003, str.33.
7	VVeigl, O francoskih grafikah, ... str. 210.
8	Mikuž, Dvorec Dornava iz preteklosti..., str. 70-71.
9	Mikuž, Dvorec Dornava iz preteklosti..., str. 70-71.
10	Bračič, Ptujsko polje, Založba Obzorja, Maribor, 1975, str. 54.
11	Bračič, Ptujsko polje v luči imenjskih cenitev iz leta 1542, str. 247.
12	Bračič, Ptujsko polje, str. 49 in 59.
inl® dMtem
uniu vn
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava
Uredništvo: Franc Slodnjak, Stanislav Ciglar, Franc Zagoršak,
Martina Horvat in Viljem Mar
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno
Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA,
Dornava 135/a, 2252 DORNAVA
Telefon: 02 754 01 10
Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 820 izvodov
Lektorica: Terezija Majcenovič Za izdajo odgovoren: Viljem Mar
Oblikovanje in Tiskarna GRAF1S, priprava za tisk: Požeg 4, RAČE
Tisk: Tiskarna GRAFIS, www.grafis.si
\
MESARSTVOW VALE N KO
Jure Valenko, s.p.
Dornava 32/a 2252 Dornava S 02/755 03 01
Obiščite nas in se prepričajte o aši kvaliteti!
Slame 200y!
-V
mommmm
MSTMNEZ GRADBENO MEHANIZACIJO
Branko Ciglar, s. p. Dornava 117 d S 02/755 04 11 GSM: 041 692 033
Srečno 2009!
MESARSTVO
HERGA, d.0.0.
J
w
MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA @02/754 01 16


SE PRIPOROČAMO!
Srečno 2009
Kovačec
VZDRŽEVANJE, UREJANJE, ZASAJANJE OKOLIC proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov,...
Jožica Kovačec
Tel.: 02/7551711, GSM: 041 345 746
v	MM j
KROVSTVO, KLEPARSTVO SPLOŠNA GRADBENA DELA POSREDNIŠTVO
Janez Lah, s.p.
Mezgovci ob Pesnici 70/c 2252 Dornava ^ Tel.: 02/755 74 21 faks: 02/755 74 20 GSM: 041/375-838
■68RAR0E _ ROSER
CR EATON H/i H=i=r-iT.r±Tti
NA KAVNO VOOllNO' —-1
KLOBER EHZHEHH
kiuuf Villas ® Jungmeier
Smem 2009
J

AAS
AVTOSERVIS
AVT0LIČARSTV0
AVTOKLEPARSTVO
MIROSLAV SLODNJAK s.p.
Dornava 24 Tel.: 02/755 25 31 GSM: 041/755 253 E-mail: slodnjak@gmail.com
Si' j n q i oročmuo!
2009
J
LUKARIJA tours
Aleksander Belšak, s.p.
Mezgovci ob Pesnici 4 2252 Dornava
GSM: 041/793-451
Se priporočamo!
r	\
SLIKOPLESKARSTVO
IZDELAVA FASAD F O F 0 X
Janez Clgula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava
Tel. s 02/755-33-41 GSM; 041/771-915
KOVAŠTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO
S(L@(WM.
2252 Dornava 54 Tel./fax. :02J755 01 91 GSM: 041/699-334
ZA VAS IZDELUJEMO:
-	kovinska vrata in ograje,
-	kovane ograje,
-	kovane okenske križe,
-	kandelabre, od 1 m do 10 metrov višine
-	ter najrazličnejše ključavničarske in kovaške izdelke po naročilu.
Se priporočamo!
Srečno £009!
J